Pravilnik o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih obsega:

-       Pravilnik o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 109/99 z dne 29. 12. 1999),

-       Pravilnik o spremembi pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 92/02 z dne 30. 10. 2002),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 34/04 z dne 8. 4. 2004),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 36/05 z dne 8. 4. 2005),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 2/07 z dne 9. 1. 2007)

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 4/08 z dne 14. 1. 2008),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 76/10 z dne 1. 10. 2010).

PRAVILNIK

o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih

(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se določa, da se tekstilni izdelki lahko dajo v promet, ne glede na to v kateri stopnji predelave ali v kateri stopnji distribucijske mreže se nahajajo samo, kadar ustrezajo določbam tega pravilnika.

S tem pravilnikom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/74/ES z dne 16. decembra 1996 o tekstilnih imenih (UL L št. 32 z dne 3. 2. 1997, str. 38), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2009/121/ES z dne 14. septembra 2009 o spremembi Prilog I in V k Direktivi 2008/121/ES Evropskega parlamenta in Sveta o tekstilnih imenih zaradi prilagoditve tehničnemu napredku (UL L št. 242 z dne 15. 9. 2009, str. 13)

2. člen

1. Za namene tega pravilnika so tekstilni izdelki surovine, polizdelki in končni izdelki industrijske ali ročne izdelave, kot tudi delno ali v celoti izdelani konfekcijski izdelki, katerih surovinska sestava so izključno tekstilna vlakna ne glede na način mešanja in sestavljanja v procesu izdelave.

2. Za namene tega pravilnika tekstilno vlakno pomeni

-       enoto snovi, katere značilnosti so gibkost, prožnost, finost in visoko razmerje med dolžino in premerom; zaradi teh lastnosti je vlakno primerno za mehansko predelavo v nadaljnje tekstilne aplikacije,

-       upogljive trakove ali izdelke cevaste oblike, katerih navidezna širina ne presega 5 mm, vključno s trakovi izrezanimi iz širših trakov ali filmov (folij), izdelanih iz substanc, naštetih pod zaporednimi številkami 19 do 44 v Prilogi I; navidezna širina je širina nagubanega, izravnanega, stisnjenega ali zvitega upogljivega traku ali izdelka cevaste oblike ali srednja povprečna širina v primeru, da širina ni enakomerna.

3. Izdelki, ki so navedeni v nadaljevanju se obravnavajo enako kot tekstilni izdelki in so prav tako predmet določb tega pravilnika:

-       izdelki, ki vsebujejo vsaj 80 ut. % tekstilnih vlaken,

-       tekstilni materiali, ki se uporabljajo za oblazinjenje pohištva, za dežnike in sončnike in vsebujejo vsaj 80 ut. % tekstilnih komponent; podobno, tekstilni materiali za večplastne talne obloge, posteljne vložke in opremo za taborjenje, tople vložke za obutev, rokavice, palčnike in športne rokavice, ki kot del ali kot podloga predstavljajo vsaj 80 ut. % celotnega izdelka,

-       tekstilni materiali, ki so sestavni del drugih izdelkov in v njih predstavljajo bistveni del ter je njihova sestava točno določena.

II. UPORABA TEKSTILNIH IMEN

3. člen

1. Seznam imen vlaken in njihovih opisov na katere se sklicuje 2. člen, je podan v preglednici Priloge I tega pravilnika.

2. Uporaba imen navedenih v preglednici Priloge I tega pravilnika se nanaša na vlakna, katerih lastnosti so podrobno opisane pod isto zaporedno številko te preglednice.

3. Nobeno od imen v Preglednici I se ne sme uporabljati za katerokoli drugo vlakno, niti kot celotno ime, kot korenska osnova ali pridevnik v kateremkoli jeziku.

