Na podlagi 31. člena zakona o izobraževanju odraslih
(Uradni list RS, št. 12/96) in 84. člena zakona o organizaciji in financiranju
vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 in 23/96) izdaja minister za
šolstvo in šport
ODREDBO
o standardih in normativih v izobraževanju odraslih
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina odredbe)
Normativi in standardi ter merila, ki jih določa ta odredba,
so podlaga za izračun:
-
sredstev za investicije in za materialne stroške ter za investicijsko
vzdrževanje in obnovo nepremičnin in opreme v javnih organizacijah za
izobraževanje odraslih, katerih ustanoviteljica je država,
-
sredstev za plače s prispevki in davki andragoških in drugih strokovnih
delavcev – organizatorjev izobraževanja v javnih organizacijah za izobraževanje
odraslih, ki se na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest financirajo
iz državnega proračuna;
-
stroškov za izvajanje izobraževalnih programov, določenih z letnimi
programi izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: javni programi), ki
obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo
programov oziroma dela teh stroškov, kadar za posamezne javne programe ni
zagotovljeno financiranje iz javnih sredstev v celoti, in za izobraževalne
programe, ki se sofinancirajo najmanj do tretjine iz drugih virov ter
-
plač, avtorskih honorarjev in materialnih stroškov pri opravljanju
infrastrukturnih dejavnosti.
II. SREDSTVA ZA INVESTICIJE IN MATERIALNE STROŠKE
2. člen
(zagotavljanje sredstev za pokrivanje stroškov)
Za investicije v javne organizacije ustanoviteljica
zagotavlja najmanj takšen obseg sredstev, da javna organizacija izpolnjuje
minimalne standarde prostorov in opreme, kot jih za posamezne dejavnosti te
organizacije določa odredba o strokovni izobrazbi strokovnih delavcev in minimalnih
standardih prostorov in opreme v izobraževanju odraslih.
Za neprogramske materialne stroške, stroške investicijskega
vzdrževanja in stroške obnove nepremičnin in opreme v javnih organizacijah se
priznava iz državnega proračuna 15% delež od sredstev za plače andragoških in
drugih strokovnih delavcev – organizatorjev izobraževanja, ki jih organizacija
prejema iz državnega proračuna na podlagi sistemizacije v skladu s to odredbo.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
3. člen
(osnova za sistemizacijo)
Delovna mesta andragoških in drugih strokovnih delavcev –
organizatorjev izobraževanja v javnih organizacijah za izobraževanje odraslih
in javnih šolah (v nadaljnjem besedilu: javne organizacije) se sistemizirajo v
skladu z obsegom izobraževanja po javnih programih.
Javna organizacija, ki sistemizira in zasede delovna mesta v
skladu s prvim odstavkom tega člena, ob pogojih, ki jih določa ta odredba,
pridobiva sredstva za plače s prispevki in davki.
4. člen
(normativ za sistemizacijo)
Javne organizacije sistemizirajo in zasedejo delovno mesto
vodje izobraževanja odraslih, če letno izvedejo najmanj 5000 ur organiziranega
izobraževalnega dela za odrasle, pri čemer se realizirane ure po javnih
programih poklicnega in strokovnega izobraževanja vrednotijo s faktorjem 1,4,
realizirane ure po javnih programih jezikovnega izobraževanja s faktorjem 0,5,
realizirane ure po javnih programih splošnega in državljanskega izobraževanja
pa s faktorjem 1,8.
Med realizirane ure v javnih programih splošnega izobraževanja
iz prejšnjega odstavka tega člena se ne vštevajo realizirane ure v osnovni šoli
za odrasle.
Javne organizacije lahko sistemizirajo tudi delovna mesta
andragoških in drugih strokovnih delavcev – organizatorjev izobraževanja, če
presegajo normative, določene v prvem odstavku tega člena, vendar se zadnje
delovno mesto lahko sistemizira, če so normativi, določeni v prejšnjem
odstavku, preseženi najmanj za tretjino.
5. člen
(minimalni normativ)
Javne organizacije, ki ne dosegajo normativov iz prejšnjega
člena te odredbe, sistemizirajo delovna mesta v sorazmerno manjšem obsegu,
vendar le, če dosegajo vsaj tretjino s to odredbo določenih normativov.
