Na podlagi 16. člena zakona o varstvu novih sort rastlin
(Uradni list RS, št. 86/98) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št.
67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano
PRAVILNIK
o pogojih za uporabo pridelka zavarovane sorte za
nadaljnjo setev in o kriterijih za male kmete
1. člen
Ta pravilnik določa vrste rastlin, pri katerih se lahko v
skladu s točko c) prvega odstavka 16. člena zakona o varstvu novih sort rastlin
(Uradni list RS, št. 86/98) (v nadaljnjem besedilu: ZVNSR), pridelek zavarovane
sorte, ki ga pridelovalci pridelajo na svojem kmetijskem gospodarstvu, uporabi
za nadaljnjo setev na tem gospodarstvu, pogoje za uveljavljanje pravic in za
izpolnjevanje obveznosti imetnika žlahtniteljske pravice in pridelovalca v
zvezi z uporabo pridelka zavarovane sorte za nadaljnjo setev na svojem
kmetijskem gospodarstvu, kriterije za določanje višine primernega povračila (v
nadaljnjem besedilu: povračilo) ter kriterije za male kmete, ki so oproščeni
plačevanja povračila.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
-
pridelovalec je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja s pridelovanjem
kmetijskih rastlin;
-
kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota
kmetijskih zemljišč in gozdov, zgradb, opreme, živine in delovne sile, ki jo
pridelovalec uporablja tudi za pridelovanje kmetijskih rastlin v svojem imenu
in za svoj račun;
-
mali kmet je pridelovalec, ki izpolnjuje najmanj enega od kriterijev iz
drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.
3. člen
Pri vrstah rastlin, določenih s tem pravilnikom, se lahko
pridelek zavarovane sorte, ki ga pridelovalec pridela na svojem kmetijskem
gospodarstvu, uporabi za nadaljnjo setev na tem kmetijskem gospodarstvu pod
pogojem, da pridelovalec imetniku žlahtniteljske pravice plača povračilo.
Vrste rastlin iz prejšnjega odstavka so:
a) krmne rastline:
lucerna – Medicago
sativa L.;
krmni grah – Pisum
sativum L. (partim);
aleksandrijska
detelja – Trifolium alexandrinum L.;
perzijska detelja
– Trifolium resupinatum L.;
krmni bob – Vicia
faba L.;
navadna grašica –
Vicia sativa L.;
b) žita:
oves – Avena
sativa L.;
ajda – Fagopyrum
esculentum Moench;
ječmen – Hordeum
vulgare L.;
proso – Panicum
miliaceum L.;
rž – Secale
cereale L.;
tritikala – X
Triticosecale Wittm.;
pšenica – Triticum
aestivum L. emend. Fiori et Paol.;
trda pšenica – Triticum
durum Desf.;
pira – Triticum
spelta L.;
c) krompir – Solanum
tuberosum L.;
d) oljnice in predivnice:
ogrščica – Brassica
napus L. (partim);
oljna repica – Brassica
rapa L. (partim);
lan – Linum
usitatissimum L.
Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja za hibride
in sintetične sorte rastlin.
4. člen
Imetnik žlahtniteljske pravice uveljavlja povračilo od
pridelovalca sam ali preko združenja imetnikov žlahtniteljske pravice. Pravica
do povračila ni prenosljiva na tretjo osebo.
Združenje iz prejšnjega odstavka lahko pri uveljavljanju
povračila zastopa člane združenja in tiste imetnike žlahtniteljske pravice, ki
so za zastopanje združenje pisno pooblastili.
5. člen
Pravica pridelovalca do uporabe pridelka zavarovane sorte za
nadaljnjo setev na svojem kmetijskem gospodarstvu, obveznost do plačila
povračila imetniku žlahtniteljske pravice ter druge pravice in obveznosti
pridelovalca iz točke c) prvega odstavka 16. člena ZVNSR niso prenosljive na
tretjo osebo, razen če je to kmetijsko gospodarstvo predmet pravnega prometa. V
tem primeru se pravice in obveznosti pridelovalca prenesejo na osebo, ki je s
pravnim prometom pridobila kmetijsko gospodarstvo.