4. Beseda “svila” se v primeru filamentne preje ne sme uporabljati kot oznaka za njeno obliko ali predstavitev.

III. NAVAJANJE SUROVINSKE SESTAVE IZDELKOM IZDELANIM IZ ENE VRSTE VLAKEN

4. člen

1. Nobeden tekstilni izdelek ne sme biti opisan kot “100%” ali “čist” ali “v celoti”, če ni sestavljen izključno iz ene same vrste vlaken; prav tako se ne sme uporabljati nobeden drug podoben izraz.

2. Tekstilni izdelek lahko poleg navedenih vlaken vsebuje tudi do 2 ut. % drugih vlaken, kolikor je ta količina iz tehničnih razlogov upravičena in se ne dodaja rutinsko. Navedeno dovoljeno odstopanje se lahko poveča do 5 ut. % za tekstilne izdelke, katerih eden od postopkov izdelave je postopek mikanja.

IV. NAVAJANJE VOLNENE KOMPONENTE

5. člen

1. Volneni izdelek se lahko označi kot “runska volna” le v primeru, da je sestavljen izključno iz volnenih vlaken, ki niso bila do predelave v ta izdelek uporabljena pri izdelavi drugega končnega izdelka, in ki niso bila nikdar podvržena postopku predenja in/ali postopku valjanja (polstenja) temveč le postopkom, ki predstavljajo postopke za pripravo surovine za nadaljno uporabo in ne povzročajo poškodb vlaken.

2. V nasprotju z določbami prvega odstavka, se ime za volnene izdelke lahko uporabi tudi za opis volne v mešanici vlaken kadar

(a)    volna, vsebovana v tej mešanici, ustreza zahtevam, določenim v prvem odstavku,

(b)    volna ne predstavlja manj kot 25% skupne teže mešanice,

(c)    je poleg volne v mešanici iz česanih vlaken le še ena vrsta vlaken, ki so prav tako česana.

V tem primeru, mora biti podana celotna procentna sestava.

3. Dovoljeno odstopanje zaradi vlaknastih nečistoč, ki je upravičeno iz tehničnih razlogov glede na proizvodnjo, se omeji na 0,3% za izdelke navedene v prvem in drugem odstavku ter za volnene izdelke, katerih eden od procesov izdelave je bilo mikanje.

V. NAVAJANJE DVO- ALI VEČKOMPONENTNIH MEŠANIC VLAKEN

6. člen

1. Tekstilni izdelek, ki je sestavljen iz dvo- ali večkomponentne mešanice vlaken, od katerih ena vrsta vlaken predstavlja najmanj 85% celotne teže, se označi:

-       z imenom slednje vrste vlakna in njegovim utežnim deležem, ali

-       z imenom slednje vrste vlakna in besedami “najmanj 85%”, ali

-       s celotno procentno sestavo izdelka.

2. Tekstilni izdelek, ki je sestavljen iz dveh ali več vrst vlaken, od katerih nobena vrsta ne predstavlja vsaj 85% celotne teže izdelka, se označi z imenom in utežnim deležem vsaj dveh glavnih vrst vlaken, katerim sledijo imena ostalih vrst vlaken v vrstnem redu po padajočih utežnih deležih, z ali brez navedbe odstotka.

Pri tem velja:

(a)    vlakna, ki posamezno predstavljajo manj kot 10% skupne teže izdelka, se lahko skupno označijo kot “Druga vlakna”, temu pa sledi skupni utežni delež,

(b)    kadar je ime tiste vrste vlaken, ki predstavlja manj kot 10% udeležbe glede na skupno težo izdelka določeno, se navede celotna procentna sestava izdelka.

3. Proizvodi, katerih osnova je iz čistega bombaža in votek iz čistega lana ter pri katerih delež lanu predstavlja najmanj 40% skupne teže neškrobljene tkanine, se lahko poimenujejo kot “Bombažno – lanena tkanina”, pri čemer je potrebno dodati opis surovinske sestave kot “čista bombažna osnova – čisti laneni votek”.

4. Za tekstilne izdelke namenjene končnemu potrošniku, se pri procentni sestavi, ki je podrobno določena v prvem, drugem, tretjem in petem odstavku

(a)    dopušča količina tujih vlaken do 2% skupne teže tekstilnega izdelka, kolikor je ta količina iz tehničnih razlogov utemeljena in ni dodana rutinsko; to dovoljeno odstopanje se pri izdelkih, ki so bili podvrženi postopku mikanja poveča do 5% ne glede na dovoljeno odstopanje, navedeno v tretjem odstavku 5. člena,

(b)    dopušča dovoljeno odstopanje zaradi proizvodnega procesa v višini 3% med deklarirano in z analizo ugotovljeno procentno sestavo glede na skupno težo vlaken, ki so navedena na oznaki; tako odstopanje se dopušča tudi za posamezne vrste vlaken, ki so v skladu z drugim odstavkom navedene v padajočem vrstnem redu glede na njihovo odstotno udeležbo vendar pa brez navedbe odstotkov. Ta dopustna razlika velja tudi za točko b) drugega odstavka 5. člena.

Pri analizi se dovoljena odstopanja izračunajo posebej; skupna teža, ki se upošteva pri izračunu dovoljenega odstopanja omenjenega v točki (b), je teža vlaken končnega izdelka, od katere se odšteje teža katerihkoli tujih vlaken, ugotovljenih z upoštevanjem dovoljenega odstopanja navedenega v točki (a).

Dodatek dovoljenega odstopanja iz točk (a) in (b) je dovoljen samo v primeru, da so katerakoli tuja vlakna ugotovljena z analizo in katerih delež je v dopustnem odstopanju navedenem pod točko (a), kemično enake vrste kot eno ali več vlaken, navedenih na oznaki.

V primeru posebnih izdelkov, za katere proces izdelave zahteva višja dovoljena odstopanja od tistih, navedenih v točkah (a) in (b), se le-ta lahko dovolijo samo v izjemnih primerih, če je ustreznost izdelka pregledana v skladu s prvim odstavkom 13. člena, in kadar proizvajalec to odstopanje ustrezno opraviči.

5. Izraz “Mešanica vlaken” ali “Nedoločena tekstilna surovinska sestava” se lahko uporablja za katerikoli izdelek, katerega sestavo ni mogoče na enostaven način določiti med njegovo izdelavo.

7. člen

Ne glede na dovoljena odstopanja navedena v drugem odstavku 4. člena, v tretjem odstavku 5. člena in v četrtem odstavku 6. člena, v surovinski sestavi izdelka, določeni v 4. in 6. členu, ni potrebno navajati posamezna, vidna vlakna dekorativnega pomena, ki ne presegajo 7% skupne teže končnega izdelka; enako velja za vlakna (npr. kovinske niti), ki so dodana izdelku za doseganje antistatičnega učinka in ki ne presegajo 2% skupne teže končnega izdelka. Pri izdelkih, ki so omenjeni v tretjem odstavku 6. člena, se takšna procentna sestava ne določa glede na skupno težo tkanine, temveč posebej glede na skupno težo osnove in skupno težo votka.

VI. ETIKETIRANJE IN OZNAČEVANJE IZDELKOV

8. člen

1. Tekstilni izdelki, ki so v skladu s tem pravilnikom, se označijo vedno, kadar se dajo v promet za proizvodne ali trgovske namene. Kolikor ti izdelki niso namenjeni prodaji končnemu potrošniku, ali so dobavljeni po naročilu države ali kakšne druge javno pravne osebe, lahko takšno označevanje zamenjajo ali se le dodajo ustrezni spremni trgovski dokumenti.

2.(a) V spremnih trgovskih dokumentih se jasno označijo imena, opisi in ostali podrobni podatki v zvezi z vsebnostjo tekstilnih vlaken glede na člene 3. do 6. in Prilogo I. S to zahtevo se prepreči predvsem uporaba okrajšav v prodajnih pogodbah, računih in fakturah. Lahko se uporablja tudi mehanizirana procesna koda (šifra), kolikor se le-ta v istem dokumentu tudi obrazloži.

2.(b) Kadar so tekstilni izdelki dani v promet se imena, opisi in ostali podrobni podatki v zvezi z vsebnostjo tekstilnih vlaken glede na člene 3. do 6. in Prilogo I, navedejo v jasnem, čitljivem in enotnem tisku, predvsem v katalogih in prodajni literaturi, na embalaži, na oznaki, kot to določa predpis o označevanju tekstilnih in usnjenih izdelkov ter na drugih oznakah.

Podrobni podatki in informacije, ki niso določeni s tem pravilnikom, se navedejo posebej. Ta določba ne velja za blagovne znamke ali imena podjetij, ki se lahko navedejo takoj pred ali za podrobnimi podatki, ki so določeni s tem pravilnikom.

Če se za izdelek, ki je dan v promet vseeno navaja blagovna znamka ali ime podjetja, ki vsebuje v imenu ime v celoti, kot koren ali kot pridevnik enega od imen navedenih v Prilogi I ali če je ime takšno, da lahko pripelje do zmede, morajo blagovni znamki ali imenu podjetja takoj slediti imena, opisi in podrobni podatki o vsebnosti vlaken tako kot predpisujejo členi 3 do 6 in Priloga I v jasnem in čitljivem tisku.

2.(c) Kadar so tekstilni izdelki dani v promet, se za označevanje, določeno s tem členom, uporablja tudi slovenski jezik.

Pri navitkih, vretencih za sukanec, predenih, klobčičih ali drugih malih količinah sukanca za šivanje, krpanje in prej za vezenje, se določilo prvega odstavka tega člena zahteva le za skupno označevanje na embalaži pri pakiranju ali prikazovalnikih. Ne glede na primere, omenjene v 18. točki Priloge IV se posamezni izdelki znotraj pakiranja lahko označijo tudi v kateremkoli jeziku držav članic Evropske skupnosti.

2.(d) Uporaba opisov ali podrobnih podatkov, ki se navezujejo na lastnosti izdelka in so drugačni od tistih navedenih v 3., 4. in 5. členu je dovoljena, kadar so taki opisi ali podrobni podatki v skladu s postopki poštenega trgovanja.

VII. NAVAJANJE SUROVINSKE SESTAVE IZDELKOM IZ DVEH ALI VEČ SESTAVNIH DELOV

9. člen

1. Vsak tekstilni izdelek, sestavljen iz dveh ali več delov z različno vsebnostjo vlaken, mora biti opremljen z etiketo, ki navaja sestav vlaken vsakega sestavnega dela (komponente). Tako etiketiranje pa ni obvezno za sestavne dele, ki predstavljajo manj kot 30% skupne teže izdelka, z izjemo glavnih podlog.

2. V primeru, da imata dva ali več tekstilnih izdelkov enak sestav materiala in tvorijo celoto, je potrebna samo ena etiketa.

3. Ne glede na določbe 12. člena:

(a)    se surovinska sestava spodaj naštetih stezniških izdelkov označuje s skupno navedbo sestave celotnega izdelka ali ločeno za posamezne sestavne dele:

-     nedrčki: zunanja in notranja tkanina ali pletenina košaric in zadnjega dela,

-     stezniki: sprednji, zadnji in bočni vložki za učvrstitev,

-     nedrčki s steznikom: zunanja in notranja tkanina ali pletenina košaric, sprednji in zadnji ter bočni vložki za učvrstitev.

Za ostale vrste stezniških izdelkov, ki niso navedeni v prvem pododstavku se surovinska sestava prav tako označuje za celotni izdelek ali pa se skupaj ali ločeno navede surovinska sestava posameznih sestavnih delov; za sestavne dele, ki predstavljajo manj kot 10% celotne teže izdelka, takšno označevanje ni potrebno.