6. člen
(odstopanja)
Ne glede na določila 4. in 5. člena te odredbe sistemizirajo
in zasedejo delovna mesta javne organizacije, ki delujejo v občinah na
narodnostno mešanih območjih in izvajajo javne programe za pripadnike drugih
narodnosti.
Delovna mesta sistemizira in zasede tudi javna organizacija,
ki deluje na demografsko ogroženem območju ali ki edina v državi izvaja določen
javni program.
O odstopanjih iz prvega in drugega odstavka tega člena odloča
s posebnim sklepom pristojno ministrstvo.
7. člen
(ugotovitev števila delovnih mest)
Število sistemiziranih delovnih mest in sredstva za njihove
plače v skladu s to odredbo ugotavlja pristojno ministrstvo vsako leto in o tem
z javno organizacijo sklene pogodbo.
IV. ELEMENTI ZA VREDNOTENJE STROŠKOV IZVAJANJA JAVNIH
PROGRAMOV
8. člen
(učna obveznost)
Za izračun normiranih stroškov za izvajanje javnih programov
se šteje za polno učno obveznost:
-
pri organiziranem izobraževalnem delu učitelja splošno-izobraževalnih in
strokovno-teoretičnih predmetov v javnih programih, ki se izvajajo v skupinskih
oblikah (pouk, večerna šola, tečaj, seminar) in mentorjev študijskih krožkov v
obsegu 18 ur tedensko;
-
pri organiziranem izobraževalnem delu učitelja praktičnega pouka, ki se
izvaja v skupinskih oblikah (pouk, večerna šola, tečaj, seminar), v obsegu 22
ur tedensko;
-
pri organiziranem izobraževalnem delu laboranta in inštruktorja praktičnega
pouka, ki se izvaja v skupinskih oblikah (pouk, večerna šola, tečaj, seminar),
v obsegu 27 ur tedensko;
-
pri mentorskem delu v individualnih oblikah izobraževalnega dela
(izobraževanje na daljavo, konsultativne oblike izobraževalnega dela ipd.) v
obsegu 15 ur tedensko.
9. člen
(oblikovanje skupin v skupinskih oblikah izobraževanja)
Za izračun normiranih stroškov izvajanja javnih programov se
upoštevajo naslednji normativi pri oblikovanju skupin:
-
v oddelku v več kot polovico šolskega leta trajajočih javnih programih
najmanj petindvajset udeležencev;
-
v oddelku v javnih programih, v katerih traja izobraževanje največ
polovico šolskega leta, najmanj petnajst udeležencev;
-
v skupini, v kateri poteka delo v obliki praktičnega usposabljanja, vaj,
dela v skupinah ipd., najmanj dvanajst udeležencev.
10. člen
(kombinirani oddelki)
Kadar izobraževanje organizacijsko poteka v oddelkih, je v
primerih kombiniranih oddelkov najmanjše število udeležencev dvanajst.
11. člen
(odstopanja)
Odstopanja od določil 9. in 10. člena te odredbe so mogoča v
primerih:
-
kadar gre za eksperimentalno izvedbo programa in je to s sklepom o
izvedbi poskusa izrecno določeno,
-
kadar je drugačen normativ določen s predpisi, ki urejajo varstvo pri
delu,
-
kadar se oblikujejo oddelki ali skupine odraslih s posebnimi potrebami
ali pa so v oddelek ali skupino vključeni najmanj štirje odrasli s posebnimi
potrebami,
-
kadar se javni program izvaja samo na enem mestu v državi,
-
kadar se zaradi osipa v višjih razredih, letnikih ali skupinah zmanjša
število udeležencev pod minimalni normativ, pa jim na območju dnevne migracije
ni mogoče organizirati zaključka izobraževanja.
Upravičenost odstopanj iz tretje, četrte in pete alinee
prejšnjega odstavka tega člena ugotavlja pristojno ministrstvo.
12. člen
(individualne oblike izobraževanja in učenja)
Izobraževanje oziroma učenje, ki poteka v obliki
organiziranega samostojnega izobraževanja, izobraževanja na daljavo in v
podobnih oblikah, mora biti organizirano tako, da en mentor sodeluje z najmanj
petnajstimi udeleženci tedensko.