6. člen
Imetnik žlahtniteljske pravice in pridelovalec lahko skleneta
pogodbo o uporabi pridelka zavarovane sorte za nadaljnjo setev, v kateri
določita tudi višino povračila.
Če imetnik žlahtniteljske pravice in pridelovalec ne skleneta
pogodbe iz prejšnjega odstavka, lahko imetnik žlahtniteljske pravice uveljavlja
povračilo največ do višine, določene s sporazumom, ki ga skleneta združenje
imetnikov žlahtniteljske pravice in združenje pridelovalcev.
Če sporazum iz prejšnjega odstavka ni bil sklenjen, lahko
imetnik žlahtniteljske pravice uveljavlja povračilo največ do višine 50% od
zneska, ki ga imetnik žlahtniteljske pravice zaračunava za licenčno pridelavo
semenskega materiala najnižje stopnje množitve te sorte v Republiki Sloveniji.
Če licenčne pridelave semenskega materiala te sorte v Republiki Sloveniji ni,
se pri uveljavljanju povračila upošteva znesek, ki se zaračunava za licenčno
pridelavo semenskega materiala drugih sort te vrste.
7. člen
Mali kmetje so pridelovalci, ki so oproščeni plačila
povračila.
Kriteriji za male kmete so, da na svojem kmetijskem
gospodarstvu pridelujejo krmne rastline, oljnice in predivnice skupaj na manj
kot 20 ha površin oziroma žita skupaj na manj kot 20 ha površin oziroma krompir
na manj kot 7,5 ha površin.
8. člen
Pridelovalci, ki uporabijo pridelek zavarovane sorte za
nadaljnjo setev na svojem kmetijskem gospodarstvu v skladu s točko c) prvega
odstavka 16. člena ZVNSR, morajo imetniku žlahtniteljske pravice na njegovo
zahtevo dati podatke o obsegu nadaljnje setve.
Imetnik žlahtniteljske pravice in pridelovalec lahko določita
vrsto podatkov iz prejšnjega odstavka ter roke in način njihovega posredovanja
v pogodbi iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika.
Če imetnik žlahtniteljske pravice in pridelovalec nista
sklenila pogodbe iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, lahko imetnik
žlahtniteljske pravice zahteva od pridelovalca naslednje podatke:
a) o pridelovalcu: ime, priimek
oziroma firma in naslov oziroma sedež;
b) o kmetijskem gospodarstvu:
-
skupno površino njiv;
-
skupno površino, na kateri se prideluje žito;
-
skupno površino, na kateri se pridelujejo krmne rastline, oljnice in
predivnice;
-
skupno površino, na kateri se prideluje krompir;
c) o zavarovanih sortah,
katerih pridelek je bil uporabljen za nadaljnjo setev na kmetijskem
gospodarstvu:
-
ime zavarovanih sort;
-
količina prvotno nabavljenega potrjenega semena teh zavarovanih sort in
podatki o pridelovalcu semena in dobavitelju semena;
-
skupni pridelek po posamezni zavarovani sorti;
-
količina pridelka posamezne zavarovane sorte, uporabljenega za nadaljnjo
setev;
č) če je bil
pridelek, uporabljen za nadaljnjo setev, pred setvijo dodelan: ime, priimek
oziroma firma in naslov oziroma sedež dodelovalca.
9. člen
Imetnik žlahtniteljske pravice lahko podatke iz tretjega
odstavka prejšnjega člena zahteva za tekoče leto in za največ pet preteklih
let.
Imetnik lahko podatke zahteva tudi za obdobje, ko je bila
sorta v postopku za varstvo sorte. Za prvo leto, za katerega se lahko zahteva
podatke, se šteje leto objave popolne prijave v uradnem glasilu, če je bil
pridelovalec ob pridobitvi semenskega materiala seznanjen s pogoji za njegovo
uporabo.
Od imetnika žlahtniteljske pravice lahko pridelovalec še pred
posredovanjem podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena zahteva dokazilo o
upravičenosti do teh podatkov. Za dokazilo do upravičenosti do teh podatkov se
šteje potrdilo o vloženi popolni prijavi za varstvo nove sorte rastlin oziroma
potrdilo o pridobljeni žlahtniteljski pravici.
10. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 321-65/99
Ljubljana, dne 23. septembra 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano