Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Poslovnika
državnega zbora (PoDZ-1) obsega:
-
Poslovnik državnega zbora – PoDZ-1 (Uradni list RS, št. 35/02 z dne 19.
4. 2002),
-
Dopolnitve Poslovnika državnega zbora – PoDZ-1A (Uradni list RS, št.
60/04 z dne 3. 6. 2004),
-
Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega zbora – PoDZ-1B (Uradni
list RS, št. 64/07 z dne 16. 7. 2007),
-
Poslovnik državnega zbora (uradno prečiščeno besedilo) – PoDZ-1-UPB1
(Uradni list RS, št. 92/07 z dne 10. 10. 2007),
-
Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega zbora – PoDZ-1C (Uradni
list RS, št. 105/10 z dne 24. 12. 2010),
-
Spremembe in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora – PoDZ-1D (Uradni
list RS, št. 80/13 z dne 30. 9. 2013),
-
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega zbora – PoDZ-1E (Uradni
list RS, št. 38/17 z dne 14. 7. 2017),
-
Dopolnitve Poslovnika Državnega zbora – PoDZ-1F (Uradni list RS, št.
46/20 z dne 8. 4. 2020),
-
Odločbo o delni razveljavitvi 107. in 149. do 152. člena Poslovnika
Državnega zbora ter o ugotovitvi, da sta bila četrti odstavek 153. člena
in drugi odstavek 154. člena Zakona o kazenskem postopku v neskladju z
Ustavo (Uradni list RS, št. 105/21 z dne 2. 7. 2021),
-
Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega zbora – PoDZ-1G (Uradni
list RS, št. 111/21 z dne 13. 7. 2021),
-
Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega zbora – PoDZ-1H (Uradni
list RS, št. 58/23 z dne 26. 5. 2023).
POSLOVNIK
državnega zbora (PoDZ-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 9)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in
delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev
(v nadaljnjem besedilu: poslanci).
2. člen
(1) Vprašanja dela državnega zbora, ki
niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odlokom ali z drugim aktom
državnega zbora v skladu s tem poslovnikom.
(2) Delovna telesa državnega zbora
delajo v skladu s tem poslovnikom. Njihovo delo se lahko v skladu s tem
poslovnikom ureja tudi z odloki o ustanovitvi delovnih teles in z njihovimi
poslovniki.
(3) Parlamentarno preiskavo ureja
poseben poslovnik, ki ga državni zbor sprejme z dvotretjinsko večino navzočih
poslancev.
3. člen
(1) Sedež državnega zbora je v
Ljubljani.
(2) Državni zbor in njegova delovna
telesa imajo seje lahko tudi zunaj sedeža državnega zbora.
4. člen
(1) Državni zbor posluje v slovenskem
jeziku.
(2) Poslanca italijanske in madžarske
narodne skupnosti imata pravico govoriti in pisno vlagati predloge, pobude,
vprašanja in druge vloge v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. Njuni govori
in vloge se prevajajo v slovenski jezik.
5. člen
(1) Delo državnega zbora je javno, če
ta poslovnik ne določa drugače.
(2) Način zagotavljanja javnosti dela
državnega zbora določa ta poslovnik.
6. člen
(1) Državni zbor dela na rednih in
izrednih sejah.
(2) Redne seje se sklicujejo v času
rednih letnih zasedanj državnega zbora: v času pomladanskega zasedanja med 10.
januarjem in 15. julijem in v času jesenskega zasedanja med 1. septembrom in
20. decembrom.
7. člen
Državni zbor predstavlja predsednik državnega
zbora.
8. člen
(1) Državni zbor ima pečat.
(2) Pečat ima v sredini grb Republike
Slovenije, okrog njega pa napis »Državni zbor
Republike Slovenije«.
II. KONSTITUIRANJE DRŽAVNEGA ZBORA
9. člen
Državni zbor se konstituira na prvi seji,
ko je potrjenih več ko polovica poslanskih mandatov.
10. člen
(1) Dotedanji predsednik državnega
zbora najkasneje pet dni pred prvo sejo državnega zbora skliče sestanek
začasnih vodij poslanskih skupin ter poslancev narodnih skupnosti, na katerem
se določi predlog dnevnega reda prve seje, sedežni red poslancev v dvorani,
poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika mandatno
volilne komisije ter število članov iz posamezne poslanske skupine v njeni
sestavi, lahko pa tudi poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in
podpredsednika drugih delovnih teles ter število članov iz posamezne poslanske
skupine v njihovi sestavi.
(2) Do ustanovitve kolegija
predsednika državnega zbora začasni vodje poslanskih skupin in poslanca
narodnih skupnosti odločajo o predlogih iz prve, druge in četrte alinee šestega
odstavka 21. člena tega poslovnika ter lahko predlagajo kandidata za
generalnega sekretarja državnega zbora.
(3) Sedežni red poslancev v dvorani se
določi s sporazumom med poslanskimi skupinami. Če sporazum ni dosežen, se
sedežni red določi tako, da izmed prostih poslanskih sedežev poslanska mesta
določajo poslanske skupine v vrstnem redu od največje do najmanjše poslanske
skupine. Enako številčne poslanske skupine določijo poslanska mesta v zaporedju,
kot ga določi predhodni žreb.
11. člen
(1) Do ustanovitve poslanskih skupin v
skladu s 16. členom tega poslovnika sestavljajo poslansko skupino poslanci, ki
so bili v državni zbor izvoljeni z istoimenskih list, poslanci, izvoljeni z
list volivcev, in poslanca narodnih skupnosti. Sestava poslanske skupine se
ugotovi na podlagi poročila o izidu volitev.
(2) Predstavniki list sporočijo
dotedanjemu predsedniku državnega zbora najkasneje v treh dneh po objavi poročila
o izidu volitev imena začasnih vodij poslanskih skupin iz prejšnjega odstavka.
12. člen
(1) Za pripravo prve seje državnega
zbora skrbi dotedanji predsednik državnega zbora.
(2) Začasni vodje poslanskih skupin
obvestijo dotedanjega predsednika državnega zbora o predlogu za predsednika in
podpredsednika ter člane mandatno-volilne komisije.
(3) Predlog dnevnega reda prve seje
vsebuje imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije,
potrditev mandatov poslancev in izvolitev predsednika državnega zbora, lahko pa
tudi izvolitev podpredsednikov državnega zbora, ustanovitev
delovnih teles in določitev njihovih nalog, imenovanje predsednikov in podpredsednikov delovnih teles ter imenovanje
generalnega sekretarja državnega zbora.
(4) Prvo sejo državnega zbora vodi do
izvolitve njegovega predsednika najstarejši poslanec.
13. člen
(1) Mandatno-volilna komisija pregleda
poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe
kandidatov ali predstavnikov list.
(2) O potrditvi mandatov poslancev
odloči državni zbor na podlagi poročila mandatno-volilne komisije o pregledu
potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb
kandidatov ali predstavnikov list.
(3) Državni zbor skupaj odloči o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(4) Poslanec, katerega mandat je
sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
(5) Šteje se, da je državni zbor z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika liste kandidatov, vloženi pri državnem zboru.
14. člen
Po potrditvi mandatov državni zbor izvoli
predsednika državnega zbora.
15. člen
Če državni zbor na prvi seji ne izvoli
podpredsednikov državnega zbora ter ne imenuje predsednikov in podpredsednikov
delovnih teles ter generalnega sekretarja državnega zbora, jih izvoli oziroma
imenuje najkasneje v 30 dneh po konstituiranju.
16. člen
Poslanci ustanovijo poslanske skupine v
skladu z 29. členom tega poslovnika najkasneje v sedmih dneh po konstituiranju
državnega zbora.
17. člen
Določbe 13. člena tega poslovnika se
smiselno uporabljajo tudi za postopek potrditve mandata poslancu, ki nadomesti
poslanca, kateremu je prenehal mandat, oziroma poslanca, kateremu mandat
miruje, ker je bil izvoljen za predsednika vlade ali imenovan za ministra.
18. člen
(1) Poslancu se po potrditvi mandata
izda poslanska izkaznica. V njej je poleg osebnih podatkov navedena imuniteta
poslanca.
(2) Poslansko izkaznico izda
predsednik državnega zbora v 30 dneh po potrditvi mandata. Obliko in vsebino
poslanske izkaznice določi mandatno-volilna komisija.
III. ORGANIZACIJA IN DELOVANJE DRŽAVNEGA ZBORA
1. Predsednik in podpredsedniki
državnega zbora
a) Predsednik državnega zbora
19. člen
(1) Predsednik državnega zbora:
-
predstavlja državni zbor,
-
sklicuje in vodi seje državnega zbora,
-
podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme državni zbor,
-
skrbi za uresničevanje z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom
določenih razmerij z državnim svetom, s predsednikom republike, z vlado in
drugimi državnimi organi,
-
skrbi za sodelovanje s predstavniškimi organi drugih držav, z
mednarodnimi parlamentarnimi institucijami ter z mednarodnimi organi in
organizacijami,
-
skrbi za izvajanje tega poslovnika,
-
dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom državnega zbora,
-
odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi državnega zbora,
-
odloča o službenih poteh poslancev v tujino, če za takšno odločitev ni
pristojno nobeno delovno telo,
-
opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom in s tem poslovnikom.
(2) Predsednik državnega zbora
opravlja svojo funkcijo do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.
b) Podpredsedniki državnega zbora
20. člen
(1) Državni zbor ima največ tri
podpredsednike, od tega enega iz največje opozicijske poslanske skupine.
Podpredsedniki pomagajo predsedniku državnega zbora pri njegovem delu in
opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Svojo funkcijo opravljajo do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.
(2) Če je predsednik državnega zbora
odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik, ki ga določi predsednik.
(3) Če predsednik državnega zbora ni
določil podpredsednika, ki naj ga nadomešča, ali če predsedniku preneha
funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.
2. Kolegij predsednika državnega zbora
21. člen
(1) Kolegij predsednika državnega
zbora (v nadaljnjem besedilu: kolegij) je posvetovalno telo predsednika. V
primerih, ki jih določa ta poslovnik, je kolegij pristojen tudi za odločanje.
Seje kolegija so javne.
(2) Kolegij sestavljajo predsednik in
podpredsedniki državnega zbora, vodje poslanskih skupin in poslanca narodnih
skupnosti.
(3) Pri delu kolegija sodeluje
generalni sekretar državnega zbora, vodja zakonodajno-pravne službe državnega
zbora, lahko pa tudi predsedniki delovnih teles, predstavniki vlade, strokovni
delavci državnega zbora in drugi udeleženci.
(4) Seje kolegija sklicuje in vodi
predsednik državnega zbora. Pobudo za sklic seje kolegija lahko da vsak član
kolegija. Na zahtevo poslanske skupine predsednik državnega zbora skliče sejo
kolegija najkasneje v sedmih dneh po vložitvi zahteve.
(5) Predsednik državnega zbora pošlje
članom kolegija gradivo za sejo kolegija najmanj pet dni pred sejo kolegija,
razen za zadeve iz prve, četrte in pete alinee šestega odstavka tega člena. Za zadeve iz prve alineje šestega odstavka tega člena pošlje
gradivo najkasneje do začetka seje kolegija, za zadeve iz četrte alineje
šestega odstavka tega člena pa najkasneje dan pred sejo kolegija.
(6) Kolegij odloča o:
-
predlogu za sprejem predloga zakona po nujnem postopku, razen kadar predsednik
vlade veže vprašanje zaupnice na sprejem zakona,
-
predlogu za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku,
-
predlogu, da se opravi predhodna obravnava zakona,
-
času trajanja seje državnega zbora in času obravnavanja posameznih točk
dnevnega reda ter o določitvi časa trajanja razprav poslancev oziroma
poslanskih skupin in drugih udeležencev seje,
-
številu mest v delovnem telesu, ki pripada posamezni poslanski skupini,
ter o tem, kateri poslanski skupini pripada mesto predsednika ali
podpredsednika posameznega delovnega telesa,
-
sestavi delegacij državnega zbora v mednarodnih parlamentarnih
institucijah ter v mednarodnih organizacijah in v mednarodnih telesih,
-
drugih zadevah, za katere tako določa ta poslovnik.
(7) Seja kolegija je sklepčna, če se
je udeležijo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico
vseh poslancev v državnem zboru. Če kolegij tudi ob ponovnem sklicu ni sklepčen
in gre za nujne zadeve, odločitve iz pristojnosti kolegija sprejema predsednik
državnega zbora.
(8) V primerih, kadar kolegij odloča,
je odločitev kolegija sprejeta, če predlog podpirajo vodje poslanskih skupin,
katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v državnem zboru.
Večinsko voljo kolegija ugotovi predsednik državnega zbora.
(9) Kadar kolegij odloča o trajanju
seje državnega zbora, času obravnavanja posameznih točk dnevnega reda ter času
trajanja razprav poslancev oziroma poslanskih skupin in drugih udeležencev
seje, predsednik državnega zbora v skladu s sprejetimi odločitvami določi
časovni potek seje državnega zbora.
(10) Če odločitvi kolegija o zadevah
iz šestega odstavka tega člena, razen zadev iz četrte in sedme alinee, v petih dneh po sprejeti odločitvi, o zadevah iz prve
alinee pa v roku iz tretjega odstavka 143. člena tega poslovnika, pisno
nasprotuje najmanj ena petina poslancev, o odločitvi kolegija odloči državni
zbor brez razprave in obrazložitve glasu.
(11) Predstavnik skupine poslancev iz
prejšnjega odstavka, ki je odločitvi kolegija pisno nasprotovala, lahko na seji
državnega zbora obrazloži stališče skupine poslancev. Predstavitev stališča ne
more biti daljša kot pet minut.
22. člen
(1) Predsednik državnega zbora skliče
sejo kolegija, da se posvetuje o sklicih sej in o predlogih dnevnega reda sej
državnega zbora, o drugih zadevah, ki so povezane z delom državnega zbora in
njegovih delovnih teles, o izpolnjevanju pogojev za oblikovanje novih
poslanskih skupin, o pogojih za delo poslanskih skupin ter o drugih zadevah, za
katere to določa ta poslovnik.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka
sprejema odločitve predsednik državnega zbora na podlagi posvetovanj z vodji
poslanskih skupin.
23. člen
(1) Kolegij sprejme program dela
državnega zbora za posamezno leto ter terminski program za obdobje najmanj dveh
mesecev.
(2) Terminski program določa dneve za
zasedanja državnega zbora in delovnih teles ter seznam predvidoma obravnavanih
zadev in dneve, ko se bodo posamezne zadeve predvidoma obravnavale na sejah
delovnih teles.
(3) Pri sprejemanju programov iz
prvega odstavka tega člena kolegij upošteva program vlade za tekoče leto in
predloge poslanskih skupin ter predloge delovnih teles. Pri tem upošteva čas,
ki je potreben za posvet poslanske skupine pred obravnavo zadev na seji
državnega zbora oziroma delovnih teles, ter čas, potreben za delo poslancev v
volilni enoti.
24. člen
Kolegij obravnava vprašanja in pobude
poslancev, ki se nanašajo na delo državnega zbora. O stališčih kolegija do teh
vprašanj in pobud obvesti poslance predsednik državnega zbora.
3. Generalni sekretar in službe
državnega zbora
25. člen
(1) Generalni sekretar državnega zbora
(v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) vodi službe državnega zbora in
opravlja druge zadeve, določene s predpisi, s tem poslovnikom ter z drugimi
akti državnega zbora.
(2) Generalnega sekretarja imenuje
državni zbor na predlog kolegija za čas do konca mandata državnega zbora, ki ga
je imenoval.
(3) Za svoje delo je generalni sekretar
odgovoren državnemu zboru.
(4) Generalni sekretar je lahko
predčasno razrešen, če:
-
sam zahteva razrešitev,
-
ne more opravljati svoje funkcije zaradi trajne izgube delovne
zmožnosti,
-
pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih državnega zbora
ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov državnega zbora ali ravna v nasprotju z
njimi,
-
s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči državnemu zboru škodo
ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali
bi lahko nastale motnje pri delovanju državnega zbora,
-
ravna v nasprotju s predpisi, ki določajo nezdružljivost opravljanja
javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
(5) Generalnemu sekretarju predčasno
preneha funkcija tudi z odstopom.
(6) Generalni sekretar mora po
prenehanju funkcije ali v primeru predčasne razrešitve opravljati svoje naloge
do imenovanja novega generalnega sekretarja.
26. člen
Službe državnega zbora opravljajo
strokovna, administrativna in druga opravila ter tehnične naloge, s katerimi se
zagotavljajo pogoji za delo državnega zbora.
4. Zakonodajno-pravna služba državnega
zbora
27. člen
(1) Državni zbor ima zakonodajno-pravno
službo, ki da mnenje o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in amandmajev
z ustavo in pravnim sistemom ter o zakonodajno-tehničnih vidikih predlogov (v
nadaljnjem besedilu: zakonodajno-pravna služba).
(2) Vodjo zakonodajno-pravne službe imenuje
mandatno-volilna komisija na predlog generalnega sekretarja.
5. Poslanske skupine
28. člen
Poslanec ima pravico skupaj z drugimi
poslanci ustanoviti poslansko skupino, se včlaniti v že ustanovljeno poslansko
skupino ali iz nje izstopiti in v njej enakopravno sodelovati. Poslanec je
lahko član le ene poslanske skupine.
29. člen
(1) Poslanci, ki so bili izvoljeni z
istoimenskih list, in poslanci, ki so člani iste parlamentarne stranke, imajo
pravico ustanoviti le eno poslansko skupino. Poslanec je lahko član poslanske
skupine istoimenske liste, na kateri je bil izvoljen, oziroma poslanske skupine
parlamentarne stranke, katere član je.
(2) Poslansko skupino iz prejšnjega
odstavka lahko ustanovijo najmanj trije poslanci.
(3) Poslansko skupino lahko ustanovijo
tudi poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, ne glede na število.
(4) Poslanca italijanske in madžarske
narodne skupnosti imata položaj poslanske skupine.
30. člen
(1) Poslansko skupino zastopa in
predstavlja vodja poslanske skupine oziroma njegov namestnik. Če šteje
poslanska skupina več kot 20 članov, ima vodja poslanske skupine lahko dva
namestnika.
(2) Vodja poslanske skupine obvesti o
ustanovitvi poslanske skupine predsednika državnega zbora in mu predloži seznam
članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami ter ga obvesti o imenih
svojih namestnikov.
(3) Vodja poslanske skupine obvesti
predsednika državnega zbora o morebitnih spremembah sestave poslanske skupine v
treh dneh po nastali spremembi in mu predloži njihove podpisane pristopne ali
izstopne izjave.
31. člen
(1) Dvoje ali več poslanskih skupin se
lahko združi v eno poslansko skupino.
(2) Poslanci, ki so bili izvoljeni z
istoimenskih list, lahko ustanovijo novo poslansko skupino, če se politična
stranka razdeli na dve ali več novih političnih strank, če se iz dela članstva
te stranke ustanovi nova politična stranka, ali če razpade koalicija političnih
strank, ki so vložile skupne istoimenske liste. Nova poslanska skupina se lahko
ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
(3) Poslanci, ki so bili izvoljeni z
list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki,
imajo pravico ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev ali pristopiti
k taki skupini, če je že ustanovljena. V teku istega mandata se lahko ustanovi
samo ena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Taka poslanska skupina se
lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane.
(4) Na predlog poslancev, ki želijo
ustanoviti novo poslansko skupino, predsednik državnega zbora ugotovi, ali so
izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove poslanske skupine.
6. Delovna telesa
a) Splošne določbe
32. člen
(1) V državnem zboru se ustanovijo delovna
telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o
politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za
obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov državnega zbora.
(2) Državni zbor na podlagi zakona
ustanovi tudi druga delovna telesa. Določbe tega poslovnika o sestavi, imenovanju
in nalogah delovnih teles, se smiselno uporabljajo tudi za delovna telesa iz
tega odstavka, če ni z zakonom drugače določeno.
33. člen
(1) Državni zbor ustanovi delovno telo
in določi njegove naloge na predlog kolegija.
(2) Delovno telo ima predsednika,
praviloma enega podpredsednika in člane. Skupno število vseh je liho. Mesta
predsednikov in podpredsednikov delovnih teles praviloma pripadajo poslancem
različnih poslanskih skupin. Če je predsednik delovnega telesa iz vrst
predstavnikov poslanskih skupin vladajoče koalicije, je podpredsednik delovnega
telesa praviloma iz vrst poslanskih skupin opozicije, in obratno.
(3) Vodilne funkcije in večina članov
v komisiji za nadzor javnih financ in v komisiji za nadzor obveščevalnih in
varnostnih služb pripadajo poslancem opozicijskih poslanskih skupin.
(4) Kolegij ob določitvi števila
članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini,
upošteva velikost (število članov) posamezne poslanske skupine, ob
določitvi mest v posameznem delovnem telesu pa upošteva razmerje med poslanci
vladajoče koalicije in poslanci opozicije. Vsaki poslanski skupini se praviloma
zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.
(5) Pri sestavi delovnih teles in
določanju funkcij v njih lahko kolegij upošteva tudi poslansko skupino
nepovezanih poslancev.
(6) Pri določanju vodilnih funkcij v
delovnih telesih se upošteva velikost poslanske skupine, poleg tega pa tudi
porazdelitev drugih funkcij v državnem zboru ter razporeditev poslancev v
delegacije v mednarodnih parlamentarnih institucijah ter mednarodnih organizacijah
in mednarodnih telesih.
(7) Poslanska skupina določi svoje
člane v posameznem delovnem telesu glede na število mest, ki ji v tem delovnem
telesu pripadajo, in o tem obvesti predsednika državnega zbora.
(8) Po imenovanju predsednikov in
podpredsednikov ter določitvi članov delovnih teles na podlagi prejšnjega
odstavka se njihova sestava objavi na spletnih straneh državnega zbora. Na enak način se objavljajo tudi spremembe v
sestavi delovnih teles.
34. člen
(1) Poslanec ima pravico in dolžnost,
da se izreče, v katerih delovnih telesih državnega zbora želi sodelovati.
Izjavo sporoči vodji poslanske skupine, katere član je. Če poslanec ni član
nobene poslanske skupine, izjavo sporoči pisno predsedniku državnega zbora.
(2) Poslanca narodnih skupnosti sta člana
komisije za narodni skupnosti. Izjavo, v katerih drugih telesih državnega zbora
želita sodelovati, pisno sporočita predsedniku državnega zbora.
b) Stalne komisije državnega zbora
35. člen
Državni zbor ima stalne komisije:
-
mandatno-volilno komisijo,
-
komisijo za poslovnik,
-
komisijo za narodni skupnosti,
-
komisijo za nadzor javnih financ,
-
komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb,
-
komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
36. člen
Mandatno-volilna komisija:
-
opravlja zadeve v zvezi s potrditvijo mandatov poslancev,
-
obravnava vprašanja v zvezi z imuniteto poslancev, sodnikov ustavnega
sodišča, sodnikov ter varuha človekovih pravic in njegovih namestnikov,
-
obvešča zbor o primerih, ki imajo za posledico prenehanje poslančevega
mandata,
-
obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter
pravice poslancev in generalnega sekretarja,
-
obravnava vprašanja iz pristojnosti državnega zbora v zvezi z volitvami,
imenovanji in razrešitvami, kadar to določa zakon, ta poslovnik ali drug akt
državnega zbora,
-
predlaga državnemu zboru v imenovanje ali izvolitev funkcionarje, če
tako določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega zbora,
-
daje soglasje k imenovanju funkcionarjev, če zakon tako določa,
-
sprejema akte o plačah in drugih osebnih prejemkih in povračilih ter
dopustih poslancev in generalnega sekretarja,
-
opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ta poslovnik ali drug akt državnega
zbora.
37. člen
Komisija za poslovnik:
-
obravnava predlog poslovnika državnega zbora in predlog poslovnika o
parlamentarni preiskavi ter njune spremembe in dopolnitve,
-
spremlja uresničevanje tega poslovnika in poslovnika o parlamentarni
preiskavi,
-
daje razlago tega poslovnika in poslovnika o parlamentarni preiskavi,
-
obravnava pobude za spremembe in dopolnitve tega poslovnika in
poslovnika o parlamentarni preiskavi,
-
daje na pobudo poslancev ali delovnih teles mnenje o skladnosti drugih
aktov državnega zbora in njegovih delovnih teles, ki urejajo vprašanja
organizacije in dela državnega zbora in njegovih delovnih teles, s tem
poslovnikom,
-
opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
38. člen
Komisija za narodni skupnosti:
-
obravnava predloge zakonov in drugih aktov, ki urejajo položaj ter
pravice zgolj avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter njunih
pripadnikov;
-
obravnava vprašanja, ki zadevajo položaj in pravice italijanske in
madžarske narodne skupnosti,
-
obravnava vprašanja v zvezi z razvojem vzgoje in izobraževanja ter
kulturno-prosvetne in gospodarske dejavnosti teh skupnosti,
-
obravnava vprašanja v zvezi z vprašanji javnega obveščanja in
založništva teh skupnosti,
-
obravnava vprašanja razvoja stikov med italijansko in madžarsko narodno
skupnostjo in njunima matičnima narodoma,
-
predlaga ukrepe za uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti.
39. člen
Komisija za nadzor javnih financ:
-
nadzoruje izvrševanje državnega proračuna ter finančnih načrtov Zavoda
za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije in javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija z vidika
zakonitosti, namenskosti in racionalnosti porabe ter pravilnosti njihovih
finančnih izkazov na podlagi poročil računskega sodišča;
-
spremlja izvrševanje proračunov lokalnih skupnosti, ki prejemajo
finančna sredstva za izravnavo, in nadzoruje namensko porabo sredstev, prejetih
iz državnega proračuna;
-
nadzoruje izvrševanje finančnih načrtov in pravilnost finančnih izkazov
javnih skladov, javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je Republika
Slovenija;
-
poroča državnemu zboru o nadzorstvu, ki ga opravlja, in mu predlaga
potrebne ukrepe.
40. člen
Komisija za nadzor obveščevalnih in
varnostnih služb:
-
nadzira dejavnost obveščevalno-varnostne službe pri vladi in
obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo, skladnost
njihovega delovanja s politiko nacionalne varnosti Republike Slovenije in
smernicami vlade;
-
nadzira uporabo z zakonom določenih posebnih oblik, metod in ukrepov
pridobivanja podatkov obveščevalno-varnostnih služb iz prejšnje alinee in
varnostnih služb ministrstva, pristojnega za notranje zadeve;
-
državnemu zboru enkrat letno poroča o nadzoru in predlaga potrebne
ukrepe.
c) Naloge delovnih teles in način
dela
41. člen
(1) Delovno telo, v katerega delovno
področje sodijo zadeve, ki so predložene državnemu zboru, obravnava te zadeve
kot matično delovno telo. Druga delovna telesa lahko obravnavajo te zadeve kot
zainteresirana delovna telesa.
(2) Matično delovno telo v posamezni
zadevi določi predsednik državnega zbora.
(3) Matično delovno telo mora biti
seznanjeno z vsemi predlogi, pobudami in vprašanji, ki jih nanj naslovi civilna
družba.
(4) Matično delovno telo obravnava
poročilo, ki je bilo državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega
predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju državnemu zboru. Obravnava
na seji državnega zbora se opravi, če tako določa ta poslovnik ali če to
predlaga matično delovno telo, ki v tem primeru
pripravi predlog akta.
42. člen
(1) Matično delovno telo pripravi in
pošlje predsedniku državnega zbora poročilo o obravnavi posamezne zadeve.
Poročilo vsebuje:
-
bistveno vsebino razprave in predlogov, ki so bili dani v razpravi,
-
stališča, ki so bila sprejeta o mnenjih zainteresiranih delovnih teles,
zakonodajno-pravne službe, državnega sveta, predsednika republike in vlade,
-
stališča o predlogih, ki so bili dani v razpravi,
-
mnenje, ki ga je sprejelo matično delovno telo, s predlogi sklepov, ki
naj jih sprejme državni zbor,
-
ločena mnenja, če to zahtevajo posamezni člani.
(2) Matično delovno telo določi izmed
svojih članov poročevalca, ki bo predstavil poročilo na seji državnega zbora.
43. člen
(1) Na sejo matičnega delovnega
telesa, na kateri se obravnava mnenje zainteresiranega delovnega telesa, se
povabi predstavnik zainteresiranega delovnega telesa.
(2) Predsednika matičnega in zainteresiranega
delovnega telesa se lahko dogovorita za skupno sejo obeh delovnih teles.
(3) Če matično delovno telo ne sprejme
mnenja zainteresiranega delovnega telesa, lahko poročevalec zainteresiranega
delovnega telesa predstavi mnenje na seji državnega zbora.
44. člen
Delovno telo lahko kot zainteresirano
delovno telo obravnava tudi vprašanja v zvezi s sodelovanjem Republike
Slovenije s predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi
institucijami ter mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi telesi na svojem
področju.
45. člen
(1) Delovno telo lahko v okviru
svojega delovnega področja zahteva od vlade in drugih državnih organov ter
javnih zavodov, javnih podjetij in javnih skladov, katerih ustanoviteljica je
država, pojasnila in podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju svojih nalog.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega
člena lahko najmanj ena tretjina članov komisije za nadzor obveščevalnih in
varnostnih služb in komisije za nadzor javnih financ, pisno
zahteva od vlade, drugih državnih organov, javnih zavodov, javnih podjetij in
javnih skladov, katerih ustanoviteljica je država, podatke in posamezne
dokumente, ki sodijo v delokrog tega delovnega telesa. Predsednik delovnega
telesa je dolžan prejeto zahtevo s podpisi najmanj ene tretjine članov takoj
posredovati predstojniku organa oziroma zavoda, podjetja ali sklada.
(3) Vlada, drugi državni organi, javni
zavodi, javna podjetja in javni skladi, katerih ustanoviteljica je država so
dolžni nemudoma posredovati zahtevane podatke in posamezne dokumente, ki jih
zahteva delovno telo iz prvega odstavka tega člena oziroma tretjina njegovih
članov iz drugega odstavka tega člena, razen če bi to bilo v nasprotju z zakonom.
(4) Izvedbo nadzora nad uporabo
posebnih oblik, metod in ukrepov pridobivanja podatkov, za katerega je v skladu
z zakonom pristojna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, lahko pisno zahteva najmanj ena tretjina članov
delovnega telesa. Predsednik tega delovnega telesa mora zagotoviti izvršitev
nadzora takoj po prejemu takšne zahteve.
46. člen
(1) Za pridobivanje informacij lahko
delovno telo opravi javne predstavitve mnenj, na katere povabi strokovnjake in
druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije.
(2) Sklic javne predstavitve mnenj z
vprašanji, o katerih se želijo pridobiti informacije, se objavi v javnih
glasilih.
(3) Delovno telo lahko vabljene na
javno predstavitev mnenj zaprosi, da svoja mnenja dajo tudi pisno.
47. člen
(1) Predsednik delovnega telesa
sklicuje in vodi seje delovnega telesa ter javne predstavitve mnenj, določa
poročevalce za obravnavo posameznih zadev na seji delovnega telesa ter skrbi za
pripravo poročil in sklepov delovnega telesa.
(2) Podpredsednik delovnega telesa
pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča, če je odsoten ali
zadržan. Če predsednik
delovnega telesa ni določil podpredsednika, ki naj ga nadomešča, ali če
predsedniku preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.
48. člen
(1) S sklicem seje delovnega telesa se
članom najkasneje štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo, pošlje dnevni
red, morebitno mnenje vlade, kadar ni predlagateljica, mnenje
zakonodajno-pravne službe in morebitna mnenja zainteresirane javnosti.
(2) V nujnih primerih se lahko seja
delovnega telesa skliče tudi v krajšem roku (nujna seja) po sklepu državnega
zbora ali kolegija, na zahtevo tretjine članov delovnega telesa ali poslanske
skupine oziroma po odločitvi predsednika delovnega telesa. Zahtevi tretjine
članov delovnega telesa ali poslanske skupine mora biti predloženo gradivo s
predlogi odločitev.
(3) Nujna seja mora biti izvedena v 14 dneh
po sprejetju sklepa oziroma vložitvi zahteve iz prejšnjega odstavka. Seja,
sklicana na podlagi zahteve, se lahko izvede po poteku tega roka, se prekine
oziroma razprava ali odločanje o obravnavani zadevi preloži samo s soglasjem
vlagatelja zahteve.
(4) Istočasno
sme zasedati največ dvoje delovnih teles.
48.a člen
Seja delovnega telesa se skliče v roku, ki
omogoča obravnavo posamezne zadeve na že sklicani seji državnega zbora v skladu
z drugim odstavkom 61. člena tega poslovnika. Če predsednik delovnega telesa
seje ne skliče v tem roku, jo lahko skliče predsednik državnega zbora. V tem
primeru sejo vodi najstarejši podpredsednik delovnega telesa.
49. člen
Če je potrebno, da se člani delovnega
telesa neposredno seznanijo z razmerami na določenem območju ali na posameznem
področju, lahko predsednik delovnega telesa po predhodnem soglasju večine vseh
članov delovnega telesa in predsednika državnega zbora skliče sejo tudi zunaj
sedeža državnega zbora.
50. člen
Predsednik delovnega telesa določi dnevni
red seje delovnega telesa v skladu s terminskim programom in s predlogom
dnevnega reda seje državnega zbora, s sklepom državnega zbora ali kolegija in s
sklepi delovnega telesa.
51. člen
(1) Na sejo delovnega telesa se k
obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabijo predlagatelji oziroma njihovi
predstavniki in predstavniki vlade ter predstavniki zakonodajno-pravne službe,
ki lahko sodelujejo v razpravi.
(2) Na sejo delovnega telesa se lahko
k obravnavi posameznih točk dnevnega reda povabijo predstavniki institucij,
katerih delo je neposredno povezano z vsebino obravnavanih vprašanj,
strokovnjaki in predstavniki zainteresirane javnosti, ki lahko na seji izjavijo
in obrazložijo svoja mnenja in stališča o obravnavani zadevi.
52. člen
(1) Seja delovnega telesa je sklepčna,
če se je udeleži več kot polovica članov.
(2) Če je pri obravnavi točke dnevnega reda na seji, ki ni sklepčna,
navzoča najmanj ena tretjina članov delovnega telesa, lahko navzoči člani
soglasno sklenejo, da se opravi korespondenčna seja in določijo predloge
odločitev, o katerih odloča delovno telo na korespondenčni seji. Predsednik
delovnega telesa nato skliče korespondenčno sejo in s sklicem pozove člane
delovnega telesa, da mu v določenem roku sporočijo svojo opredelitev do
predlogov, o katerih odloča delovno telo. Če najmanj ena tretjina članov
delovnega telesa nasprotuje korespondenčni seji, se o teh predlogih odloča na
prvi naslednji seji delovnega telesa.
53. člen
Komisija za narodni skupnosti sprejema
odločitve, ki se nanašajo zgolj na pravice in položaj narodnih skupnosti, s
soglasjem poslancev narodnih skupnosti.
54. člen
(1) Če se poslanec iz opravičenih
razlogov ne more udeležiti seje delovnega telesa, katerega član je, ga lahko na
seji delovnega telesa nadomesti poslanec, ki je član iste poslanske skupine, z
vsemi pravicami in dolžnostmi člana delovnega telesa, razen če je z aktom o
ustanovitvi delovnega telesa ali z drugim aktom državnega zbora drugače
določeno.
(2) Poslanec, ki nadomešča opravičeno
odsotnega poslanca, se mora izkazati s pooblastilom vodje poslanske skupine.
55. člen
(1) Poslanec ima pravico, da se
udeležuje tudi sej delovnih teles, v katerih ni član, razen če je za posamezna
izmed njih s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnega telesa
drugače določeno.
(2) Če se poslanec udeleži seje
delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njej razpravlja, nima pa pravice
glasovati.
56. člen
Za seje delovnih teles se glede vprašanj,
ki s tem poslovnikom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega
poslovnika o sejah državnega zbora.
7. Seje državnega zbora
a) Sklicevanje sej
57. člen
(1) Predsednik državnega zbora
sklicuje redne seje v skladu s programom dela državnega zbora, po sklepu državnega
zbora, po dogovoru na kolegiju ali na predlog vlade.
(2) Državni zbor ima redne seje v času
rednih letnih zasedanj praviloma vsak mesec v zadnjih sedmih delovnih dneh.
(3) Po sklepu državnega zbora ali po
dogovoru v kolegiju se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
58. člen
(1) Izredno sejo skliče predsednik
državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike
najkasneje v 15 dneh po vložitvi zahteve.
(2) Izredno sejo lahko skliče
predsednik državnega zbora na predlog vlade ali po sklepu kolegija, kadar gre
za zadeve, ki jih ni mogoče odlagati in jih ni mogoče pravočasno uvrstiti v
dnevni red redne seje, če:
-
se predlaga sprejem zakona po nujnem postopku,
-
je odločitev državnega zbora vezana na rok, določen z ustavo, z zakonom,
s tem poslovnikom ali s pogodbami, na katerih temelji Evropska unija,
-
gre za zadeve v zvezi s prenehanjem in potrditvijo mandata poslanca,
imunitete poslanca ali drugih nosilcev javnih funkcij ali za zadeve v zvezi z
volitvami, imenovanji in razrešitvami,
-
gre za odločitve iz 92. člena ustave.
(3) V zahtevi in predlogu za sklic
izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi in predlogu za
sklic mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj državni zbor odloča.
59. člen
(1) Sklic seje s predlogom dnevnega
reda pripravi predsednik državnega zbora po posvetovanju v kolegiju v skladu s
terminskim programom dela zbora, s sklepi državnega zbora oziroma z zahtevami
predlagateljev sklica seje.
(2) V predlog dnevnega reda seje se
lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s
tem poslovnikom.
(3) V predlog dnevnega reda predsednik
državnega zbora uvrsti na predlog vsake opozicijske poslanske skupine po eno
zadevo, katere predlagatelji so poslanci te poslanske
skupine, če ta izpolnjuje pogoje za obravnavo po tem
poslovniku.
60. člen
(1) Sklic seje s predlogom dnevnega
reda in gradivo za sejo se pošlje poslancem najkasneje sedem dni pred dnem,
določenim za sejo.
(2) Izredna seja se lahko skliče tudi
v krajšem roku, kot je določen v prejšnjem odstavku. Predlog dnevnega reda
izredne seje in gradivo za sejo se lahko predloži poslancem tudi na sami seji.
(3) Sklic seje in gradivo za sejo se
pošlje tudi predsedniku državnega sveta, predsedniku republike in vladi.
(4) Za izredno sejo ne veljajo roki iz
tega poslovnika.
61. člen
(1) Državni zbor ne more odločati o
zadevah, glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno
gradivo.
(2) Državni zbor ne more odločati o
zadevah, do katerih ni zavzelo stališča matično delovno telo, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno.
b) Potek seje
62. člen
Seji državnega zbora predseduje predsednik
državnega zbora ali podpredsednik, ki ga on določi.
63. člen
(1) Ko predsedujoči začne sejo,
obvesti državni zbor, kdo od poslancev ga je obvestil, da je zadržan in se seje
ne more udeležiti.
(2) Predsedujoči obvesti državni zbor,
kdo je povabljen na sejo.
64. člen
(1) Državni zbor na začetku seje
določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda
državni zbor najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z
dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi. Zadeve, ki so
bile na predlog dnevnega reda uvrščene na podlagi tretjega odstavka 59. člena
tega poslovnika, se lahko umaknejo z dnevnega reda le na predlog poslanske
skupine, ki je uvrstitev na dnevni red predlagala.
(3) Predlogi, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda in predlogi, da se dnevni red razširi, se predložijo
predsedniku državnega zbora najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure.
(4) Če je v predlogu dnevnega reda
predlog ali zahteva, za katero je po ustavi, zakonu ali tem poslovniku potrebna
podpora določenega števila poslancev, poslanec lahko umakne svojo podporo takemu
predlogu oziroma zahtevi najkasneje v roku iz prejšnjega odstavka in o tem
pisno obvesti predsednika državnega zbora.
(5) Zadeve, za katere matično delovno
telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red
naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. Umik
ni mogoč za zadeve, ki so bile tako že enkrat umaknjene z dnevnega reda ter za
zadeve, ki so bile na dnevni red uvrščene na podlagi prvega odstavka 58. člena, tretjega odstavka 59. člena ter prvega in drugega odstavka 224. člena
tega poslovnika.
(6) Državni zbor lahko odloča o
razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če
je bilo poslancem poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev
zadeve na dnevni red.
(7) Dnevni red seje se ob pogojih iz
prejšnjega odstavka lahko razširi le z zadevami, določenimi v drugem odstavku
58. člena tega poslovnika.
(8) Dnevni red se ne glede na določbi
šestega in sedmega odstavka tega člena razširi tudi z odločanjem o zahtevi iz
desetega odstavka 21. člena tega poslovnika.
(9) Če je predlog za razširitev
dnevnega reda sprejet, za obravnavo in odločanje o zadevi, ki je uvrščena v
razširjeni dnevni red, ne veljajo roki, določeni s tem poslovnikom.
(10) O predlogih v zvezi z dnevnim
redom ni mogoča razprava poslancev, niti obrazložitev glasu, prav tako ni
mogoče napovedati odsotnosti vseh članov poslanske skupine pri obravnavi
posamezne točke dnevnega reda na podlagi drugega odstavka 65. člena tega
poslovnika. O njih lahko sporočijo stališča predlagatelj zadeve, vlada, če ni
predlagateljica, in poslanske skupine. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne
sme trajati več kot tri minute. Predlagatelji predlogov v zvezi z dnevnim redom
lahko v največ petih minutah dodatno pojasnijo razloge za svoj predlog.
(11) Če kolegij ni sprejel predloga
vlade, da se zakon sprejme po nujnem postopku, predsednik vlade pa veže
vprašanje zaupnice na sprejem zakona po nujnem postopku, se sprejem zakona po
nujnem postopku uvrsti na dnevni red seje državnega zbora brez razprave in
glasovanja.
65. člen
(1) Posamezne točke dnevnega reda se
obravnavajo po določenem vrstnem redu. Med sejo državni zbor lahko največ
dvakrat spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če temu ne
nasprotuje tretjina navzočih poslancev.
(2) Vodja poslanske skupine lahko
napove odsotnost vseh članov poslanske skupine pri obravnavi posamezne točke
dnevnega reda, pri čemer mora navesti razloge za tako odsotnost.
66. člen
(1) Na začetku obravnave vsake točke
dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma njegov predstavnik dopolnilno
obrazložitev.
(2) Predlagatelj oziroma njegov
predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene državni zbor.
(3) Za predlagateljem oziroma njegovim
predstavnikom dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, predstavnik
vlade in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo poslanci po
vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
(4) Predlagatelj oziroma njegov
predstavnik, ter predstavnik vlade lahko dobijo besedo tudi med razpravo poslancev.
(5) Če predsedujoči državnega zbora
oceni, da je treba na sami seji razrešiti določeno pravno vprašanje, pozove
predstavnika zakonodajno-pravne službe, da na seji ustno poda pravno mnenje.
Predstavnik zakonodajno-pravne službe lahko zahteva primeren čas za pripravo
takšnega mnenja.
67. člen
(1) Razprave poslancev in drugih
udeležencev seje so določene v skladu s tem poslovnikom.
(2) Kolegij določi čas trajanja
posamezne točke dnevnega reda, čas razprav poslancev, poslanskih skupin in
drugih udeležencev seje. Čas trajanja razprav poslancev in drugih udeležencev
seje ne more biti krajši od petih minut, čas trajanja razprav za poslanske
skupine pa ne od desetih minut, če kolegij, s soglasjem vodij vseh poslanskih
skupin, ne določi krajšega časa.
(3) Če katera od poslanskih skupin
nasprotuje odločitvi kolegija o času trajanja razprave poslanskih skupin pri
posamezni točki dnevnega reda, lahko zahteva, da se čas za razpravo te
poslanske skupine določi tako, da se število članov poslanske skupine pomnoži s
časom trajanja razprave poslancev, ki ne more biti daljši od petih minut, pri
čemer pa skupni čas za razpravo poslanske skupine ne more biti krajši od 20
minut in ne daljši od 90 minut. Čas za razpravo se lahko na način iz prejšnjega
stavka za posamezno poslansko skupino določi k petim točkam dnevnega reda, pri
čemer se tako določen čas za razpravo pri obravnavi predloga državnega
proračuna, rebalansa in sprememb državnega proračuna ter interpelacije podvoji.
(4) Poslanska skupina mora zahtevo iz
prejšnjega odstavka podati na seji kolegija, na kateri se sprejme odločitev o
času trajanja razprave poslanskih skupin.
(5) Državni zbor lahko na predlog
predsedujočega ali poslanca odloči, da lahko govornik o istem vprašanju razpravlja
le enkrat.
(6) Državni zbor lahko na predlog
predsedujočega odloči, da se čas za obravnavo točke oziroma razpravo podaljša,
vendar ne več kot za eno uro.
(7) Predsedujoči določi vrstni red
razpravljalcev tako, da pridejo do besede poslanci iz vseh poslanskih skupin.
68. člen
(1) Prijave k razpravi je treba
vložiti pisno pri predsedniku državnega zbora najkasneje dan pred začetkom obravnave
posamezne točke dnevnega reda do 12. ure.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne
velja za drugo obravnavo predloga zakona in v tretji obravnavi za obravnavo
členov, h katerim so vloženi amandmaji.
69. člen
Poslancu, ki želi govoriti o uporabi
poslovnika (postopkovno vprašanje ali predlog), da predsedujoči besedo takoj,
ko jo zahteva. Govor tega poslanca ne sme trajati več kot tri minute. O
postopkovnem vprašanju ali predlogu ni razprave. O uporabi poslovnika odloči
predsedujoči, razen v primerih, ko po tem poslovniku odločitev sprejme državni
zbor.
70. člen
Vsak razpravljalec ima pravico do odgovora
na razpravo drugega razpravljalca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na
njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali
napačno interpretirana. Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika
se mora omejiti samo na potrebno pojasnilo in ne sme trajati več kot tri
minute. Replika na repliko ni dovoljena, razen če predsedujoči oceni, da so
bile navedbe v repliki netočne.
71. člen
Če za razpravo določeni čas še ni potekel,
ko je vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči
vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta
poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas v okviru še razpoložljivega
časa, določenega za razpravo. Predsedujoči poslance k razpravi v okviru še
razpoložljivega časa pozove enkrat. Ko predsedujoči ugotovi, da je potekel čas, določen za razpravo ali
da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo. V
okviru še razpoložljivega časa replika ni možna.
72. člen
(1) Predstavnik poslanske skupine
lahko pred končnim glasovanjem o predlogu odločitve obrazloži glasovanje
poslanske skupine. Njegov govor lahko traja največ tri minute.
(2) Poslanec ima pravico pred končnim
glasovanjem o predlogu odločitve obrazložiti svoj glas. Njegov govor lahko
traja največ dve minuti.
(3) Določbi prejšnjih odstavkov ne
veljata za odločanje s tajnim glasovanjem, za odločanje o postopkovnih
vprašanjih ali predlogih ter za odločanje o priznanju imunitete poslancu.
73. člen
(1) Predsedujoči lahko med sejo
prekine delo državnega zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
(2) Predsedujoči prekine delo
državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine zaradi
posvetovanja v skupini. Posamezna poslanska skupina lahko zahteva takšno
prekinitev samo enkrat pri posamezni točki dnevnega reda. Takšna prekinitev sme
trajati največ 45 minut, razen če državni zbor na obrazložen predlog vodje
poslanske skupine odloči drugače. V nadaljevanju prekinjene seje lahko
predstavnik poslanske skupine, ki je zahtevala prekinitev, predstavi stališče
poslanske skupine. Predstavitev stališča sme trajati največ tri minute.
(3) Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge odločitev ali stališč, predsedujoči obravnavo te točke
dnevnega reda prekine. Obravnava te točke dnevnega reda se nadaljuje po
predložitvi potrebnih predlogov odločitev oziroma stališč.
(4) Predsedujoči
prekine delo državnega zbora, če se ugotovi, da pri odločanju seja ni več
sklepčna, če so pred odločanjem potrebna posvetovanja in v drugih primerih, če
tako odloči državni zbor. Če državni zbor odloči, da je treba pridobiti mnenja
delovnih teles, zakonodajno-pravne službe ali vlade, predsedujoči prekine
obravnavano točko dnevnega reda, lahko pa prekine tudi sejo državnega zbora.
74. člen
(1) Predsedujoči, poslanska skupina,
predlagatelj ali vlada, kadar ni predlagatelj, lahko predlagajo, da se razprava
ali odločanje o obravnavani zadevi preloži na eno naslednjih sej. Preložitev
zadeve, ki je bila na dnevni red uvrščena v skladu s tretjim odstavkom 59.
člena tega poslovnika, na eno naslednjih sej lahko predlaga le poslanska
skupina, na predlog katere je bila zadeva uvrščena na dnevni red. O takem
predlogu odloči državni zbor po postopku, določenem v desetem odstavku 64. člena tega poslovnika.
(2) Ko so vse točke dnevnega reda
izčrpane, državni zbor konča sejo.
c) Vzdrževanje reda na seji
75. člen
(1) Za red na seji državnega zbora
skrbi predsedujoči.
(2) Na seji zbora ne sme nihče
govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Govornik sme govoriti le o
vprašanju, ki je na dnevnem redu.
(3) Predsedujoči skrbi, da govornika
nihče ne moti med govorom. Govorniku lahko seže v besedo le predsedujoči, da ga
opomni na red.
76. člen
Za kršitev reda na seji državnega zbora sme
predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
-
opomin,
-
odvzem besede,
-
odstranitev s seje ali z dela seje.
77. člen
Opomin se lahko izreče poslancu ali drugemu
udeležencu na seji, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega
govorniku v besedo, če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu ali če na kak
drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
78. člen
(1) Odvzem besede se lahko izreče
poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če s svojim govorom krši red na seji
in določbe tega poslovnika, pa je bil neposredno pred tem že dvakrat opomnjen,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(2) Zoper odvzem besede poslanec lahko
ugovarja. O ugovoru odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.
79. člen
(1) Odstranitev s seje ali z dela seje
se lahko izreče poslancu ali drugemu udeležencu na seji, če kljub dvakratnemu
opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo državnega
zbora.
(2) Poslanec ali drug udeleženec na
seji, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj
zapustiti dvorano. Odsotnost poslanca s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje
za neopravičeno odsotnost s seje.
(3) Poslanec, ki mu je bil izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na
državni zbor, ki odloči o ugovoru na prvi naslednji seji brez razprave in
obrazložitve glasu.
80. člen
(1) Predsedujoči odredi, da se
odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, poslušalec, ki krši red
na seji. Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci.
(2) Če predsedujoči z rednimi ukrepi
ne more ohraniti reda na seji državnega zbora, jo prekine.
č) Odločanje
81. člen
Državni zbor veljavno odloča, če je na seji
navzoča večina vseh poslancev. Kadar je za sprejem odločitve potrebna
dvotretjinska večina vseh poslancev, državni zbor veljavno odloča, če sta na
seji navzoči najmanj dve tretjini vseh poslancev.
82. člen
(1) Navzočnost poslancev se ugotovi z
uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem
poslancev.
(2) Z vzdigovanjem rok ali s poimenskim
klicanjem poslancev se ugotovi njihova navzočnost tedaj, če glasovalna naprava
ne deluje ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni.
(3) O načinu ugotavljanja navzočnosti
odloči predsedujoči.
(4) Pri poimenskem klicanju poslancev
vsak poslanec potrdi svojo navzočnost z besedo »tukaj«. Predsedujoči nato ugotovi, da je poslanec navzoč ali odsoten.
Navzočnost ali odsotnost poslanca se vpiše pri imenu in priimku poslanca v
seznamu.
83. člen
(1) Navzočnost na seji se ugotavlja z
glasovanjem. Če zbor po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še
dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če zbor še vedno ni
sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če zbor tudi
ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se
bo nadaljevala.
(2) Šteje se, da poslanec ni bil
navzoč pri glasovanju, če ni bil navzoč pri tretjem glasovanju.
84. člen
Državni zbor odloča z večino opredeljenih
glasov navzočih poslancev, kadar ni z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom
določena drugačna večina.
85. člen
(1) Državni zbor praviloma odloča z
javnim glasovanjem.
(2) S tajnim glasovanjem odloča pri
volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z ustavo, z zakonom
ali s tem poslovnikom.
(3) Državni zbor lahko odloči, da se
opravi tajno glasovanje tudi o:
-
obtožbi predsednika republike (109. člen ustave),
-
obtožbi predsednika vlade ali ministra (119. člen ustave).
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka
lahko predlaga tajno glasovanje predlagatelj ali poslanska skupina.
86. člen
(1) Glasovanje se opravi po končani
razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
(2) Predsedujoči lahko določi na
začetku seje ali med sejo čas, ko se opravi glasovanje o posameznih predlogih,
o katerih se odloča.
87. člen
(1) Javno glasovanje se opravi z
uporabo glasovalne naprave ali z vzdigovanjem rok.
(2) Z vzdigovanjem rok se glasuje, če
glasovalna naprava ne deluje ali če je seja v prostoru, kjer take naprave ni.
88. člen
(1) Če se glasuje z uporabo glasovalne
naprave, predsedujoči pozove poslance, naj glasujejo. Poslanci se izrečejo
tako, da pritisnejo na tipko glasovalne naprave.
(2) Če se glasuje z vzdigovanjem rok,
predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti predlogu.
89. člen
O glasovanjih, opravljenih z uporabo
glasovalne naprave, se vodi računalniška evidenca.
90. člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem
glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
91. člen
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Za vsako glasovanje se natisne 90
glasovnic.
(3) Glasovnice so enake velikosti, oblike
in barve in so overjene s pečatom državnega zbora.
(4) Glasovnica vsebuje predlog, o
katerem se odloča, ter opredelitev »za« in »proti«. Na
dnu glasovnice je beseda »za«
na desni, beseda »proti« pa
na levi strani. Poslanec glasuje tako, da obkroži besedo »za« ali besedo »proti«.
(5) Neizpolnjena glasovnica in
glasovnica, iz katere volja poslanca ni jasno razvidna, sta neveljavni.
(6) Vsebino glasovnic za volitve,
imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve,
imenovanja in razrešitve.
92. člen
(1) Tajno glasovanje vodi komisija, ki
jo sestavljajo predsedujoči in štirje poslanci, ki jih izvoli državni zbor na
predlog predsedujočega. Pri delu komisije sodeluje generalni sekretar ali
njegov namestnik.
(2) Tajno glasovanje se opravi v
prostoru kjer je seja. V ta prostor v času izvedbe glasovanja nimajo dostopa
osebe, ki niso udeležene pri izvedbi glasovanja.
(3) Poslancem se vročijo glasovnice
tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek.
(4) Poslanec izpolni glasovnico v
glasovalni kabini in jo odda v glasovalno skrinjico.
(5) Predsedujoči pred glasovanjem
določi čas začetka in konca glasovanja.
(6) Ob izteku tega časa predsedujoči
sklene glasovanje.
93. člen
(1) Ko je glasovanje končano, se
komisija umakne v poseben prostor, da ugotovi izid glasovanja. V ta prostor
nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri ugotavljanju izida glasovanja.
(2) Preden komisija odpre glasovalno
skrinjico, prešteje nerazdeljene glasovnice in jih vloži v poseben omot, ki ga
zapečati.
(3) Ugotovitev izida glasovanja
obsega:
-
število razdeljenih glasovnic,
-
število oddanih glasovnic,
-
število neveljavnih glasovnic,
-
število veljavnih glasovnic,
-
število glasov »za« in število glasov »proti«, oziroma, kadar se pri
volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število
glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
-
ugotovitev, da je predlog izglasovan ali da ni izglasovan s predpisano
večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih
za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen oziroma imenovan.
(4) O ugotovitvi izida glasovanja se
sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
(5) Predsedujoči objavi izid
glasovanja na seji državnega zbora.
ča) Seja na daljavo
93.a člen
(1) V primeru naravne ali druge hujše
nesreče (izredne okoliščine), če izvedba seje z osebno navzočimi poslanci
predstavlja tveganje za zdravje in varnost poslancev, in je to nujno zaradi
sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko predsednik državnega
zbora na podlagi odločitve kolegija skliče sejo na daljavo.
(2) O obstoju izrednih okoliščin iz
prejšnjega odstavka tega člena ter sklicu in izvedbi seje na daljavo na podlagi
58. člena tega poslovnika odloča kolegij. Odločitev je sprejeta, če
predlog podpirajo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo najmanj
dve tretjini vseh poslancev v državnem zboru. Kolegij ob odločitvi o izvedbi
seje določi potek seje, roke za obravnavanje zadev, rok, v katerem mora matično
delovno telo pripraviti in predsedniku državnega zbora poslati poročilo o
obravnavi posamezne zadeve, ter čas za razpravo in način glasovanja. Za sejo
kolegija, na kateri se odloča o sklicu in izvedbi seje državnega zbora na
daljavo, ne veljajo roki iz petega odstavka 21. člena ter osmi, deveti, deseti
in enajsti odstavek 21. člena tega poslovnika. Seja kolegija se skliče
najpozneje dan prej.
(3) Seja na daljavo je seja, na kateri del
poslancev sodeluje izven sedeža državnega zbora s pomočjo informacijsko-komunikacijske
tehnologije, ki omogoča razpravo in glasovanje na daljavo. Odločitev o tem, ali
bo sodeloval na seji izven sedeža državnega zbora, sporoči poslanec predsedniku
državnega zbora v roku, ki ga določi kolegij pri odločitvi o izvedbi seje. Če
tega ne stori v določenem roku, lahko na seji sodeluje samo na sedežu državnega
zbora. Če poslanec sodeluje izven sedeža državnega zbora, mora zagotoviti, da
je njegova komunikacijska naprava povezana v omrežje, ki omogoča prenos slike
in zvoka ali samo zvoka.
(4) Dnevni red seje državnega zbora na
daljavo se določi s sklicem.
(5) Seja na daljavo se izvede z uporabo
varne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča prenos in snemanje
slike in zvoka ali samo zvoka v takšni kvaliteti, da je mogoče brez vsakega
dvoma ugotoviti identiteto poslanca, ki na seji sodeluje izven sedeža državnega
zbora. Seja na daljavo se snema.
(6) Pri ugotavljanju sklepčnosti se za
prisotne štejejo poslanci, ki so osebno prisotni na sedežu državnega zbora, in
poslanci, ki na seji sodelujejo z uporabo varne informacijsko-komunikacijske
tehnologije.
(7) Državni zbor na seji na daljavo odloča
le o zadevah, o katerih se glasuje z javnim glasovanjem. Poslanci, ki na seji
sodelujejo na sedežu državnega zbora, glasujejo v skladu s 87. in 88. členom
tega poslovnika. Poslanci, ki na seji sodelujejo izven sedeža državnega zbora,
glasujejo z uporabo glasovalne naprave, če take naprave ni, pa z izrekanjem
»za«, »proti«, »vzdržan«, z dvigom zelenega (ZA) ali rdečega (PROTI) kartončka
ali na drug dogovorjen način, iz katerega je jasno razvidna volja poslanca.
(8) Gradiva upravičenih predlagateljev
oziroma evidence o glasovanju se, če je bila seja izvedena z uporabo varne
informacijsko-komunikacijske tehnologije in informacijskega sistema državnega
zbora, takoj objavijo na spletnih straneh državnega zbora.
(9) Po zaključeni seji predsednik državnega
zbora sestavi zapisnik, ki se objavi v informacijskem sistemu in na spletnih
straneh državnega zbora. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, imenih
poslancev, ki so pred sejo napovedali sodelovanje na seji izven sedeža
državnega zbora, sprejetih odločitvah državnega zbora, izidih posameznih
glasovanj in glasovanjih posameznih poslancev.
93.b člen
(1) Predsednik delovnega telesa skliče sejo
na daljavo samo za obravnavo zadev, ki jih na seji na daljavo obravnava državni
zbor.
(2) Predsednik delovnega telesa skliče in
izvede sejo na daljavo v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(3) Za sejo delovnega telesa na daljavo ne
veljajo določbe 43., 44., 46., 49., drugega odstavka 51., drugega odstavka 52.
in 119. člena tega poslovnika. Za sklic in izvedbo seje delovnega telesa na
daljavo se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o seji na daljavo
državnega zbora.
d) Dobesedni zapisi seje
94. člen
(1) O delu na seji državnega zbora se
vodijo dobesedni zapisi (zvočni zapis in njegov prepis).
(2) Govornik ima najkasneje v treh
dneh po svojem nastopu na seji državnega zbora pravico do redakcijskih
popravkov v prepisu svojega
govora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V
dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik državnega zbora. Popravke prepisa govornik potrdi s podpisom.
8. Udeležba poslancev na sejah
državnega zbora in njegovih delovnih teles
95. člen
(1) Poslanec, ki ne more priti na sejo
državnega zbora ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, mora o
odsotnosti in o razlogih zanjo obvestiti predsednika državnega zbora oziroma
predsednika delovnega telesa najpozneje dan pred začetkom seje oziroma dan pred
nadaljevanjem prekinjene seje, razen če tega ne more storiti zaradi višje sile.
(2) Za opravičeno odsotnost poslanca
se šteje:
-
zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem
zavarovanju,
-
službena odsotnost po odobritvi predsednika državnega zbora,
-
izredni dopust, odobren v skladu z zakonom in aktom mandatno-volilne
komisije,
-
zadržanost poslanca s seje delovnega telesa zaradi istočasne udeležbe
pri delu drugega delovnega telesa, katerega član je,
-
zadržanost poslanca s seje delovnega telesa, katerega član je, če ga po
pooblastilu vodje poslanske skupine na seji nadomesti poslanec iz iste
poslanske skupine,
-
poslansko delo v volilni enoti v dnevih, ki so s programom dela
državnega zbora predvideni za delo poslancev v volilnih enotah,
-
odsotnost zaradi napovedane in obrazložene odsotnosti vseh članov
poslanske skupine, katere član je poslanec, pri obravnavi posamezne točke
dnevnega reda,
-
službena odsotnost po odobritvi vodje poslanske skupine.
(3) Za opravičeno odsotnost poslanca
se šteje tudi zadržanost zaradi okoliščin, ki se štejejo za višjo silo.
(4) Vodja poslanske skupine lahko
odobri službeno odsotnost po zadnji alinei drugega odstavka tega člena le v
primeru, če zagotovi, da iz drugih razlogov iz drugega odstavka tega člena na
seji državnega zbora ali delovnega telesa ne bo opravičeno odsotnih več kot
tretjina poslancev te poslanske skupine.
(5) Vodja poslanske skupine obvesti
predsednika državnega zbora oziroma delovnega telesa in mandatno-volilno
komisijo o službeni odsotnosti iz prejšnjega odstavka, najkasneje dan pred sejo
državnega zbora ali delovnega telesa oziroma najkasneje dan pred nadaljevanjem
prekinjene seje.
96. člen
Generalni sekretar oziroma sekretar
delovnega telesa po končani seji državnega zbora oziroma delovnega telesa pisno
obvesti mandatno-volilno komisijo o odsotnosti poslancev s seje državnega zbora
oziroma delovnega telesa.
97. člen
Za dneve neopravičene odsotnosti s seje
državnega zbora ali seje delovnega telesa poslancu ne pripada plača, regres za
prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
98. člen
(1) Na podlagi obvestila o odsotnosti
poslanca s seje, predsednik mandatno-volilne komisije obvesti poslanca, ki je
bil neopravičeno odsoten, o ustreznem znižanju njegove plače in drugih osebnih
prejemkov.
(2) Zoper obvestilo iz prejšnjega
odstavka ima poslanec pravico do ugovora. Pisni ugovor se pošlje komisiji v
osmih dneh po prejemu obvestila.
(3) Ugovor zadrži izvršitev ukrepa.
(4) O ugovoru odloči komisija s
sklepom, s katerim ugovoru ugodi in ukrep spremeni ali prekliče, ali pa ugovor
zavrne in potrdi veljavnost ukrepa o znižanju plače in drugih osebnih
prejemkov. Komisija poslanca, ki je vložil ugovor, pisno seznani s sprejeto
odločitvijo.
99. člen
Podrobnejši postopek za ugotavljanje odgovornosti
poslanca zaradi neopravičene odsotnosti s seje državnega zbora oziroma
delovnega telesa določi mandatno-volilna komisija.
9. Javnost dela
100. člen
(1) Državni zbor obvešča javnost o
svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
(2) Predlogi
aktov in druga gradiva, ki jih obravnava državni zbor, se objavijo na spletnih
straneh državnega zbora, razen v primerih, ko gradivo vsebuje tajne oziroma
druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona oziroma drugega predpisa.
101. člen
(1) Seje državnega zbora in delovnih
teles so javne.
(2) Seja ali del seje poteka brez
navzočnosti javnosti, če državni zbor ali delovno telo obravnava gradivo, ki
vsebuje tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona oziroma drugega predpisa.
(3) Javnost seje državnega zbora ali
njegovega delovnega telesa je zagotovljena, če je predstavnikom medijev
omogočeno spremljanje seje neposredno v prostoru, kjer poteka seja, ali če jim
je spremljanje seje omogočeno s tehničnimi pripomočki.
(4) Državni zbor lahko na predlog
predsedujočega, matičnega delovnega telesa, poslanske skupine ali vlade sklene,
da bo seja ali del seje potekal brez navzočnosti javnosti, tudi če ne obravnava
gradiva, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena, če tako določa ta
poslovnik ali kadar je utemeljeno pričakovati, da bodo v razpravi lahko
sprožena vprašanja v zvezi s temi podatki. Sklep o tem sprejme državni zbor na
seji brez navzočnosti javnosti.
(5) Predsedujoči določi, kdo je lahko
poleg poslancev navzoč na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti
javnosti.
(6) O delu na seji ali na delu seje,
ki poteka brez navzočnosti javnosti, se vodijo dobesedni zapisi, če državni
zbor ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise imajo samo poslanci, predlagatelj,
predstavnik vlade in drugi sodelujoči na taki seji.
(7) Besedilo uradnega obvestila o seji
ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, določi predsedujoči.
(8) Določbe četrtega do sedmega
odstavka tega člena veljajo smiselno tudi za seje delovnih teles državnega
zbora.
102. člen
(1) Predstavniki medijev imajo pravico
biti navzoči na javnih sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles ter
obveščati javnost o njihovem delu.
(2) Predstavnikom medijev so na voljo
informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov državnega zbora,
obvestila in poročila o delu državnega zbora in njegovih delovnih teles in
druge publikacije, ki jih izdaja državni zbor, ter vsi javni dokumenti, ki se
objavljajo v informacijskem sistemu državnega zbora.
(3) Pogoji za delo predstavnikov medijev
v državnem zboru in način uporabe javnih dokumentov iz informacijskega sistema državnega zbora se
določijo s pravili, ki jih izda generalni sekretar.
103. člen
Osebe, ki niso vabljene na sejo, so lahko
navzoče na seji v skladu s pravili o notranjem redu, ki jih določi generalni
sekretar v soglasju s kolegijem.
104. člen
(1) Javnosti niso dostopni dokumenti
in gradivo državnega zbora, ki vsebujejo tajne oziroma druge podatke, ki so
varovani na podlagi zakona oziroma
drugega predpisa.
(2) Poslanec javnosti ne sme sporočiti
podatkov iz dokumentov oziroma gradiva, ki vsebujejo podatke iz prejšnjega
odstavka, kot tudi ne podatkov s seje ali dela seje, ki poteka brez navzočnosti
javnosti.
(3) Ravnanje z gradivom, ki vsebuje
tajne podatke, določi državni zbor s posebnim aktom, ki ga sprejme na predlog
kolegija, ravnanje z gradivom, ki vsebuje druge podatke, katerih varovanje
določa zakon, pa določi generalni sekretar.
105. člen
(1) Izvirniki zakonov in vse gradivo,
ki ga je obravnaval državni zbor ali njegova delovna telesa, se hranijo v
arhivu državnega zbora. V arhivu se hranijo tudi dobesedni zapisi (zvočni zapisi in njihov prepis) sej
državnega zbora in njegovih delovnih teles ter drugo gradivo, za katero tako
določi predsednik državnega zbora oziroma predsednik delovnega telesa.
(2) Zvočni
zapisi sej se hranijo najmanj štiri leta. O arhiviranju in rokih hranjenja
gradiva in zvočnih zapisov izda natančnejša navodila generalni sekretar.
106. člen
Poslanci imajo pravico vpogleda v spise in
v gradivo, ki se hrani v pristojnih službah državnega zbora in njegovih
delovnih teles. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebuje podatke osebne narave,
je dopusten le poslancem, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne
spise in gradivo imajo lahko tudi druge osebe, vendar le z dovoljenjem predsednika
državnega zbora in z dovoljenjem poslanca, na katerega se ti podatki nanašajo.
IV. AKTI IN POSTOPKI
1. Akti državnega zbora
107. člen
(delno razveljavljen)
Državni zbor sprejema ustavne zakone o
spremembi ustave, zakone,, državni proračun, rebalans državnega proračuna,
spremembe državnega proračuna in zaključni račun državnega proračuna, poslovnik
državnega zbora, odloke, resolucije, deklaracije, priporočila in sklepe ter potrjuje uradna
prečiščena besedila zakonov.
108. člen
(1) Z odlokom državni zbor razglaša
ustavne zakone o spremembi ustave, razpisuje referendum, odreja parlamentarno
preiskavo, ustanavlja javne zavode in javna podjetja v skladu z zakonom ter
ureja način dela in razmerja v državnem zboru.
(2) Z odlokom državni zbor odloča o
vprašanjih iz 92. člena ustave.
(3) Z odlokom državni zbor odloča o
drugih aktih v skladu z zakonom.
109. člen
Z resolucijo državni zbor ocenjuje stanje,
določa politiko in sprejema nacionalne programe na posameznih področjih.
110. člen
Z deklaracijo izraža državni zbor splošna
stališča do vprašanj notranje in zunanje politike ter do posameznih vprašanj,
ki imajo pomen za vso državo.
111. člen
S priporočilom državni zbor predlaga ukrepe
za delo državnih organov, organizacij in posameznikov, ki opravljajo javne
službe ali izvršujejo javna pooblastila.
112. člen
S sklepom državni zbor odloča o volitvah,
imenovanjih in razrešitvah, daje soglasja k aktom javnih zavodov in javnih
podjetij ter k imenovanjem in razrešitvam direktorjev in članov organov
upravljanja teh zavodov in podjetij v skladu z zakonom in ustanovitvenim aktom,
odloča o postopkovnih vprašanjih in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
113. člen
(1) Predlogi zakonov in drugih aktov,
ki jih sprejema državni zbor, predlogi, zahteve in pobude, o katerih odloča
državni zbor, in drugo gradivo, ki ga obravnava državni zbor, se pošiljajo
predsedniku državnega zbora.
(2) Gradivo iz prejšnjega odstavka se
vloži v pisni obliki. Pisno gradivo je gradivo, ki je napisano ali natisnjeno
in lastnoročno podpisano v fizični obliki, ali gradivo, ki je v elektronski
obliki in je podpisano z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
Gradivo, ki je posredovano po elektronski poti, se šteje za pravočasno, če ga
je pred iztekom roka prejel informacijski sistem državnega zbora.
(3) Pogoje, način in obliko vlaganja
gradiva, ki je v elektronski obliki, ter začetek posredovanja gradiv po elektronski
poti določi generalni sekretar.
(4) Če zadeva ni vložena v skladu s
tem poslovnikom, se šteje, da ni bila vložena. Predsednik državnega zbora o tem
obvesti predlagatelja.
(5) Zakonodajno-pravna služba določi
za vloženi predlog akta kratico v skladu z aktom državnega zbora o določanju
kratic.
2. Zakonodajni postopek
a) Splošne določbe
114. člen
(1) Predlog zakona predloži vlada, poslanec, državni svet ali
najmanj 5.000 volivcev predsedniku državnega zbora.
(2) Po predložitvi predloga zakona predsedniku državnega zbora ni več mogoče
priglasiti sopredlagateljstva k predlogu zakona.
115. člen
(1) Predlog zakona vsebuje naslov zakona,
uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek predlog
zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe vsebuje naslov zakona, besedilo
členov, ki vključuje besedilo mednarodne pogodbe, in obrazložitev.
(3) Uvod obsega:
-
oceno stanja in razloge za sprejem zakona,
-
cilje, načela in poglavitne rešitve predloga zakona,
-
oceno finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga
javna finančna sredstva,
-
navedbo, da so sredstva za izvajanje zakona v državnem proračunu
zagotovljena, če predlog zakona predvideva porabo proračunskih sredstev v
obdobju, za katerega je bil državni proračun že sprejet,
-
prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane
ureditve pravu Evropske unije; prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih mora
vsebovati prikaz ureditve v najmanj treh pravnih sistemih držav članic Evropske
unije,
-
presojo posledic na posamezna področja, in sicer:
-
presojo administrativnih posledic,
-
presojo posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene
vidike,
-
presojo posledic na gospodarstvo,
-
presojo posledic na socialnem področju,
-
presojo posledic glede na dokumente razvojnega načrtovanja in
-
presojo posledic na druga področja,
-
prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona,
-
podatek o zunanjem strokovnjaku oziroma pravni osebi, ki je sodelovala
pri pripravi predloga zakona (osebno ime in naziv fizične osebe ali firma in
naslov pravne osebe),
-
znesek plačila, ki ga je oseba iz prejšnje alineje v ta namen prejela,
-
navedbo, kateri predstavniki predlagatelja bodo sodelovali pri delu
državnega zbora in delovnih teles.
(4) Sestavine iz šeste, sedme, osme in devete alineje prejšnjega odstavka vsebuje le predlog zakona, ki ga
predlaga vlada. Za predlog zakona, za katerega se predlaga sprejem po nujnem
zakonodajnem postopku, vlada ne navede vsebin iz šeste in sedme alineje
prejšnjega odstavka.
(5) V besedilu členov se morata smiselno
uporabiti ženski in moški spol v tistih prvih členih oziroma poglavjih predloga
zakona, ki določajo temeljne subjekte predloga zakona, z navedbo, da se v
nadaljnjem besedilu uporabi naslavljanje v moškem spolu. To ne velja, kadar se
predlagajo spremembe ali dopolnitve zakona, s katerimi se ne določa novih
temeljnih subjektov zakona.
(6) Kadar se predlagajo spremembe ali
dopolnitve zakona, predlagatelj priloži predlogu zakona tudi besedilo tistih
določb zakona, za katere se predlagajo spremembe ali dopolnitve.
(7) V obrazložitvi se pojasni vsebina in
namen posameznih členov predloga zakona ter posledice in medsebojne povezave v
njih vsebovanih rešitev.
115.a člen
Če predlog zakona ne vsebuje zahtevanih
sestavin iz 115. člena tega poslovnika, predsednik državnega zbora pozove
predlagatelja, da predlog zakona dopolni. Če predlagatelj najkasneje v 15 dneh
po pozivu predsednika državnega zbora predloga zakona ne dopolni, se šteje, da
predlog zakona ni bil vložen. Za datum vložitve predloga zakona v državni zbor se šteje datum, ko
je bil predlog zakona predložen, v primeru dopolnitve iz drugega stavka tega
člena pa datum, ko je bil predlog zakona dopolnjen v skladu s pozivom
predsednika državnega zbora.
116. člen
(1) Predsednik državnega zbora
posreduje predlog zakona vsem poslancem takoj po vložitvi. S tem se začne
zakonodajni postopek.
(2) Predlog zakona predsednik
državnega zbora pošlje tudi vladi, če ta ni predlagatelj zakona. Vlada lahko
nanj poda mnenje.
117. člen
(1) Če je vloženih več predlogov
zakonov, ki urejajo isto družbeno razmerje, državni zbor pa še ni začel z
obravnavo predloga zakona na podlagi 122. člena oziroma matično delovno telo še
ni začelo z obravnavo predloga zakona na podlagi 126. člena tega poslovnika,
državni zbor najprej obravnava predlog zakona, ki je bil posredovan
(poslan) prvi in nato po vrstnem redu posredovanja dalje.
(2) Če je izmed predlogov zakonov iz
prejšnjega odstavka vložen tudi predlog zakona, ki ga je posredovala vlada, pa
ni bil posredovan kot prvi, ga državni zbor, ne glede na vrstni red
posredovanja, obravnava po vrstnem redu kot drugega.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih
odstavkov, lahko matično delovno telo sklene, da bo predloge zakonov, ki
urejajo isto družbeno
razmerje, za katero državni zbor še ni začel z obravnavo na podlagi 122. člena,
oziroma matično delovno telo še ni začelo z obravnavo na podlagi 126. člena
tega poslovnika in predlog zakona, za katerega je bila sprejeta odločitev, da
se sprejme po nujnem postopku, obravnavalo na isti seji v okviru iste točke
dnevnega reda, po določbah tega poslovnika o nujnem postopku za sprejem zakona.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka
ima pravice in dolžnosti predlagatelja po tem poslovniku vsak od predlagateljev
predlogov zakonov.
118. člen
(1) Predlagatelj lahko umakne oziroma
nadomesti predlog zakona do začetka obravnave predloga zakona na podlagi 122.
člena oziroma 126. člena tega poslovnika.
(2) Če predlagatelj nadomesti predlog
zakona z novim, se zakonodajni postopek glede novega predloga zakona začne, ko
ga predsednik državnega zbora posreduje poslancem.
(3) Če predlagatelj umakne predlog
zakona v roku iz prvega odstavka tega člena, je zakonodajni postopek končan.
b) Predhodna obravnava
119. člen
(1) Predlagatelj zakona lahko pred
vložitvijo predloga zakona predlaga, naj se opravi predhodna obravnava o
temeljnih vprašanjih in družbenih razmerjih, ki naj bi se uredila z zakonom.