Če z odredbo pristojnega ministra ni drugače določeno, ima
vsak udeleženec individualne oblike izobraževanja pravico do mentorskega dela v
obsegu najmanj 10% ur, ki jih program predvideva za skupinsko izvedbo.
13. člen
(sredstva za plače)
Pri izračunu normirane cene izvajanja javnih programov se
poleg sredstev za plače učiteljev upoštevajo tudi sredstva za plače
poslovodnih, administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev, in sicer v
naslednjem deležu od sredstev za plače učiteljev, ki so za posamezni javni
program izračunani v skladu s to odredbo:
-
5% za delo poslovodnih delavcev,
-
5% za delo administrativnih delavcev,
-
5% za delo računovodskih delavcev in
-
5% za delo tehničnih delavcev.
14. člen
(sredstva za plače organizatorjev izobraževanja)
Pri izračunu normirane cene izvajanja javnih programov, ki
jih izvajajo organizacije za izobraževanje odraslih ali zasebniki, ki nimajo
pravice do sistemizacije delovnih mest vodje izobraževanja odraslih oziroma
andragoških in drugih strokovnih delavcev – organizatorjev izobraževanja v
skladu s to odredbo, se vštevajo tudi sredstva za plače teh delavcev, in sicer
v 16,5% deležu od sredstev za plače učiteljev in drugih delavcev, ki so za
posamezni javni program izračunani v skladu s to odredbo.
15. člen
(izračun fiksnih materialnih stroškov)
Fiksni materialni stroški, potrebni za izvedbo javnih
programov, ki obsegajo neprogramske stalne stroške ter stroške za čistila,
telekomunikacijske povezave, pisarniški material in učila, se izračunajo v
naslednjem deležu:
I.
kategorija: izobraževalni programi pretežno splošno-izobraževalne
oziroma družboslovne usmeritve ter študijski krožki – 15% sredstev za plače
učiteljev;
II.
kategorija: izobraževalni programi pretežno poklicne oziroma
naravoslovno-tehnične usmeritve in programi projektnega učenja mlajših odraslih
– 18% sredstev za plače učiteljev.
16. člen
(drugi materialni stroški)
Stroški prostorov obsegajo stroške ogrevanja, porabe
električne energije in vode in se izračunavajo v odvisnosti od normirane
velikosti prostorov, potrebnih za izvedbo izobraževalnega dela, in sicer:
I.
kategorija: izobraževalni programi pretežno splošno-izobraževalne
oziroma družboslovne usmeritve – 6 m² na vpisanega udeleženca, v skladu z
normativi za oblikovanje skupin, določenih s to odredbo;
II.
kategorija: izobraževalni programi pretežno poklicne oziroma
naravoslovno-tehnične usmeritve in programi projektnega učenja mlajših odraslih
– 9 m² na vpisanega udeleženca, v skladu z normativi za oblikovanje skupin,
določenih s to odredbo.
Pri izračunu teh stroškov se upošteva naslednja normirana
poraba:
-
za ogrevanje: I. klimatska cona 68 Kwh/m²
II. klimatska cona 77 Kwh/m²,
III. klimatska cona 85 Kwh/m²,
-
za električno energijo 20 Kwh/m²,
-
za vodo 1 m³/m².
17. člen
(zmanjšanje materialnih stroškov)
Javni organizaciji, katere ustanoviteljica je država, se pri
priznavanju stroškov iz tega člena odštejejo materialni stroški, do katerih je
upravičena na podlagi drugega odstavka 2. člena te odredbe.
18. člen
(odstopanja)
Na podlagi mnenja Strokovnega sveta za izobraževanje odraslih
lahko pristojni minister določi drugačen normativ za obračun materialnih
stroškov, če gre za programe, ki zahtevajo bistveno več materialnih sredstev za
izvedbo.
19. člen
(izračun stroškov razvoja)
Pri izračunu normirane cene izvedbe posameznega javnega
programa se vračunajo stroški razvoja, med katere štejejo sredstva za
usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki sodelujejo pri organizaciji
in izvedbi programov in delo pri izpopolnjevanju oziroma razvijanju programa.
Sredstva za razvoj predstavljajo 5% delež od sredstev za
plače učiteljev, izračunanih za posamezni javni program v skladu s to odredbo.
V. STANDARDI IN NORMATIVI ZA INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI,
DOLOČENE Z LETNIM PROGRAMOM
20. člen
(infrastrukturne dejavnosti)
Infrastrukturne dejavnosti v izobraževanju odraslih obsegajo:
-
splošnoizobraževalna središča za samostojno učenje odraslih,
-
borze znanja,
-
raziskovalno delo,
-
razvojno delo,
-
svetovalno delo,
-
razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema,
-
publicistično dejavnost,
-
promocijske dejavnosti,
-
mednarodno sodelovanje,
-
razvoj javne službe,
-
izpopolnjevanje in usposabljanje andragoških delavcev,
-
evalvacije,
-
drugo.
21. člen
(delovna obveznost)
V splošnoizobraževalnem središču za samostojno učenje in pri
borzi znanja se šteje za polno delovno obveznost strokovnih delavcev:
-
pri svetovalnem in mentorskem delu v splošnoizobraževalnih središčih za
samostojno učenje v obsegu 20 ur dela z udeleženci tedensko, pri čemer se
priznava polna delovna obveznost enega strokovnega delavca z visokošolsko
izobrazbo, če je letno realiziranih 1300 učnih ur udeležencev;
-
pri neposrednem delu s strankami v regijski borzi znanja 30 ur dela z
udeleženci, v osrednji pa 15 ur dela z udeleženci tedensko, pri čemer se
regijski borzi znanja obračunajo sredstva za enega strokovnega delavca z višjo
strokovno izobrazbo, osrednji borzi pa dva delavca z višjo strokovno izobrazbo.
22. člen
(odstopanja)
Če splošnoizobraževalno središče za samostojno učenje
normativ iz prejšnjega odstavka tega člena presega ali tega normativa ne
dosega, se pri izračunu normirane cene smiselno upoštevajo določbe 5. in 6.
člena te odredbe.
23. člen
(izjema)
V skladu s to odredbo se v času eksperimentalnega delovanja
sofinancira tudi dejavnost drugih središč za samostojno učenje, če je tako
določeno z letnim programom izobraževanja odraslih ali odredbo o poskusu
pristojnega ministra.
24. člen
(fiksni materialni stroški)
Fiksni materialni stroški, ki obsegajo neprogramske stalne
stroške ter stroške za čistila, telekomunikacijske povezave, pisarniški
material in učila, se pri splošnoizobraževalnih središčih za samostojno učenje
in borzah znanja izračunajo v naslednjem deležu od sredstev za plače strokovnih
delavcev, izračunanih na podlagi teh standardov, normativov in meril:
-
splošnoizobraževalna središča za samostojno učenje – 30%,
-
regijska borza znanja – 20% in osrednja borza znanja – 25%.
25. člen
(drugi materialni stroški)
Stroški prostorov, ki obsegajo stroške ogrevanja, porabe
električne energije in vode, se izračunavajo v odvisnosti od normirane
velikosti prostorov, potrebnih za izvedbo izobraževalnega dela, in sicer:
-
pri splošnoizobraževalnih središčih za samostojno učenje 5 m² na učno
mesto,
-
pri regijski borzi znanja 25 m² in pri osrednji borzi znanja 35 m²,
pri čemer se pri izračunu teh stroškov
upošteva normirana poraba, določena v 16. členu te odredbe.
26. člen
(sredstva za plače)
Pri izračunu normirane cene dejavnosti splošnoizobraževalnih
središč za samostojno učenje in borz znanja se poleg sredstev za plače
strokovnih delavcev vračunajo tudi sredstva za plače, kot jih določata 13. in
14. člen, ter sredstva za razvoj, kot jih določa 17. člen te odredbe.
27. člen
(razvojno in raziskovalno delo)
V raziskovalnem in razvojnem delu se upoštevajo standardi in
normativi, ki jih opredeljujejo veljavni predpisi za razvojno-raziskovalno
delo.
28. člen
(svetovalno delo)
Za polno delovno obveznost svetovalnega delavca se šteje 1800
ur letno. Svetovalec mora imeti najmanj tako stopnjo izobrazbe kot se zahteva
za področje, za katerega svetuje.
29. člen
(informacijska dejavnost)
Informacijsko mrežo izvajalcev javnih programov sestavljajo
vse javne organizacije za izobraževanje odraslih in drugi izvajalci javnih
programov, ki javne programe izvajajo neprekinjeno vsaj tri leta.
Informacijsko mrežo ponudbe in povpraševanja sestavljajo tudi
posamezne regijske borze znanja, ki praviloma delujejo v regionalnih središčih,
in osrednja borza, ki deluje na državni ravni in opravlja skupne dejavnosti za
celotno mrežo borz znanja v Sloveniji.
Informacijska mreža temelji na računalniški povezavi med
posameznimi izvajalci in med povezavo vseh izvajalcev, vključenih v mrežo, z
informacijskim centrom v službi za izobraževanje odraslih na Ministrstvu za
šolstvo in šport ter Andragoškim centrom Slovenije.
Informacijsko mrežo sestavljajo računalniški paket z ustrezno
strojno in programsko opremo ter strojna in programska telekomunikacijska
oprema.
30. člen
(letni pregled izobraževalne ponudbe)
Letni pregled ponudbe izobraževalnih organizacij za odrasle
se izdeluje letno v obliki tiskanega materiala in v računalniškem zapisu,
izdeluje pa se na državni ravni vsako leto tako, da so podatki dostopni
najkasneje 1. oktobra.
31. člen
(publicistična dejavnost)
Avtorje publicistične dejavnosti se izbira na podlagi javnih
razpisov. Pri izbiri se upoštevajo:
-
strokovne reference in
-
dokumentirani praktični dosežki.
Vsak avtor mora pripraviti koncept gradiva.
Vsako delo morata pozitivno oceniti vsaj dva recenzenta, ki
ju imenuje pristojni minister.
Javna sredstva za izdajo publikacij lahko pridobi izdajatelj,
če k vlogi predloži ponudbo vsaj treh založnikov in lasten predlog za izbiro z
utemeljitvijo, o čemer odloči pristojni minister.
32. člen
(promocijska dejavnost)
Kot promocijska dejavnost izobraževanja odraslih se štejejo
predstavitve dejavnosti razvojnega, raziskovalnega in izobraževalnega dela, ki
so organizirane na državni ali na mednarodni ravni, kjer sodeluje država
Slovenija. Pri dodelitvi sredstev iz državnega proračuna za to dejavnost se
upoštevajo naslednji kriteriji:
-
kvaliteta,
-
pomen za razvoj izobraževanja odraslih,
-
inovativnost.
33. člen
(mednarodno sodelovanje)
Sredstva iz državnega proračuna se lahko zagotavljajo tudi za
dejavnost mednarodnega sodelovanja, ki zajema:
-
obiske slovenskih strokovnjakov v tujini,
-
obiske tujih strokovnjakov v Sloveniji,
-
študijska izpopolnjevanja v tujini,
-
štipendiranje za študij v tujini in
-
sodelovanje v mednarodnih projektih in raziskavah.
O sredstvih iz prejšnjega odstavka odloča pristojni minister.
34. člen
(izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih delavcev)
Pri izpopolnjevanju in usposabljanju strokovnih delavcev se
uporabljajo standardi in normativi, ki jih ta odredba določa za druge izobraževalne
programe.
35. člen
(evalvacije)
Evalvacije v izobraževanju odraslih, v primeru prvih izvedb
(poskusa) ali pa druge evalvacije, se izvajajo v skladu s pravilnikom o
spremljanju izvajanja poskusa, razen če ni z odredbo pristojnega ministra
drugače določeno.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
36. člen
(prehodna določba)
Od dneva uveljavitve te odredbe do oblikovanja letnega
programa izobraževanja odraslih v skladu z zakonom se pri presojanju obsega
izobraževanja upošteva obseg izobraževanja po javnoveljavnih izobraževalnih
programih in programih splošnega izobraževanja za odrasle, ki se
(so)financirajo iz državnega proračuna.
37. člen
(končna določba)
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 2000 dalje.
Št. 403-22/98
Ljubljana, dne 11. maja 2000.
Minister
za šolstvo in šport
dr. Pavel Zgaga l. r.