Označevanje posameznih sestavnih delov omenjenih stezniških izdelkov in njim podobnih izdelkov mora biti takšno, da končni potrošnik z lahkoto ugotovi, na kateri sestavni del izdelka se podatki na oznaki nanašajo;

(b)    se za tekstilije potiskane po postopku jedkega tiska, surovinska sestava navede za celoten izdelek, posebej pa se lahko navede sestava osnovnega blaga in jedkanih delov, pri čemer se pri navedbi surovinske sestave navede, na kateri sestavni del izdelka se surovinska sestava nanaša;

(c)    se za vezene izdelke, surovinska sestava navede za celoten izdelek, posebej pa se lahko navede sestava osnovnega blaga in preje, uporabljene za vezenje, pri čemer se pri navedbi surovinske sestave navede, na kateri sestavni del (osnovno blago ali prejo) izdelka se surovinska sestava nanaša; če izvezeni deli zajemajo manj kot 10% površine izdelka se navede le sestava osnovnega blaga;

(d)    se za preje, katerih jedro in plašč sestavljajo različne vrste vlaken in se kot take dajo v promet, surovinska sestava preje opiše za celoten izdelek, posebej pa se lahko navede surovinska sestava jedra in plašča preje, pri čemer se pri navedbi surovinske sestave navede, na kateri del (plašč ali jedro) izdelka se surovinska sestava nanaša;

(e)    se za žamet in pliš oziroma za blago podobno žametu ali plišu surovinska sestava podaja za celoten izdelek, ali pa se navede ločeno za sprednjo, lasasto površino in zadnjo stran (osnovni material), pri čemer se pri navedbi surovinske sestave navede, na kateri del se sestava nanaša;

(f)     se za talne obloge in preproge, pri katerih sta podlaga (osnova) in uporabna (hodna) površina sestavljena iz različnih vrst vlaken, lahko surovinska sestava navede le za uporabno (hodno) površino, pri čemer se navede, da se surovinska sestava nanaša na to površino.

10. člen

Ne glede na določbe 8. in 9. člena:

(a)    se navedba imen ali surovinske sestave ne zahteva na etiketah ali oznakah za tekstilne izdelke naštete v Prilogi III, ki se nahajajo v eni od stopenj navedenih v prvem odstavku 2. člena. V primeru, da ti izdelki nosijo etiketo ali oznako na kateri je podano ime ali sestava, blagovna znamka ali ime podjetja, ter to ime vsebuje eno od imen navedenih v Prilogi I v celoti, kot koren ali pridevnik, potem določbe 8. in 9. člena veljajo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do zmede.

(b)    se lahko tekstilni izdelki iste vrste in enake sestave navedeni v Prilogi IV, prodajajo skupaj pod skupno oznako, ki vsebuje podrobne podatke o surovinski sestavi, določeni s tem pravilnikom;

(c)    mora biti surovinska sestava tekstilnih izdelkov, ki se prodajajo na meter, označena po dolžini (na kosovnem blagu) ali na navitku (bali) blaga, ki je v prodaji.

11. člen

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika na trgu izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

12. člen

Zaradi uporabe prvega odstavka 8. člena in drugih določb tega pravilnika, ki se nanašajo na označevanje tekstilnih izdelkov, se surovinska sestava o kateri govorijo 4., 5. in 6. člen, ne ugotavljajo za naslednje dele izdelkov:

1.        tekstilni izdelki:

netekstilni deli, trakovi za robljenje, etikete in oznake, obrobe in našitki dekorativnega pomena na oblekah, ki ne tvorijo bistven del izdelka, gumbi in zaponke prevlečene s tekstilnim materialom, modni dodatki in okrasi, neelastični trakovi, elastične niti in trakovi dodani na določenih delih izdelka, ter v skladu s pogoji, ki so določeni v 7. členu, vidna, posamezna dekorativna in antistatična vlakna;

2.(a)  talne obloge in preproge: vsi sestavni deli razen uporabne (hodne) površine;

2.(b)  blago za oblazinjanje pohištva: povezovalna in polnilna osnova in votek, ki ne tvorita del uporabne površine;

zastori in zavese: povezovalna in polnilna osnova in votek, ki ne tvorita lica blaga;

2.(c)  drugi tekstilni izdelki: tkanine, ki služijo kot osnova ali podlaga, dodatki za povečanje trdnosti in ojačanje, medvloge in platnene podlage, niti za šivanje in sestavljanje, razen če ne nadomestijo osnovo in/ali votek tkanine, polnila, ki nimajo izolacijske funkcije ter glede na prvi odstavek 9. člena, podloge.

Za namene tega določila:

-       se osnovni materijali ali podloge tekstilnih izdelkov, ki služijo kot opora uporabnim površinam, zlasti v odejah in dvojnih tkaninah, žametnih ali plišastih tkaninah in podobnih izdelkih, ne smatrajo kot podloge, ki se odstranijo.

-       se pod “dodatki za ojačitev in povečanje trdnosti” razumevajo niti ali materiali, ki so dodani na določene dele tekstilnih izdelkov, da bi jih utrdili ali odebelili;

3.     maščobe, vezivna sredstva, obtežilna sredstva, škrobila in apreture, izdelki za impregniranje, dodatni izdelki za barvanje in tiskanje in ostali izdelki, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu tekstilij. Ministrstvo pristojno za trg lahko sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da ta sredstva niso prisotna v količinah, ki lahko zavedejo potrošnika.

VIII. DOLOČANJE SUROVINSKE SESTAVE IZDELKOV

13. člen

1. Preverjanje skladnosti surovinske sestave tekstilnih izdelkov, s podatki v skladu z določili tega pravilnika, se izvaja po metodah, ki so določene v predpisu o metodah kvantitativne analize dvokomponentnih mešanic vlaken in v predpisu o metodah kvantitativne analize trikomponentnih mešanic vlaken. Procentna sestava določena v 4., 5. in 6. členu se določi tako, da se na absolutno suho maso posamezne vrste vlaken doda ustrezni dogovorjeni dodatek, določen v Prilogi II. Pred tem se z izdelka odstranijo sestavine navedene v prvem, drugem in tretjem odstavku 12. člena.

2. V posameznih predpisih iz prvega odstavka tega člena so določene metode za vzorčenje in metode analiz, ki se uporabljajo za določitev surovinske sestave izdelkov, katere obravnava ta pravilnik.

Priloga I: Preglednica tekstilnih vlaken

Priloga II: Dogovorjeni dodatki, ki se uporabljajo za izračun mase vlaken v tekstilnem izdelku

Priloga III: Izdelki za katere ni obvezno označevanje

Priloga IV: Izdelki v originalnem pakiranju za katere je označevanje obvezno s skupno oznako

Pravilnik o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 109/99) vsebuje naslednje končne določbe:

»IX. KONČNE DOLOČBE

14. člen

1. Zaradi razlogov, povezanih s specifikacijo imen ali s surovinsko sestavo, ni dovoljeno prepovedati ali ovirati dajanja tekstilnih izdelkov v promet, ki ustrezajo določbam tega pravilnika.

2. Določbe tega pravilnika ne onemogočajo izvajanje določb o varstvu industrijske in poslovne lastnine, o navedbi in oznakah porekla blaga in preprečevanju nelojalne konkurence.

15. člen

Določbe tega pravilnika ne veljajo za tekstilne izdelke, ki:

1.     so namenjeni izvozu v tretje države,

2.     vstopijo v državo pod carinskim nadzorom za tranzitne namene,

3.     so uvoženi iz tretjih držav na aktivno dodelavo,

4.     so pogodbeno oddani v delo podjetnikom posameznikom ali podjetjem, ki opravijo delo iz dobavljenih materijalov brez prenosa lastninske pravice le-teh za plačilo.

16. člen

Spremembe in dopolnitve k Prilogi I in k Prilogi II tega pravilnika zaradi prilagoditve k tehničnemu napredku se sprejmejo v skladu s postopkom predpisanim s predpisom o metodah kvantitativne analize dvokomponentnih mešanic vlaken.

17. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 92/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 34/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»7. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 36/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 2/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 4/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o navajanju surovinske sestave in o tekstilnih imenih (Uradni list RS, št. 76/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.