(2) Predhodna obravnava se opravi na
podlagi prikaza stanja na področju, ki naj se uredi z zakonom, in tez za
normativno ureditev, ki lahko vsebujejo variantne rešitve.
(3) Če kolegij sprejme predlog, da se
opravi predhodna obravnava, predsednik državnega zbora določi tudi delovno
telo, v katerem se ta opravi.
120. člen
(1) V predhodni obravnavi sodeluje
predlagatelj, lahko pa tudi vlada, če ni predlagatelj.
(2) Na zahtevo delovnega telesa iz
prejšnjega člena poda v predhodni obravnavi mnenje zakonodajno-pravna služba.
(3) Po opravljeni predhodni obravnavi
sprejme delovno telo iz prejšnjega člena mnenje, ki ga pošlje predlagatelju.
(4) Predlagatelj v uvodu predloga
zakona obrazloži, kako je upošteval mnenje delovnega telesa iz prejšnjega
odstavka.
c) Redni zakonodajni postopek
ca) Prva obravnava predloga zakona
121. člen
Prva obravnava predloga zakona se, razen v
primeru iz 122. člena tega poslovnika, opravi s posredovanjem predloga zakona
poslancem.
122. člen
(1) Najmanj deset poslancev lahko v 15
dneh po posredovanju predloga zakona poslancem zahteva, da državni zbor opravi
razpravo o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona ter o načelih, ciljih in
poglavitnih rešitvah predloga zakona (splošna razprava).
(2) Po končani splošni razpravi
državni zbor sklepa o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo
obravnavo.
(3) Če državni zbor odloči, da je
predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, se zakonodajni postopek
nadaljuje.
(4) Če državni zbor odloči, da predlog
zakona ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, je zakonodajni postopek
končan.
123. člen
Predsednik državnega zbora določi matično
delovno telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo takoj po izteku roka iz
prvega odstavka prejšnjega člena oziroma takoj po zaključku splošne razprave in
sprejemu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.
124. člen
(1) Predlog zakona, ki bo imel
finančne posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva, se
dodeli v obravnavo tudi delovnemu telesu, ki je pristojno za vprašanja javnih
financ. To delovno telo lahko poda mnenje tudi k amandmaju, ki ima finančne
posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva, posebej pa je
dolžno opozoriti na morebitno dejstvo, da predlog zakona določa proračunske
izdatke, ki v obdobju, za katero je proračun sprejet, niso predvideni. Poročilo
o finančnih posledicah predloga zakona in amandmajev pošlje to delovno telo matičnemu
delovnemu telesu.
(2) Predlog zakona, ki vsebuje
določbe, ki se nanašajo na pravice in položaj narodnih skupnosti, se dodeli
tudi komisiji za narodni skupnosti. Ta komisija lahko poda tudi mnenje k
amandmajem, ki se nanašajo na pravice in položaj narodnih skupnosti. Poročilo
glede takih določb predloga zakona in amandmajev pošlje komisija matičnemu delovnemu
telesu.
cb) Druga obravnava predloga zakona
125. člen
(1) Druga obravnava predloga zakona se
opravi najprej v matičnem delovnem telesu in nato na podlagi poročila matičnega
delovnega telesa na seji državnega zbora.
(2) Če se o predlogu zakona ni
opravila splošna razprava, lahko predstavniki poslanskih skupin na seji
državnega zbora obrazložijo stališče poslanske skupine do predloga zakona, če o
tem obvestijo predsednika državnega zbora najkasneje do določitve časovnega
poteka seje državnega zbora (67. člen tega poslovnika). Predstavitev stališča
lahko traja največ pet minut.
(3) V drugi obravnavi se opravi
razprava o členih ali delih predloga zakona in glasovanje o členih ali delih
predloga zakona.
(4) O naslovu zakona se razpravlja in
glasuje le, če je k njemu vložen amandma.
Obravnava v matičnem delovnem telesu
126. člen
V drugi obravnavi predloga zakona matično
delovno telo opravi razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.
127. člen
Če matično delovno telo na podlagi tretjega
odstavka 117. člena tega poslovnika obravnava predloge zakonov, ki urejajo isto
družbeno razmerje, najprej odloči, na podlagi katerega izmed predlogov zakonov bo
pripravilo dopolnjen predlog zakona, nato pa odloči, katere izmed členov iz
drugih predlogov zakonov se vključi v predlog zakona, na podlagi katerega bo
pripravljen dopolnjen predlog zakona, ter nato nadaljuje z obravnavo po
določbah tega poslovnika o obravnavi v matičnem delovnem telesu in določbah
144. člena tega poslovnika. O
predlogih zakonov, za katere matično delovno telo ni sklenilo, da se na njihovi
podlagi pripravi dopolnjen predlog zakona, državni zbor odloči v skladu z
drugim odstavkom 134. člena tega poslovnika.
128. člen
(1) Matično delovno telo lahko sklene,
da:
-
se združi razprava in glasovanje o več povezanih členih predloga zakona,
-
se opravi razprava in glasovanje o posameznih delih oziroma poglavjih
predloga zakona,
-
se razpravlja in glasuje skupaj o več delih oziroma poglavjih predloga
zakona ali o vseh členih skupaj.
(2) Matično delovno telo lahko po opravljeni razpravi sklene, da predlog zakona, o katerem ni bila opravljena splošna
razprava na podlagi 122. člena tega poslovnika, ni primeren za nadaljnjo
obravnavo.
129. člen
(1) Amandmaje k predlogu zakona lahko
vložijo poslanci, poslanska skupina, zainteresirano delovno telo in delovno
telo iz 124. člena tega poslovnika ter vlada, kadar ni predlagateljica zakona. Kadar so predlagatelji zakona poslanci
iste poslanske skupine, lahko amandmaje k predlogu zakona vloži tudi poslanska
skupina, katere člani so poslanci, ki so predlagatelji zakona.
(2) Amandmaji se lahko vlagajo do
petega dne pred sejo matičnega delovnega telesa, na kateri se opravi druga
obravnava predloga zakona. Če je seja sklicana v skladu z drugim odstavkom 48.
člena tega poslovnika, se amandmaji lahko vlagajo do začetka obravnave predloga
zakona. Če je na dnevni red seje uvrščen predlog zakona, za katerega s
terminskim programom to ni bilo predvideno, se amandmaji lahko vlagajo do
začetka obravnave predloga zakona.
(3) Z amandmajem se lahko predlaga
sprememba ali dopolnitev posameznega člena ali naslova zakona. Z amandmaji se
lahko predlagajo tudi novi členi, ki vsebujejo rešitve, izhajajoče iz ciljev in
načel predloga zakona, oziroma črtanje posameznega člena.
(4) Predlagatelj zakona lahko vloži
amandmaje k vloženim amandmajem najkasneje dan pred sejo matičnega delovnega
telesa do 12. ure. Amandmaje k amandmajem, ki se na podlagi drugega odstavka
tega člena lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona, lahko
predlagatelj zakona vloži do začetka obravnave vloženega amandmaja.
(5) Amandma se vloži pisno v
normativni obliki z obrazložitvijo, v kateri se pojasnijo razlogi za amandma in
navedejo posledice za državni proračun ali druga javna finančna sredstva ter
druge posledice, ki jih bo imel sprejem amandmaja.
130. člen
(1) Predlagatelj zakona,
zainteresirano delovno telo, delovno telo iz 124. člena tega poslovnika in
vlada, kadar ni predlagateljica zakona, lahko dajo mnenje k posameznemu
amandmaju.
(2) Matično delovno telo obravnava
amandmaje in mnenja iz prejšnjega odstavka in se do njih opredeli.
131. člen
(1) O vsakem amandmaju se glasuje
posebej.
(2) Pred vsakim glasovanjem lahko
dasta k posameznemu amandmaju mnenje predlagatelj zakona in vlada, če ni
predlagatelj zakona.
(3) Če je amandma k posameznemu členu
vsebinsko povezan z amandmaji k drugim členom, se o tako povezanih amandmajih razpravlja skupaj in glasuje zaporedoma.
(4) Če je k posameznemu členu vloženih
več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine
člena, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih.
(5) Če je vložen amandma k amandmaju,
se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
(6) Če predsedujoči matičnega
delovnega telesa ugotovi, da so zaradi sprejetega oziroma nesprejetega
amandmaja drugi amandmaji postali brezpredmetni, se o njih ne glasuje. Če
predlagatelji drugih amandmajev ugovarjajo ugotovitvi predsedujočega, odloči o
tem matično delovno telo brez razprave in obrazložitve glasu.
(7) Predlagatelj amandmaja lahko
spremeni, dopolni ali umakne amandma do konca razprave o amandmajih k členu, h
kateremu je predlagal amandma.
(8) Matično delovno telo lahko sprejme
tudi svoj amandma.
132. člen
(1) Pri predlogu zakona o spremembah
in dopolnitvah zakona se amandmaje lahko vlaga le k členom sprememb in
dopolnitev predloga zakona.
(2) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne
velja za amandmaje, ki se vlagajo k prehodnim in končnim
določbam predloga zakona.
133. člen
(1) Po končani obravnavi amandmajev in
členov se pripravi dopolnjen predlog zakona, in sicer tako, da se v predlog
zakona za drugo obravnavo vključi vse sprejete amandmaje. Dopolnjen predlog
zakona je sestavni del poročila matičnega delovnega telesa za drugo obravnavo
predloga zakona.
(2) V primeru obravnave predloga
zakona, ki vsebuje določbe, ki se nanašajo na pravice in položaj narodnih
skupnosti, poročilo vsebuje tudi morebitno poročilo komisije za narodni skupnosti
iz drugega odstavka 124. člena tega poslovnika in opredelitev matičnega
delovnega telesa do stališč komisije za narodni skupnosti.
Obravnava na seji državnega zbora
134. člen
(1) V drugi obravnavi predloga zakona
državni zbor opravi razpravo po posameznih členih, h katerim so bili vloženi
amandmaji ter glasovanje o posameznih amandmajih.
(2) O predlogu zakona v drugi
obravnavi, za katerega je matično delovno telo sklenilo, da ni primeren za
nadaljnjo obravnavo, državni zbor ne razpravlja, ampak glasuje o predlogu
matičnega delovnega telesa. Če je predlog matičnega delovnega telesa sprejet,
je zakonodajni postopek končan. Če predlog ni sprejet,
predlog zakona matično delovno telo ponovno obravnava.
(3) Pred glasovanjem o predlogu iz
prejšnjega odstavka lahko poročevalec matičnega delovnega telesa dopolnilno
obrazloži predlog, zatem pa lahko predstavijo stališče do predloga matičnega
telesa predlagatelj zakona oziroma njegov predstavnik in vlada, kadar ni
predlagateljica zakona, ter predstavniki poslanskih skupin, če o tem obvestijo
predsednika državnega zbora najkasneje do določitve časovnega poteka seje
državnega zbora (67. člen tega poslovnika). Dopolnilna obrazložitev in
predstavitev stališča ne moreta biti daljši kot pet minut.
135. člen
(1) Amandmaje k dopolnjenemu predlogu
zakona lahko vloži poslanska skupina, deset poslancev, predlagatelj in vlada,
kadar ni predlagateljica zakona.
(2) Amandma se lahko vloži k tistim
členom predloga zakona, h katerim je matično delovno telo sprejelo amandmaje. Omejitev ne velja za amandmaje, ki se
vlagajo k prehodnim in končnim določbam predloga zakona.
(3) Amandmaji se lahko vložijo
najkasneje pet dni pred sejo državnega zbora, na kateri se obravnava predlog
zakona. Če je na dnevni red seje državnega zbora uvrščen predlog zakona, za
katerega s terminskim programom to ni bilo predvideno, se amandmaji lahko
vlagajo najkasneje dan pred začetkom seje do 12. ure. Če je seja sklicana v skladu z 58. členom tega poslovnika, se
amandmaji k predlogu zakona, ki se obravnava po rednem ali skrajšanem postopku,
lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona.
(4) Predlagatelj zakona lahko vloži
amandmaje k amandmajem najkasneje dan pred obravnavo točke do 12. ure. Kadar se
amandmaji lahko vlagajo na podlagi drugega stavka prejšnjega odstavka, lahko
predlagatelj vloži amandmaje na amandmaje do začetka obravnave vloženega
amandmaja.
(5) Glede vsebine in sestavin
amandmajev veljata tretji in peti odstavek 129. člena tega poslovnika. Glede
spremembe, dopolnitve ali umika amandmajev velja sedmi odstavek 131. člena tega
poslovnika. Glede ugotovitve
predsedujočega o brezpredmetnosti amandmajev zaradi sprejetega oziroma
nesprejetega amandmaja velja šesti odstavek 131. člena tega poslovnika.
(6) Matično delovno telo, delovno telo
iz 124. člena tega poslovnika in vlada ter predlagatelj predloga zakona lahko
dajo mnenje k posameznemu amandmaju.
136. člen
(1) Državni zbor lahko sklene, da
skupaj razpravlja o dveh ali več členih, h katerim so vloženi amandmaji, in
skupaj glasuje o amandmajih k tem členom.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka
lahko predsedujoči ugotovi, da je amandma sprejet oziroma ni sprejet, če na
podlagi razprave oceni izid mogočega glasovanja o amandmaju. Predsedujoči je
dolžan izvesti glasovanje o posamičnem amandmaju, če tako zahteva vlada, kadar
ni predlagatelj amandmaja, predlagatelj amandmaja ali poslanska skupina.
Glasovanje se opravi brez razprave in obrazložitve glasu.
137. člen
(1) Po končani drugi obravnavi se
pripravi pregled vseh sprejetih amandmajev in vseh členov dopolnjenega predloga
zakona, h katerim so bili ti amandmaji sprejeti.
(2) Če so bili sprejeti amandmaji k
več kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, se po končani drugi
obravnavi pripravi in pravno tehnično uredi besedilo predloga zakona za tretjo
obravnavo na podlagi sprejetih amandmajev.
(3) Če je predlagatelj zakona vlada,
lahko državni zbor v primeru iz prejšnjega odstavka sklene, naj vlada pripravi
besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo.
(4) Če zakonodajno-pravna služba ali
vlada ugotovi, da so posamezne določbe predloga zakona po sprejemu amandmajev v
drugi obravnavi, medsebojno neusklajene, neskladne z ustavo ali neusklajene z
drugimi zakoni, na to opozori državni zbor in predlaga možne rešitve.
138. člen
(1) Če so bili v drugi obravnavi
sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona,
lahko državni zbor na predlog predlagatelja sklene, da bo na isti seji opravil
tretjo obravnavo predloga zakona, če temu ne nasprotuje več kot tretjina
navzočih poslancev.
(2) Tretja obravnava se opravi najprej
po preteku štiriindvajsetih ur po prejemu pregleda iz prvega odstavka 137.
člena tega poslovnika. Predsedujoči odloči, kdaj se bo opravila tretja
obravnava, takoj po sprejemu sklepa iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
lahko državni zbor takoj preide na glasovanje o zakonu, če se upravičeni
predlagatelji amandmajev iz tretjega odstavka 140. člena tega poslovnika na
poziv predsedujočega seje odpovedo vložitvi amandmajev.
139. člen
Če v drugi obravnavi ni bil k dopolnjenemu
predlogu zakona sprejet noben amandma, državni zbor na isti seji preide na
glasovanje o zakonu.
cc) Tretja obravnava predloga zakona
140. člen
(1) V tretji
obravnavi državni zbor opravi razpravo o posameznih členih predloga zakona, h
katerim so vloženi amandmaji, ter glasuje o amandmajih in predlogu zakona.
(2) Tretja obravnava predloga zakona
se opravi praviloma na prvi naslednji seji po obravnavi predloga zakona v drugi
obravnavi.
(3) V tretji obravnavi predloga zakona
lahko amandmaje vložijo predlagatelj ali vlada, kadar ni predlagateljica
zakona, ali poslanska skupina. Amandmaji se lahko na način iz tretjega,
četrtega in petega odstavka 135. člena tega poslovnika vložijo le k členom, h
katerim so bili v drugi obravnavi na seji državnega zbora sprejeti amandmaji.
Če se opravi tretja obravnava na podlagi 138. člena tega poslovnika, se
amandmaji lahko vložijo do začetka obravnave. Omejitev ne velja za amandmaje, ki se vlagajo k prehodnim in
končnim določbam predloga zakona.
(4) Glede glasovanja, spremembe,
dopolnitve ali umika amandmajev velja 131. člen tega poslovnika.
(5) Če zakonodajno-pravna služba ali
vlada ugotovi da so s sprejetimi amandmaji posamezne določbe predloga zakona
medsebojno neusklajene ali neusklajene z drugimi zakoni, na to opozori
predsedujočega. V takem primeru predsedujoči določi predlagatelju čas, da
pripravi uskladitveni amandma.
(6) K predlogu zakona iz 127. člena
tega poslovnika, za katerega je zakonodajno-pravna služba ali vlada ugotovila,
da je s sprejetimi amandmaji medsebojno neusklajen ali neusklajen z drugimi
zakoni, ne glede na določbe četrtega odstavka 117. člena tega poslovnika
pripravi uskladitveni amandma vlada.
(7) Če uskladitveni amandma ni
sprejet, ali če predlagatelj v roku, ki ga je določil predsedujoči, ni
pripravil uskladitvenega amandmaja, se sestane matično delovno telo, ki
pripravi svoj uskladitveni amandma, ali predlaga, da se predlog zakona ne
sprejme.
(8) Državni zbor v nadaljevanju razpravlja
in glasuje o uskladitvenem amandmaju.
(9) Če uskladitveni amandma ni
sprejet, je zakonodajni postopek končan.
(10) Če je sprejet predlog matičnega
delovnega telesa, da se predlog zakona ne sprejme, je zakonodajni postopek
končan.
141. člen
(1) Po končani razpravi o predlogu
zakona oziroma po sprejemu uskladitvenih amandmajev, državni zbor glasuje o
predlogu zakona.
(2) Zakon, ki zadeva uresničevanje v
ustavi določenih pravic in položaj zgolj narodnih skupnosti, se sprejme s
soglasjem poslancev narodnih skupnosti. Šteje se, da je soglasje dano, če sta
poslanca narodnih skupnosti glasovala za zakon.
(3) Na podlagi odločitev državnega
zbora pripravi zakonodajno-pravna služba končno besedilo zakona (izvirnik
zakona).
č) Skrajšani postopek
142. člen
(1) Predlagatelj zakona lahko
predlaga, naj državni zbor obravnava predlog zakona v skrajšanem postopku, če
gre za:
-
manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona,
-
prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali njegovih posameznih
določb,
-
manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije,
-
spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred ustavnim
sodiščem oziroma z odločbo ustavnega sodišča.
(2) Če kolegij odloči, da se predlog
zakona obravnava v skrajšanem postopku, predsednik takoj določi matično delovno
telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo. Odločanje o zahtevi iz desetega
odstavka 21. člena tega poslovnika se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje
državnega zbora brez razprave in glasovanja. V skrajšanem postopku obravnave
predloga zakona se ne opravi splošna razprava na podlagi 122. člena tega poslovnika.
Druga in tretja obravnava se opravita na isti seji. Druga obravnava se v tem
primeru začne z obravnavo predloga zakona v matičnem delovnem telesu po
določbah tega poslovnika o drugi obravnavi.
(3) Za obravnavo predloga zakona v
skrajšanem postopku se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem
zakonodajnem postopku, razen določb 138. in 139. člena in določb, ki določajo rok za vlaganje amandmajev v tretji obravnavi, če s tem poslovnikom ni drugače
določeno. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji do začetka tretje obravnave
predloga zakona.
d) Nujni postopek za sprejem zakona
143. člen
(1) Kadar je sprejem zakona nujen
zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic
naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za
delovanje države, lahko vlada predlaga sprejem zakona po nujnem postopku.
(2) Razloge za sprejem zakona po
nujnem postopku vlada posebej utemelji.
(3) Če kolegij odloči, da se predlog
zakona obravnava po nujnem postopku, predsednik takoj določi matično delovno
telo in mu dodeli predlog zakona v obravnavo. Zahtevo iz desetega odstavka 21.
člena tega poslovnika se lahko vloži najpozneje eno uro pred začetkom seje
državnega zbora, na katero je uvrščen predlog zakona, ki se obravnava po nujnem
postopku. O odločitvi kolegija odloči državni zbor pri določitvi dnevnega reda
seje.
(4) Predlog zakona, ki se obravnava po
nujnem postopku, se uvrsti na prvo sejo državnega zbora po odločitvi kolegija.
(5) V nujnem postopku se uporabljajo
vse določbe tega poslovnika, ki v naslednjem členu niso izrecno izvzete.
144. člen
(1) V nujnem postopku za sprejem
zakona se ne opravi splošna razprava na podlagi 122. člena tega poslovnika.
Druga in tretja obravnava se opravita na isti seji. Druga obravnava se v tem
primeru začne z obravnavo predloga zakona v matičnem delovnem telesu po
določbah tega poslovnika o drugi obravnavi.
(2) V nujnem postopku za sprejem
zakona ne veljajo roki, določeni s tem poslovnikom, razen roka iz drugega
odstavka 215. člena tega poslovnika.
(3) V nujnem postopku za sprejem
zakona se lahko predlagajo amandmaji tudi ustno na sami seji do zaključka
razprave o delih oziroma členih zakona. Ustno predlagani amandma je treba pred
glasovanjem predložiti predsedujočemu na seji matičnega delovnega telesa ali
državnega zbora pisno z obrazložitvijo.
(4) Državni zbor lahko zahteva, da se
do amandmajev, vloženih po seji matičnega delovnega telesa, opredeli matično
delovno telo.
e) Mnenje lokalnih skupnosti v
zakonodajnem postopku
145. člen
(1) Kadar je v zakonodajni postopek
predložen zakon, ki vsebuje določbe, s katerimi se neposredno posega v položaj
in pravice lokalnih skupnosti, ali določbe, s katerimi se prenaša na lokalne
skupnosti izvrševanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, predsednik
državnega zbora na začetku zakonodajnega postopka pozove pristojne organe
lokalnih skupnosti, naj o teh določbah predloga zakona v določenem roku dajo
svoje mnenje. Ta rok ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru obravnave predloga
zakona po nujnem postopku, pa ne sme biti krajši od 15 dni.
(2) Matično delovno telo se opredeli
do mnenj lokalnih skupnosti.
146. člen
(črtan)
f) Ponovno odločanje o zakonu
147. člen
Kadar državni zbor pred razglasitvijo
zakona na zahtevo državnega sveta ponovno odloča o zakonu, pošlje predsednik
državnega zbora zahtevo državnega sveta v mnenje matičnemu delovnemu telesu, predlagatelju
zakona in vladi.
148. člen
(1) Državni zbor ponovno glasuje o
zakonu na prvi naslednji seji.
(2) Pred glasovanjem lahko predstavnik
državnega sveta obrazloži zahtevo državnega sveta.
(3) Poročevalec matičnega delovnega
telesa predstavi pred glasovanjem mnenje delovnega telesa.
(4) Predlagatelj zakona oziroma njegov
predstavnik in predstavnik vlade lahko pred glasovanjem obrazložita mnenje
predlagatelja zakona oziroma vlade.
(5) Predstavniki poslanskih skupin
lahko pred glasovanjem predstavijo stališče poslanske skupine. Predstavitev
lahko traja največ pet minut.
g) Postopek za sprejem avtentične
razlage zakona
(črtan)
149. člen
(delno
razveljavljen)
(črtan)
150. člen
(delno
razveljavljen)
(črtan)
151. člen
(delno
razveljavljen)
(črtan)
152. člen
(delno
razveljavljen)
(črtan)
h) Prečiščena besedila
153. člen
(1) Po vsaki spremembi ali dopolnitvi
zakona zakonodajno-pravna služba pripravi neuradno prečiščeno besedilo zakona,
ki se objavi v elektronski obliki na spletnih straneh državnega zbora.
(2) Na podlagi sklepa, ki ga sprejme
državni zbor na predlog matičnega delovnega telesa, vlade ali poslanske
skupine, zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo.
(3) Uradno prečiščeno besedilo potrdi
državni zbor brez razprave. Državni zbor lahko sklene, da vsa uradna prečiščena
besedila potrdi z enim glasovanjem.
(4) Uradno prečiščeno besedilo se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh državnega
zbora.
(5) Določbe prejšnjih odstavkov
veljajo tudi za pripravo prečiščenega besedila poslovnika državnega zbora.
i) Postopek s predlogi zakonov po
izteku mandatne dobe državnega zbora
154. člen
(1) S prenehanjem mandatne dobe
državnega zbora so končani vsi zakonodajni postopki in postopki za sprejem
drugih aktov, ki so bili začeti v tej mandatni dobi, razen tistih, ki so bili
začeti na predlog državnega sveta ali 5.000 volivcev.
(2) Postopek za obravnavo poročil in
aktov, ki so jih državnemu zboru na podlagi ustave, zakona in drugih predpisov
vložili drugi organi in organizacije, razen vlade, se nadaljuje po določbah
tega poslovnika.
2a. Postopek
obravnave zadev EU
a) Splošne določbe
154.a člen
Obravnava zadev Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: zadeve EU), kot jih določa zakon, ki ureja sodelovanje med
državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu:
Zakon), poteka po določbah tega poglavja. Za vprašanja, ki v njem niso urejena,
veljajo druge določbe tega poslovnika.
154.b člen
O zadevah EU razpravlja in sprejme stališča
Republike Slovenije Odbor za zadeve Evropske unije, v zadevah zunanje in
varnostne politike pa Odbor za zunanjo politiko (v nadaljnjem besedilu:
pristojna odbora), če ni z Zakonom ali s tem poslovnikom določeno, da stališča
Republike Slovenije sprejme državni zbor.
154.c člen
(1) Pristojna odbora sta sestavljena
sorazmerno glede na število poslancev, izvoljenih v državni zbor na podlagi istoimenskih
list.
(2) Vsaka poslanska skupina ima v
pristojnih odborih zagotovljeno vsaj eno mesto.
(3) Pristojna odbora imata vsak svojega
predsednika in vsak po dva podpredsednika. Eden od teh treh mora biti v vsakem
od odborov iz vrst poslanskih skupin opozicije.
154.č člen
(1) Zadeve EU, ki jih vlada predloži
državnemu zboru v obravnavo, se pošljejo predsedniku državnega zbora.
(2) Predsednik državnega zbora dodeli
zadevo EU v obravnavo pristojnemu odboru in glede na vsebino predloga matičnim
delovnim telesom.
(3) Predsednik državnega zbora pošlje
zadevo EU državnemu svetu in zakonodajno-pravni službi.
154.d člen
(1) Predsednik pristojnega odbora skliče
sejo vsaj sedem dni pred dnem, določenim za sejo.
(2) V nujnih primerih predsednik
pristojnega odbora lahko skliče sejo odbora tudi v krajših rokih.
(3) Dnevni red seje odbora določi
predsednik pristojnega odbora, ki ga lahko razširi najkasneje 24 ur pred
začetkom seje odbora.
(4) S tistimi zadevami EU, za katere vlada
zaradi poteka pogajanj v postopku sprejemanja akta predlaga spremembo ali
dopolnitev že sprejetih stališč Republike Slovenije ali kadar gre za poročanje
vlade o razlogih za neupoštevanje stališč Republike Slovenije, predsednik
pristojnega odbora lahko razširi dnevni red tudi na začetku seje odbora.
(5) Predsednik pristojnega odbora lahko
umakne posamezno zadevo z dnevnega reda seje tudi na začetku seje odbora.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov veljajo
tudi za seje matičnih delovnih teles, kadar obravnavajo zadeve EU.
154.e člen
(1) Na sejo pristojnega odbora so vabljeni
predsednik vlade in ministri, ki jih v primerih odsotnosti nadomeščajo državni
sekretarji, ter predstojniki vladnih služb, ki jih v primeru odsotnosti
nadomeščajo njihovi namestniki. Na sejo so vabljeni tudi predstavniki matičnih
delovnih teles, predstavnik državnega sveta in predstavnik zakonodajno-pravne
službe, ki predstavijo in obrazložijo sprejeta ali izdana mnenja.
(2) Na sejo pristojnega odbora so k
posamezni točki dnevnega reda lahko povabljeni predstavniki strokovne javnosti,
civilne družbe, gospodarstva in združenj, katerih delo je povezano z vsebino
obravnavanih vprašanj, ki lahko predstavijo svoja mnenja.
(3) Seje pristojnega odbora se lahko
udeležijo tudi poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, ki lahko
razpravljajo.
b) Obravnava sprememb pogodb, na katerih
temelji Evropska unija, in obravnava stališč za delovanje Republike Slovenije v
institucijah Evropske unije v prihodnjem obdobju
154.f člen
(1) Predlog sprememb pogodb, na katerih
temelji Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU), vlada predloži v obravnavo,
ko je začet postopek obravnav v Svetu EU.
(2) Za razpravo o političnih usmeritvah za
delovanje Republike Slovenije v institucijah EU vlada glede na delovni program
Evropske komisije ter program predsedovanja Svetu EU predloži predlog
deklaracije. Uvodno predstavitev na seji državnega zbora poda predsednik vlade,
v razpravi pa sodelujejo tudi ministri in predstojniki vladnih služb.
154.g člen
(1) Predlog sprememb pogodb, na katerih
temelji EU, s predlogom stališč Republike Slovenije, in predlog deklaracije o
usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, pred obravnavo
na seji državnega zbora obravnavata pristojna odbora in pripravita poročilo z
dopolnjenim predlogom stališč Republike Slovenije oziroma dopolnjenim predlogom
deklaracije.
(2) Matična delovna telesa pošljejo svoja
mnenja z amandmaji k predlogu stališč Republike Slovenije oziroma k predlogu
deklaracije najkasneje dva dni pred sejo pristojnega odbora. V enakem roku
lahko mnenje pošlje tudi državni svet.
(3) Poslanci lahko vložijo amandmaje k
predlogu stališč Republike Slovenije oziroma k predlogu deklaracije najkasneje
dva dni pred sejo pristojnega odbora oziroma do konca razprave na seji, če je
bilo gradivo, ki je podlaga za odločanje, poslano po sklicu seje ali če je bila
sklicana nujna seja.
(4) K dopolnjenemu predlogu stališč
Republike Slovenije oziroma deklaracije lahko najkasneje pet dni pred sejo državnega
zbora vložijo amandmaje poslanske skupine. Do amandmajev se opredelita
pristojna odbora.
(5) K amandmajem iz prejšnjih odstavkov
lahko poda mnenje vlada.
(6) Državni zbor na seji razpravlja o
predlogu sprememb pogodb in dopolnjenem predlogu stališč Republike Slovenije oziroma
o dopolnjenem predlogu deklaracije ter o amandmajih, vloženih k dopolnjenemu
predlogu, in glasuje o amandmajih ter o predlogih aktov v celoti.
(7) Sprejeta deklaracija se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
c) Obravnava zadev EU, ki spadajo v
pristojnost državnega zbora
154.h člen
(1) Upoštevaje deklaracijo iz prejšnjega
člena, pristojni odbor obravnava zadevo EU na podlagi gradiv in predloga
stališč Republike Slovenije, ki jih predloži vlada, in mnenj matičnih delovnih
teles. Ob tem se seznani tudi z mnenji državnega sveta in zakonodajno‑pravne
službe, kadar jih podata.
(2) Matična delovna telesa pošljejo svoja
mnenja z amandmaji k predlogu stališč Republike Slovenije najkasneje dva dni
pred sejo pristojnega odbora. V enakem roku lahko mnenje pošlje tudi državni
svet.
(3) Poslanci lahko vložijo amandmaje k
predlogu stališč Republike Slovenije najkasneje dva dni pred sejo pristojnega
odbora iz prvega odstavka tega člena oziroma do konca razprave na seji, če je
bilo gradivo, ki je podlaga za odločanje, poslano po sklicu seje ali če je bila
sklicana nujna seja.
(4) K amandmajem iz prejšnjih odstavkov
lahko poda mnenje vlada.
(5) Po opravljeni razpravi in glasovanju o
amandmajih pristojni odbor sprejme stališča Republike Slovenije do obravnavane
zadeve EU in jih takoj pošlje vladi.
154.i člen
(1) Kadar je podana zahteva ali je podan
sklep kolegija predsednika državnega zbora na podlagi 11. člena Zakona, da k
zadevi EU sprejema stališča Republike Slovenije državni zbor, pred obravnavo na
seji državnega zbora predloge stališč Republike Slovenije k zadevi EU,
predlagani v skladu z 9. členom Zakona (v nadaljnjem besedilu: predlog stališč
Republike Slovenije k zadevi EU), in predloge stališč Republike Slovenije iz
zahteve oziroma sklepa obravnava pristojni odbor.
(2) K predlogom stališč Republike Slovenije
k zadevi EU in predlogom stališč Republike Slovenije iz zahteve oziroma sklepa
lahko vložijo amandmaje poslanske skupine najkasneje pet dni pred sejo
državnega zbora. K predlogom stališč Republike Slovenije iz zahteve oziroma sklepa
lahko v navedenem roku vloži amandmaje tudi vlada. Pristojni odbor, kadar ni
predlagatelj zahteve, lahko vloži amandmaje najkasneje dva dni pred sejo
državnega zbora.
(3) Pristojni odbor se opredeli do predloga
stališč Republike Slovenije k zadevi EU, do predloga stališč Republike
Slovenije iz zahteve oziroma sklepa in do vloženih amandmajev ter za sejo
državnega zbora o tem pripravi poročilo. Do vloženih amandmajev se lahko
opredeli tudi vlada.
(4) Državni zbor na seji najprej razpravlja
in glasuje o amandmajih in predlogih stališč Republike Slovenije iz zahteve
oziroma sklepa. Če predlogi stališč Republike Slovenije iz zahteve oziroma
sklepa niso sprejeti, državni zbor glasuje o predlogih stališč Republike
Slovenije k zadevi EU.
(5) Sprejeta stališča Republike Slovenije
se takoj pošljejo vladi.
(6) Zahtevo iz prvega odstavka tega člena
pristojni odbor sprejme z večino glasov vseh svojih članov.
154.j člen
Pristojni odbor ali državni zbor lahko
sprejme sklep o nameri, da bo obravnaval posamezno zadevo EU, ali da bo o njej
nadaljeval obravnavo in da bo v zvezi s to zadevo EU sprejel stališča Republike
Slovenije v določenem nadaljnjem roku, v skladu s predvideno obravnavo v
institucijah EU.
č) Obravnava drugih zadev EU
154.k člen
(1) Druge zadeve EU obravnavata pristojna
odbora po smiselno enakem postopku, ki velja za obravnavo zadev EU iz 154.h
člena tega poslovnika in o njih sprejmeta mnenje, ki ga posredujeta vladi.
(2) Obravnava se opravi na predlog vlade
ali na podlagi sklepa, ki ga z večino glasov vseh svojih članov sprejme
pristojni odbor ali matično delovno telo. V tem primeru vlada predloži gradivo
v skladu z Zakonom.
(3) Pristojna odbora in matična delovna
telesa lahko obravnavajo tudi druga vprašanja s področja delovanja Evropske
unije in pri tem sodelujejo z vlado.
d) Poročanje vlade
154.l člen
(1) Vlada sproti poroča pristojnima
odboroma o svoji dejavnosti in odločitvah v Svetu EU ter o uveljavitvi stališč
Republike Slovenije pri tem.
(2) Kadar vlada deloma ali v celoti ni
uveljavila stališč Republike Slovenije, ki jih je sprejel pristojni odbor, ker
je ocenila, da to ni izvedljivo ali da to ne bi bilo v korist Republiki
Sloveniji, pojasni okoliščine in razloge za tako odločitev na prvi naslednji
seji tega odbora. Vlada lahko o tem predloži pisno poročilo na sami seji
pristojnega odbora.
e) Nadzor nad upoštevanjem načela
subsidiarnosti
154.m člen
(1) Postopek nadzora nad upoštevanjem
načela subsidiarnosti v osnutkih zakonodajnih aktov institucij EU se izvede na
zahtevo najmanj četrtine poslancev ali na podlagi sklepa pristojnega odbora ali
matičnega delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). Zahteva ali
sklep se pošljeta predsedniku državnega zbora.
(2) Predsednik državnega zbora zahtevo ali
sklep iz prejšnjega odstavka posreduje zakonodajno‑pravni službi, ki mora
najkasneje v sedmih dneh pripraviti mnenje o izpolnjevanju pogojev za izvedbo
postopka nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti, kot so določeni v
pogodbah, na katerih temelji EU. Hkrati o zahtevi ali sklepu obvesti pristojni
odbor in matično delovno telo, kadar nista predlagatelja.
(3) Če zakonodajno‑pravna služba meni, da
pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, predsednik državnega zbora
odloči o nadaljevanju postopka in o tem obvesti predlagatelja ter pristojni odbor
in matično delovno telo, kadar nista predlagatelja.
(4) Če zakonodajno‑pravna služba meni, da
so pogoji izpolnjeni, predsednik državnega zbora dodeli zahtevo ali sklep iz
prvega odstavka tega člena v obravnavo pristojnemu odboru in matičnemu
delovnemu telesu.
(5) Matično delovno telo obravnava osnutek
zakonodajnega akta in sprejme mnenje o skladnosti osnutka z načelom
subsidiarnosti. Morebitno ugotovljeno kršitev načela subsidiarnosti posebej
utemelji. Matično delovno telo pošlje mnenje pristojnemu odboru.
(6) Pristojni odbor na podlagi mnenja matičnega
delovnega telesa sprejme sklep o skladnosti osnutka zakonodajnega akta z
načelom subsidiarnosti. Če je ugotovljena kršitev načela subsidiarnosti,
predsednik pristojnega odbora pošlje sklep z obrazložitvijo, v kateri so
navedene kršitve, predsedniku državnega zbora.
(7) Če tako sklene pristojni odbor ali na
zahtevo najmanj četrtine poslancev, o skladnosti osnutka zakonodajnega akta z
načelom subsidiarnosti odloči državni zbor.
(8) V primeru sklepa ali zahteve iz
prejšnjega odstavka pristojni odbor sprejme predlog sklepa z obrazložitvijo o
skladnosti osnutka zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti ter ga posreduje
v sprejem državnemu zboru.
(9) Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka
se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora.
(10) Poslanske skupine lahko vložijo
amandmaje k predlogu sklepa iz osmega odstavka tega člena najkasneje pet dni
pred sejo državnega zbora. Če je s predlogom sklepa razširjen dnevni red seje,
pa se amandmaji k predlogu sklepa lahko vložijo najkasneje dva dni pred dnevom
obravnave na seji državnega zbora. Do amandmajev se opredeli pristojni odbor.
(11) Državni zbor na seji razpravlja in
glasuje o amandmajih iz prejšnjega odstavka in predlogu sklepa iz osmega
odstavka tega člena.
(12) Kadar je ugotovljena kršitev načela
subsidiarnosti, predsednik državnega zbora sklep z obrazložitvijo, v kateri so
navedene kršitve, pošlje predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta EU in
Evropske komisije ter obvesti predlagatelja.
(13) Predsednik državnega zbora o začetku
in zaključku postopka nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti obvesti
državni svet.
f) Tožba zaradi kršitve načela
subsidiarnosti z zakonodajnim aktom pred Sodiščem EU
154.n člen
(1) Postopek tožbe zaradi kršitve načela
subsidiarnosti z zakonodajnim aktom institucij EU pred Sodiščem EU se izvede na
zahtevo najmanj četrtine poslancev ali na podlagi sklepa pristojnega odbora ali
matičnega delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj). Zahteva ali
sklep se pošljeta predsedniku državnega zbora.
(2) Predsednik državnega zbora pošlje
zahtevo ali sklep iz prejšnjega odstavka zakonodajno‑pravni službi, ki mora
najkasneje v sedmih dneh pripraviti mnenje o izpolnjevanju pogojev za vložitev
tožbe zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom pred Sodiščem
EU, kot so določeni v pogodbah, na katerih temelji EU. Hkrati o zahtevi ali
sklepu obvesti pristojni odbor in matično delovno telo, kadar nista
predlagatelja.
(3) Če zakonodajno‑pravna služba meni, da
pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, predsednik državnega zbora
odloči o nadaljevanju postopka in o tem obvesti predlagatelja ter pristojni
odbor in matično delovno telo, kadar nista predlagatelja.
(4) Če zakonodajno‑pravna služba meni, da
so pogoji izpolnjeni, predsednik državnega zbora dodeli zahtevo ali sklep iz
prvega odstavka tega člena v obravnavo pristojnemu odboru in matičnemu
delovnemu telesu.
(5) Matično delovno telo obravnava zahtevo
ali sklep iz prvega odstavka tega člena in sprejme mnenje o kršitvi načela
subsidiarnosti z zakonodajnim aktom. Morebitno ugotovljeno kršitev posebej
utemelji. Matično delovno telo pošlje mnenje pristojnemu odboru.
(6) Pristojni odbor na podlagi mnenja
matičnega delovnega telesa sprejme predlog sklepa z obrazložitvijo o zahtevi
ali sklepu iz prvega odstavka tega člena ter ga posreduje v sprejem državnemu
zboru.
(7) Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka
se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora.
(8) Poslanske skupine lahko vložijo
amandmaje k predlogu sklepa iz šestega odstavka tega člena najkasneje pet dni
pred sejo državnega zbora. Če je s predlogom sklepa razširjen dnevni red seje,
pa se amandmaji k predlogu sklepa lahko vložijo najkasneje dva dni pred dnevom
obravnave na seji državnega zbora. Do amandmajev se opredeli pristojni odbor.
(9) Državni zbor na seji razpravlja in
glasuje o amandmajih iz prejšnjega odstavka in predlogu sklepa iz šestega
odstavka tega člena.
(10) Če državni zbor potrdi predlog sklepa
iz šestega odstavka tega člena, s katerim ugotovi kršitev načela subsidiarnosti
z zakonodajnim aktom, predlagatelj pripravi nalog za vložitev tožbe in
usmeritvena navodila za zastopanje.
(11) Predsednik državnega zbora pošlje
nalog in usmeritvena navodila iz prejšnjega odstavka zakonodajno‑pravni službi,
ki jih pregleda in predlaga dopolnitve, če ti ne izpolnjujejo pogojev za
predložitev Sodišču EU.
(12) Predsednik državnega zbora posreduje
sklep z obrazložitvijo, v kateri so navedene kršitve, nalog in usmeritvena
navodila iz desetega odstavka tega člena po pregledu s strani zakonodajno‑pravne
službe in dopolnitvi s strani predlagatelja, če je ta potrebna, državnemu
pravobranilstvu in obvesti predlagatelja.
(13) Predsednik državnega zbora o začetku
in zaključku postopka tožbe po tem členu obvesti državni svet.
g) Obravnava pobude Evropskega sveta
iz člena 48(7) Pogodbe o Evropski uniji
154.o člen
(1) Pobudo Evropskega sveta iz člena 48(7)
PEU predsednik državnega zbora dodeli v obravnavo pristojnemu odboru in
matičnemu delovnemu telesu.
(2) Predsednik državnega zbora pošlje
pobudo v mnenje zakonodajno‑pravni službi in državnemu svetu.
(3) Matično delovno telo obravnava pobudo
ter pripravi mnenje, če podpira pobudo. Matično delovno telo pošlje mnenje
pristojnemu odboru.
(4) Pristojni odbor se na podlagi mnenja
matičnega delovnega telesa opredeli do pobude in pripravi poročilo za obravnavo
na seji državnega zbora.
(5) Pobudo se uvrsti na dnevni red prve
naslednje seje državnega zbora, potem ko je pristojni odbor pripravil poročilo
iz prejšnjega odstavka tega člena.
(6) Državni zbor na seji razpravlja in
glasuje o pobudi.
(7) O odločitvi glede pobude Evropskega
sveta predsednik državnega zbora obvesti predsednika Evropskega sveta in
državni svet.
h) Obravnava predloga Sveta EU iz
člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije
154.p člen
(1) Predlog Sveta EU iz člena 81(3) PDEU (v
nadaljnjem besedilu: predlog Sveta) predsednik državnega zbora dodeli v
obravnavo pristojnemu odboru in matičnemu delovnemu telesu.
(2) Predsednik državnega zbora pošlje
predlog Sveta v mnenje zakonodajno‑pravni službi in državnemu svetu.
(3) Matično delovno telo obravnava predlog
Sveta ter pripravi o njem mnenje. Matično delovno telo pošlje mnenje pristojnemu
odboru.
(4) Pristojni odbor na podlagi mnenja
matičnega delovnega telesa odloči o podpori predlogu Sveta. Predsednik
pristojnega odbora o tem obvesti predsednika državnega zbora.
(5) Če tako sklene pristojni odbor ali na
zahtevo najmanj četrtine poslancev, o predlogu Sveta odloči državni zbor.
(6) V primeru sklepa ali zahteve iz
prejšnjega odstavka pristojni odbor sprejme predlog sklepa o predlogu Sveta ter
ga posreduje v sprejem državnemu zboru.
(7) Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka
se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora.
(8) Poslanske skupine lahko vložijo
amandmaje k predlogu sklepa iz šestega odstavka tega člena najkasneje pet dni
pred sejo državnega zbora. Če je s predlogom sklepa razširjen dnevni red seje,
pa se amandmaji k predlogu sklepa lahko vložijo najkasneje dva dni pred dnevom
obravnave na seji državnega zbora. Do amandmajev se opredeli pristojni odbor.
(9) Državni zbor na seji razpravlja in
glasuje o amandmajih iz prejšnjega odstavka in predlogu sklepa iz šestega
odstavka tega člena.
(10) O sklepu glede predloga Sveta
predsednik državnega zbora obvesti predsednika Sveta in državni svet.
i) Obravnava prošnje za pristop k
Evropski uniji
154.r člen
Kadar Svet EU obvesti državni zbor o
prošnji posamezne države za članstvo v EU, se ta z njo seznani na svoji prvi
naslednji seji po prejemu obvestila.
j) Sodelovanje v mehanizmih
ocenjevanja izvajanja politik EU v okviru območja svobode, varnosti in pravice
154.s člen
Kadar Svet EU obvesti državni zbor o
vsebini in rezultatih ocenjevanja izvajanja politik EU iz naslova območja svobode,
varnosti in pravice v skladu s členom 70 PDEU, se ta z njimi seznani na svoji
prvi naslednji seji po prejemu obvestila.
k) Obravnava predloga kandidature za
člana Evropske komisije, člana Evropskega računskega sodišča in člana Upravnega
odbora Evropske investicijske banke
154.š člen
(1) Vlada predloži državnemu zboru predlog
kandidature za člana Evropske komisije, člana Evropskega računskega sodišča in
člana Upravnega odbora Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu:
kandidat) v roku, ki omogoča pravočasen odziv na obvestilo pristojnih
institucij EU. Predlog kandidature mora vsebovati podatke iz drugega odstavka
225. člena tega poslovnika in obrazložitev.
(2) Kandidat se predstavi pristojnemu
odboru, določenemu glede na njegove naloge iz 154.b člena tega poslovnika, in
odgovarja na vprašanja njegovih članov.
(3) Predsednik pristojnega odbora takoj po
predstavitvi kandidata pošlje predsedniku državnega zbora in vladi mnenje o
predstavitvi kandidata z obrazložitvijo.
3. Postopek za sprejem državnega
proračuna, rebalansa državnega proračuna, spremembe državnega proračuna in
zaključnega računa državnega proračuna
a) Postopek za sprejem državnega
proračuna
155. člen
(1) Predlog državnega proračuna za
naslednje leto predloži vlada najkasneje do 1. oktobra tekočega leta.
(2) Vlada predloži skupaj s predlogom
državnega proračuna tudi proračunski memorandum in ostale dokumente, povezane s
predlogom proračuna, ki jih zahteva zakon.
156. člen
(1) Predsednik državnega zbora
najkasneje v petih dneh po predložitvi predloga državnega proračuna posreduje
poslancem predlog državnega proračuna, proračunski memorandum in ostale
dokumente, povezane s predlogom proračuna, ki jih zahteva zakon, ter sklic
seje, na kateri bo opravljena predstavitev proračunskega memoranduma in
predloga državnega proračuna.
(2) Sejo državnega zbora, na kateri bo
opravljena predstavitev proračunskega memoranduma in predloga državnega
proračuna, skliče predsednik državnega zbora najkasneje v desetih dneh po
predložitvi predloga državnega proračuna.
(3) Proračunski memorandum in predlog
državnega proračuna predstavita na seji državnega zbora predsednik vlade in
minister za finance. O tej predstavitvi ni razprave.
157. člen
(1) Amandmaje k predlogu državnega
proračuna lahko vložijo poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna
telesa in matično delovno delo.
(2) Poslanci, poslanske skupine in
zainteresirana delovna telesa lahko vložijo amandmaje k predlogu državnega
proračuna najkasneje v desetih dneh po predstavitvi predloga državnega
proračuna na seji državnega zbora.
(3) Zainteresirano delovno telo lahko
vloži amandmaje samo k tistim delom predloga proračuna, ki zadevajo njegovo
področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju
uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju.
(4) Amandma se vloži pisno in mora biti
obrazložen.
(5) Amandmaji se predlagajo k
posameznim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela
predloga državnega proračuna.
(6) Vsak predlagatelj amandmaja mora
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki. Vloženi
amandma ne sme biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske
rezervacije ter tudi ne v breme dodatnega zadolževanja.
158. člen
Matično delovno telo se najkasneje v 15
dneh po predstavitvi proračunskega memoranduma in predloga državnega proračuna
na seji državnega zbora opredeli do vloženih amandmajev in sprejme svoje
amandmaje ter pripravi poročilo, ki ga pošlje predsedniku državnega zbora.
159. člen
(1) Vlada se najkasneje v 30 dneh po
predstavitvi predloga državnega proračuna na seji državnega zbora opredeli do
vseh vloženih amandmajev in na podlagi teh opredelitev ter zadnjih analiz
gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripravi
dopolnjen predlog državnega proračuna ter ga predloži državnemu zboru.
(2) Dopolnjen predlog državnega
proračuna je predloženo novo integralno besedilo predloga državnega proračuna,
v katerega je vlada vključila amandmaje, s katerimi se strinja, ter v katerem
je izvedla svoje potrebne spremembe in dopolnitve predloga državnega proračuna.
V obrazložitvi vlada navede, kako je upoštevala amandmaje upravičenih
predlagateljev in katere dodatne potrebne spremembe in dopolnitve predloga
državnega proračuna je izvedla.
(3) Vlada lahko predlaga povečanje
obsega proračuna ali povečanje obsega zadolževanja.
160. člen
(1) Amandmaje k dopolnjenemu predlogu
državnega proračuna lahko vloži matično delovno telo, poslanska skupina ali
najmanj četrtina poslancev.
(2) Amandmaji se predlagajo k posameznim
podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela
dopolnjenega predloga državnega proračuna.
(3) Poslanska skupina ter najmanj
četrtina poslancev lahko vložijo amandmaje najkasneje pet dni pred sejo državnega
zbora.
(4) Matično delovno telo lahko vloži
amandmaje najkasneje tri dni pred sejo državnega zbora.
(5) Matično delovno telo se opredeli
do dopolnjenega predloga proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi
poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter
amandmaje matičnega delovnega telesa.
161. člen
(1) Sejo državnega zbora, na kateri bo
opravljena obravnava dopolnjenega predloga državnega proračuna, skliče
predsednik državnega zbora najkasneje v 15 dneh po predložitvi dopolnjenega
predloga državnega proračuna.
(2) Pred pričetkom razprave o posameznih
delih dopolnjenega predloga državnega proračuna na seji državnega zbora lahko
najprej predstavnik vlade obrazloži dopolnjen predlog državnega proračuna,
poročevalec matičnega delovnega telesa predstavi poročilo, stališča do njega pa
lahko predstavijo tudi predstavniki poslanskih skupin. Predstavitev stališč
predstavnikov poslanskih skupin ne more biti daljša kot 20 minut.
(3) O amandmajih k dopolnjenemu
predlogu državnega proračuna odloča državni zbor na koncu razprave o posameznem podprogramu pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela dopolnjenega predloga državnega proračuna, h
kateremu je bil vložen amandma.
(4) Predlagatelj amandmaja lahko
spremeni, dopolni ali umakne amandma do konca razprave o amandmajih k posameznem podprogramu pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela dopolnjenega predloga državnega proračuna, h
kateremu je vložil amandma.
(5) Državni zbor glasuje najprej o
amandmajih, ki so jih vložile poslanske skupine ali najmanj četrtina poslancev
in nato o amandmajih matičnega delovnega telesa.
162. člen
(1) Ko je končano glasovanje o delih
dopolnjenega predloga državnega proračuna, predsedujoči ugotovi, ali je predlog
državnega proračuna usklajen glede prejemkov in izdatkov ter po delih.
(2) V dvomu predsedujoči zahteva o tem
mnenje vlade in matičnega delovnega telesa.
(3) Če je predlog državnega proračuna
usklajen, državni zbor glasuje o njem v celoti.
163. člen
(1) Če predsedujoči ugotovi, da
predlog državnega proračuna ni usklajen, državni zbor zahteva od vlade, naj v
določenem roku predloži amandma za uskladitev predloga državnega proračuna.
Amandma za uskladitev predloga državnega proračuna lahko predloži tudi matično
delovno telo.
(2) Z amandmajem za uskladitev predloga
državnega proračuna se na podlagi sprejetih amandmajev uskladi državni proračun
po posameznih delih.
(3) O amandmaju vlade za uskladitev
predloga državnega proračuna da mnenje matično delovno telo. O amandmaju
matičnega delovnega telesa za uskladitev predloga državnega proračuna da mnenje
vlada.
(4) Predstavnik vlade oziroma
matičnega delovnega telesa lahko na seji državnega zbora pojasni amandma za
uskladitev predloga državnega proračuna. Predstavnik matičnega delovnega telesa
oziroma vlade lahko predstavi mnenje matičnega delovnega telesa oziroma vlade.
(5) O amandmaju za uskladitev predloga
državnega proračuna se na seji državnega zbora lahko izrečejo predstavniki
poslanskih skupin. Njihove izjave trajajo največ pet minut.
(6) Po končani razpravi glasuje
državni zbor o amandmaju za uskladitev predloga državnega proračuna. V primeru,
da sta vložena amandmaja za uskladitev predloga državnega proračuna s strani
vlade in s strani matičnega delovnega telesa, državni zbor najprej glasuje o
amandmaju vlade. Če je amandma sprejet, glasuje državni zbor o predlogu
državnega proračuna v celoti.
(7) Če ni sprejet amandma za
uskladitev predloga državnega proračuna, državni proračun ni sprejet.
(8) Državni zbor pooblasti predsednika
matičnega delovnega telesa in dva poslanca, da v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim
za finance, ter zakonodajno-pravno službo na podlagi odločitev državnega zbora
pripravijo končno besedilo državnega proračuna (izvirnik proračuna).
164. člen
(1) Zakon o izvrševanju proračuna mora
biti usklajen s sprejetim državnim proračunom. Če predlagani zakon ni usklajen
s sprejetim državnim proračunom, mora vlada predlagati uskladitveni amandma k
predlogu zakona o izvrševanju proračuna. Če uskladitveni amandma ni sprejet, se
šteje, da tudi državni proračun ni sprejet.
(2) Za obravnavo in sprejem predloga
zakona o izvrševanju proračuna se uporabljajo določbe tega poslovnika o
obravnavi zakona po nujnem postopku.
165. člen
(1) Če državni proračun ni sprejet,
določi državni zbor rok, v katerem mora vlada predložiti nov predlog državnega
proračuna.
(2) Predsednik državnega zbora
najkasneje v 15 dneh po predložitvi novega predloga državnega proračuna skliče
sejo državnega zbora.
(3) Državni zbor na isti seji opravi
razpravo in glasovanje o posameznih delih in amandmajih in glasovanje o novem
predlogu državnega proračuna v celoti. Za razpravo in glasovanje o posameznih
delih, amandmajih in novem predlogu državnega proračuna v celoti se smiselno
uporabljajo določbe 161. in 162. člena tega poslovnika.
(4) Glede predlaganja amandmajev k
novemu predlogu državnega proračuna se smiselno uporablja določba 157. člena
tega poslovnika. Amandmaji se lahko vložijo najkasneje v desetih dneh po
predložitvi novega predloga državnega proračuna.
(5) Matično delovno telo lahko vloži
amandmaje najkasneje 13 dni po predložitvi novega predloga državnega proračuna.
(6) Matično delovno telo se opredeli
do novega predloga državnega proračuna in do vloženih amandmajev in pripravi
poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter
amandmaje matičnega delovnega telesa. Do vloženih amandmajev k novemu predlogu
državnega proračuna se opredeli tudi vlada.
(7) Glede predlaganja in sprejemanja
amandmaja za uskladitev novega predloga državnega proračuna se smiselno uporablja
določba 163. člena tega poslovnika.
(8) Glede usklajenosti sprejetega
državnega proračuna in predlaganega zakona o izvrševanju proračuna se smiselno
uporabljajo določbe 164. člena tega poslovnika.
b) Postopek za sprejem rebalansa
državnega proračuna in sprememb državnega proračuna
166. člen
(1) Vlada lahko med proračunskim letom
predlaga rebalans državnega proračuna. Predlog rebalansa državnega proračuna
mora v uvodu vsebovati tudi opredelitev vlade do novonastalih finančnih
obveznosti, ki so bile uvedene z zakoni, sprejetimi v obdobju od sprejema državnega
proračuna do predložitve predloga rebalansa državnega proračuna.
(2) Predlog rebalansa državnega
proračuna se uvrsti na dnevni red seje državnega zbora, če so ga poslanci
dobili vsaj 15 dni pred sejo.
(3) Glede predlaganja amandmajev k
predlogu rebalansa državnega proračuna se smiselno uporablja določba 157. člena
tega poslovnika, razen roka za predlaganje amandmajev. Amandmaji se lahko
vložijo najkasneje tri dni pred sejo državnega zbora. Matično delovno telo
lahko vloži amandmaje najkasneje dva dni pred sejo državnega zbora.
(4) Matično delovno telo se opredeli
do predloga rebalansa državnega proračuna in do vloženih amandmajev ter
pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter
amandmaje matičnega delovnega telesa. Do vloženih amandmajev se opredeli tudi
vlada.
(5) Amandmaji se lahko nanašajo samo
na tiste posamezne podprograme pri določenih neposrednih uporabnikih iz
posebnega dela državnega proračuna, ki so zajeti v predlogu rebalansa državnega
proračuna. Zainteresirano delovno telo lahko vloži amandmaje samo k tistim podprogramom
pri določenih neposrednih uporabnikih iz državnega proračuna, ki so zajeti v
predlogu rebalansa državnega proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer
se lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom
za spremembo izdatkov na drugem področju.
(6) Predlog rebalansa državnega
proračuna obravnava in sprejema državni zbor na isti seji. Na tej seji se po vrsti opravijo predstavitev, razprava in
glasovanje o delih in amandmajih ter razprava in glasovanje o predlogu
rebalansa državnega proračuna v celoti. Za predstavitev se smiselno uporablja
določba tretjega odstavka 156. člena tega poslovnika, za razpravo in glasovanje
o posameznih delih, amandmajih in predlogu rebalansa državnega proračuna v
celoti pa se smiselno uporabljajo določbe 161. in 162. člena tega poslovnika.
(7) Glede predlaganja in sprejemanja
amandmaja za uskladitev rebalansa državnega proračuna se smiselno uporabljajo
določbe 163. člena tega poslovnika.
(8) Če je v skladu z zakonom predlagan
predlog državnega proračuna za daljše časovno obdobje, se obravnava predloga
sprememb državnega proračuna za prihodnje obdobje opravi v letu pred pričetkom
prihodnjega obdobja po postopku iz tega člena. Predstavitev predloga sprememb
državnega proračuna se v skladu s tretjim odstavkom 156. člena tega poslovnika
opravi skupaj s predstavitvijo proračunskega memoranduma in predloga državnega
proračuna za naslednje leto. Amandmaje k predlogu sprememb državnega proračuna
lahko vloži tudi vlada.
c) Postopek za sprejem zaključnega
računa državnega proračuna
167. člen
(1) Predlog zaključnega računa
državnega proračuna za preteklo leto predloži vlada državnemu zboru v sprejem
skupaj z revizijskim
poročilom računskega sodišča najpozneje do 1. oktobra tekočega leta.
(2) Predsednik državnega zbora pošlje
predlog zaključnega računa državnega proračuna matičnemu delovnemu telesu in
poslancem najkasneje 15 dni pred sejo, na kateri bo državni zbor obravnaval
zaključni račun državnega proračuna.
168. člen
(1) Pred začetkom razprave o
zaključnem računu državnega proračuna poda najprej obrazložitev predstavnik
vlade, potem poda poročilo predstavnik matičnega delovnega telesa.
(2) Razprava o zaključnem računu
državnega proračuna se lahko deli na splošno razpravo in razpravo o delih.
(3) Državni zbor glasuje o zaključnem
računu državnega proračuna v celoti.
4. Postopek za ratifikacijo mednarodne
pogodbe
169. člen
(1) Državni zbor ratificira mednarodno
pogodbo z zakonom.
(2) Predlog zakona o ratifikaciji
mednarodne pogodbe predloži vlada.
(3) Ratifikacija mednarodne pogodbe se
opravi po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek.
(4) V postopku ratifikacije mednarodne
pogodbe ni mogoče vlagati amandmajev na besedilo mednarodne pogodbe.
5. Postopek za sprejem drugih aktov državnega
zbora
169.a člen
(1) Odlok, resolucijo, deklaracijo,
priporočilo in sklep lahko, če z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom ni določeno
drugače, predlaga vsak poslanec, matično delovno telo ali vlada.
(2) Resolucijo o nacionalnem programu
predlaga vlada.
169.b člen
(1) Predlog
akta vsebuje naslov, besedilo akta, obrazložitev in navedbo, kateri
predstavniki predlagatelja bodo sodelovali pri delu državnega zbora in delovnih
teles.
(2) Če predlog akta ne vsebuje
zahtevanih vsebin iz prejšnjega odstavka, predsednik državnega zbora ravna
skladno s 115.a členom tega
poslovnika.
169.c člen
Pri obravnavi predlogov aktov iz 169.a
člena tega poslovnika se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 116., 117. in 118. člena tega poslovnika.
170. člen
Poslovnik državnega zbora ter njegove
spremembe in dopolnitve sprejema državni zbor smiselno po postopku, ki ga
določa ta poslovnik za sprejem zakona.
171. člen
(1) Za postopek obravnave predlogov
aktov iz prvega odstavka 169.a člena tega poslovnika se smiselno uporabljajo
določbe tega poslovnika, ki urejajo postopek druge obravnave predloga zakona.
Najmanj deset poslancev lahko v 15 dneh od dodelitve predloga akta matičnemu
delovnemu telesu zahteva, da državni zbor opravi splošno razpravo o predlogu
akta. O predlogu akta v celoti glasuje državni zbor takoj po končani obravnavi.
Glede uskladitvenega postopka se smiselno uporabljajo določbe petega, šestega,
sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 140. člena tega poslovnika.
Postopek obravnave predloga akta se opravi na isti seji.
(2) Če je predlagatelj akta delovno
telo, se lahko amandmaji na seji državnega zbora vložijo k celotnemu besedilu
predloga akta.
6. Postopek za spremembo ustave
172. člen
Ustava Republike Slovenije se spremeni z
ustavnim zakonom. Ustavni zakon o spremembi ustave je sestavljen iz dveh delov:
prvi del (razdelek I.) vsebuje besedilo spremembe ustave, drugi del
(razdelek II.) pa vsebuje določbe o izvedbi spremembe ustave.
173. člen
(1) Predlog za začetek postopka za
spremembo ustave lahko predloži 20 poslancev, vlada ali najmanj 30.000 volivcev
predsedniku državnega zbora. Vsak predlagatelj določi svojega predstavnika.
(2) Po posredovanju predloga za
začetek postopka za spremembo ustave predsedniku državnega zbora ni več mogoče
umakniti ali priglasiti sopredlagateljstva k predlogu za začetek postopka za
spremembo ustave.
(3) V predlogu mora biti navedeno, v
čem in kako naj se ustava spremeni, ter razlogi za spremembo. Predlogu za začetek
postopka za spremembo ustave mora biti priložen osnutek ustavnega zakona.
(4) Predstavnik volivcev predloži
predlog iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh po preteku roka, določenega
za zbiranje podpisov volivcev za podporo predlogu za začetek postopka za
spremembo ustave.
(5) Če predlog ne vsebuje zahtevanih
vsebin iz 172. člena in tretjega odstavka tega člena, predsednik državnega
zbora pozove predlagatelja, da predlog dopolni. Če predlagatelj najkasneje v 15
dneh po pozivu predsednika državnega zbora predloga ne dopolni, se šteje, da
predlog za začetek postopka za spremembo ustave ni bil vložen.
(6) Predlog za začetek postopka za
spremembo ustave predsednik državnega zbora pošlje tudi vladi, če ta ni
predlagateljica. Vlada lahko nanj poda mnenje.
(7) Zakonodajno-pravna
služba določi za vloženi predlog kratico v skladu z aktom državnega zbora o določanju
kratic.
174. člen
Državni zbor ustanovi ustavno komisijo v 30
dneh po predložitvi predloga za začetek postopka za spremembo ustave. V
primeru, da tega, glede na določbo 6. člena tega poslovnika, ni mogoče
zagotoviti, pa v prvem čim krajšem možnem času po tem roku.
175. člen
Ustavna komisija sprejme predlog sklepa, da
se začne postopek za spremembo ustave, z dvotretjinsko večino glasov navzočih
članov.
176. člen
(1) Če ustavna komisija ne sprejme
sklepa iz prejšnjega člena, o tem pripravi poročilo za sejo državnega zbora.
(2) Če ustavna komisija sprejme sklep
iz prejšnjega člena, opravi razpravo o osnutku ustavnega zakona.
(3) Ustavna komisija po končani
razpravi iz prejšnjega odstavka sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov
stališča o osnutku ustavnega zakona in o tem pripravi poročilo za sejo
državnega zbora.
177. člen
(1) Predstavnik predlagatelja lahko v
imenu predlagatelja umakne predlog za začetek postopka za spremembo ustave
najkasneje dan pred začetkom seje državnega zbora do 12. ure, na kateri se
odloča o tem predlogu in o tem pisno obvesti predsednika državnega zbora.
(2) Če državni zbor ne sprejme sklepa,
da se začne postopek za spremembo ustave, je postopek za spremembo ustave
končan. Vsebinsko enakega predloga ni mogoče uvrstiti na dnevni red seje
državnega zbora v isti mandatni dobi, prav tako tudi ni možna obravnava na
ustavni komisiji. O tem odloči predsednik državnega zbora po predhodnem
posvetovanju z zakonodajno-pravno službo državnega zbora.
178. člen
(1) Če državni zbor sprejme sklep, da
se začne postopek za spremembo ustave, se opravi razprava o osnutku ustavnega
zakona in stališčih ustavne komisije o njem.
(2) Državni zbor po končani razpravi
iz prejšnjega odstavka sprejme stališča o osnutku ustavnega zakona, ki naj jih
ustavna komisija upošteva pri pripravi predloga ustavnega zakona.
(3) Državni zbor sprejme stališča iz
prejšnjega odstavka z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.
a) Predlog ustavnega zakona
179. člen
(1) Na podlagi sklepa in stališč
državnega zbora ustavna komisija pripravi predlog ustavnega zakona.
(2) Ustavna komisija sprejme predlog
ustavnega zakona z dvotretjinsko večino glasov vseh svojih članov.
180. člen
(1) Če ustavna komisija ne sprejme
predloga ustavnega zakona, o tem pripravi poročilo za sejo državnega zbora.
(2) Državni zbor po končani razpravi o
poročilu iz prejšnjega odstavka lahko sprejme stališča, ki naj jih ustavna
komisija upošteva pri pripravi novega predloga ustavnega zakona, ali pa sklene,
da je postopek za spremembo ustave končan.
181. člen
(1) V obravnavi predloga ustavnega
zakona državni zbor razpravlja in glasuje o členih in predlogu ustavnega zakona
v celoti.
(2) K predlogu ustavnega zakona ni
mogoče vložiti amandmaja.
(3) Če predlog ustavnega zakona ni
sprejet, je postopek za spremembo ustave končan.
b) Razglasitev spremembe ustave
182. člen
(1) Državni zbor razglasi ustavni
zakon o spremembi ustave najkasneje osmi dan po njegovem sprejemu, razen če
najmanj 30 poslancev zahteva, da se sprememba ustave predloži v potrditev
volivcem na referendumu.
(2) Če je sprememba ustave na
referendumu potrjena, državni zbor razglasi ustavni zakon o spremembi ustave
najkasneje osmi dan po prejemu poročila o izidu referenduma.
(3) Ustavni zakon o spremembi ustave
razglasi državni zbor na seji s sprejemom odloka o razglasitvi.
(4) Če sprememba ustave na referendumu
ni potrjena, je postopek za spremembo ustave končan.
183. člen
Določbe o postopku za spremembo ustave se
smiselno uporabljajo tudi za spremembo ustavnega zakona za izvedbo temeljne
ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, za
spremembo ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in za
spremembo ustavnega zakona o spremembi ustave Republike Slovenije.
7. Postopek v zvezi z referendumom
184. člen
(1) Predlog, naj državni zbor na svojo
pobudo razpiše referendum določen z zakonom, poslanec vloži pisno. V predlogu
mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Predlog mora
biti obrazložen.
(2) Predlog pošlje predsednik
državnega zbora v mnenje matičnemu delovnemu telesu in zakonodajno-pravni
službi.
(3) Predlog se uvrsti na dnevni red
prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to
sejo.
185. člen
(1) Zahteva za razpis zakonodajnega
referenduma in zahteva za razpis referenduma o spremembi ustave se vloži pisno
in mora biti obrazložena. Zahteva se pošlje predsedniku državnega zbora.
(2) Pred razpisom referenduma poda
zakonodajno-pravna služba mnenje o tem, ali zahteva za razpis referenduma
izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje.
(3) Poslanec lahko umakne svojo
podporo zahtevi za razpis referenduma najkasneje dan pred začetkom seje
državnega zbora do 12. ure, na kateri se odloča o zahtevi in o tem pisno
obvesti predsednika državnega zbora.
186. člen
Predsednik državnega zbora uvrsti predlog
iz 184. člena in zahtevo iz 185. člena tega poslovnika na dnevni red prve
naslednje seje državnega zbora.
8. Postopek obtožbe predsednika
republike, predsednika vlade in ministrov
187. člen
(1) Uvedbo postopka o obtožbi
predsednika republike lahko državnemu zboru predlaga najmanj trideset poslancev.
(2) Predlog za uvedbo postopka o
obtožbi predsednika republike (109. člen ustave) mora vsebovati opis
očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona in predloge dokazov o očitani
kršitvi.
(3) Predlog obravnava državni zbor na
prvi naslednji seji, če je bil vložen najkasneje 30 dni pred to sejo.
(4) Državni zbor o predlogu odloči
najkasneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če državni zbor odločitve v tem roku
ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen.
188. člen
(1) V času od razpisa volitev za
predsednika republike do razglasitve volilnih rezultatov ni mogoče predlagati
uvedbe postopka o obtožbi predsednika republike.
(2) Uvedbe postopka o obtožbi ni
mogoče predlagati, če je že predlagan, in ne nadaljevati, če predsednik
republike odstopi ali če mu preneha mandat. Državni zbor postopek nadaljuje, če
predsednik republike to zahteva.
189. člen
Predlog obtožbe pošlje predsednik državnega
zbora predsedniku republike.
190. člen
(1) Predsednik republike lahko pisno
ali ustno na seji državnega zbora odgovori na predlog obtožbe.
(2) Predstavnik predlagatelja lahko
obrazloži predlog obtožbe na seji državnega zbora.
(3) Predlagatelj lahko umakne predlog
obtožbe do konca obravnave na seji državnega zbora. V tem primeru se šteje, da
predlog obtožbe ni bil vložen.
(4) O obtožbi predsednika republike
odloči državni zbor s sklepom.
191. člen
(1) Sklep o obtožbi predsednika
republike pošlje predsednik državnega zbora ustavnemu sodišču in predsedniku
republike.
(2) Sklep vsebuje sestavine iz drugega
odstavka 187. člena tega poslovnika.
(3) S sklepom imenuje državni zbor
tudi pooblaščenega predstavnika, ki bo zastopal obtožbo pred ustavnim sodiščem.
Pooblaščeni predstavnik se imenuje izmed poslancev, ki so predlagali uvedbo
postopka o obtožbi predsednika republike.
192. člen
(1) Najmanj deset poslancev lahko
predlaga državnemu zboru naj obtoži predsednika vlade ali ministre pred
ustavnim sodiščem.
(2) Določbe o obtožbi predsednika
republike se smiselno uporabljajo tudi v postopku obtožbe predsednika vlade in
ministrov zaradi kršitve ustave in zakonov pri opravljanju njihovih funkcij
(119. člen ustave).
(3) Na zahtevo državnega zbora poda o
predlogu obtožbe predsednika vlade mnenje predsednik republike, o predlogu
obtožbe ministra pa predsednik vlade.
9. Postopek volitev in imenovanj
a) Splošne določbe
193. člen
(1) Volitve in imenovanja
funkcionarjev, ki jih po ustavi in zakonu voli ali imenuje državni zbor, se
opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ne določa drugače.
(2) Predlagatelj kandidature oziroma
njegov predstavnik lahko pred glasovanjem obrazloži predlog kandidature.
194. člen
(1) Če se glasuje o enem kandidatu
oziroma o listi kandidatov, se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali
proti listi kandidatov tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali beseda »proti«.
(2) Če se glasuje o več kandidatih za
eno funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka
pred imenom kandidata, za katerega se glasuje.
(3) Kandidat je izvoljen oziroma
imenovan, če zanj glasuje večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice,
če ustava, zakon ali ta poslovnik glede posameznih volitev oziroma imenovanj ne
določa drugače.
195. člen
(1) Če se glasuje o več kandidatih za
eno funkcijo, pa noben ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če je pri prvem glasovanju več kandidatov
dobilo enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov
za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2) Če se glasuje o več kandidatih za
eno funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
(3) Na glasovnici pri drugem
glasovanju se kandidata navedeta po vrstnem redu glede na število glasov,
dobljenih pri prvem glasovanju.
196. člen
(1) Če se glasuje o več kandidatih za
več enakih funkcij, se glasovanje opravi za vsako funkcijo posebej, če zakon
ali ta poslovnik ne določa drugače.
(2) Če je v primeru iz prejšnjega
odstavka predlaganih več kandidatov, kot se voli oziroma imenuje nosilcev
funkcij, se glasuje o vseh kandidatih hkrati. Vsak poslanec glasuje za toliko
kandidatov, kolikor je treba izvoliti oziroma imenovati nosilcev funkcij.
Izvoljeni oziroma imenovani so kandidati, ki so dobili potrebno večino. Glede
kandidatov, ki pri glasovanju niso dobili potrebne večine, se opravi drugo
glasovanje, pri katerem se glasuje o tolikem številu kandidatov, kolikor je še
treba izvoliti oziroma imenovati nosilcev funkcij. Pri drugem glasovanju se
glasuje o tistih kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili največ glasov.
Če je pri prvem glasovanju več kandidatov dobilo enako najvišje oziroma enako
drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
197. člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine,
oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat za posamezno funkcijo ne
dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja
na podlagi novega predloga kandidatur.
198. člen
Kandidata za sodnika mednarodnega sodišča izvoli
državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev na način kot
ga določa zakon.
b) Volitve predsednika in
podpredsednikov državnega zbora
199. člen
(1) Kandidata za predsednika in
podpredsednika državnega zbora lahko predlaga najmanj deset poslancev. Kandidata za podpredsednika državnega
zbora iz opozicijske poslanske skupine predlaga poslanska skupina, katere član
je. Kandidaturi za predsednika in podpredsednika državnega zbora mora biti
priložena pisna privolitev kandidata.
(2) Kandidiranje in glasovanje o
kandidatih iz prejšnjega odstavka se izvedeta ločeno za funkcijo predsednika in
funkcijo podpredsednika. Najprej se glasuje o predsedniku državnega zbora. O
podpredsedniku se glasuje potem, ko je izvoljen predsednik.
(3) Glasuje se tajno.
(4) Za podpredsednika državnega zbora
je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina vseh poslancev.
c) Imenovanje predsednikov in
podpredsednikov delovnih teles
200. člen
(1) Predsednike in podpredsednike delovnih
teles imenuje državni zbor na predlog poslanskih skupin, katerim na podlagi
odločitve kolegija pripada mesto predsednika ali podpredsednika delovnega
telesa. O imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles glasujejo
poslanci tako, da glasujejo o listi kandidatov za predsednike in podpredsednike
delovnih teles kot celoti.
(2) Če kandidatna lista ni
izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi novih predlogov
poslanskih skupin.
č) Postopek za razrešitev
201. člen
(1) Državni zbor razrešuje
funkcionarje, ki jih voli ali imenuje na podlagi ustave, zakona ali tega
poslovnika, po postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje, če ni za
razrešitev določen drugačen postopek.
(2) Razrešitev lahko predlaga z
ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom določeni predlagatelj za izvolitev
oziroma imenovanje, razen če je z ustavo, z zakonom ali s tem poslovnikom
določen drug predlagatelj za razrešitev ali če iz razlogov za razrešitev,
določenih z ustavo ali z zakonom, izhaja, da lahko predlaga razrešitev tudi
drug predlagatelj.
(3) Odločitev o razrešitvi se sprejme
z večino, ki jo določa ustava, zakon ali ta poslovnik.
d) Postopek v zvezi z odstopom
poslanca in funkcionarja državnega zbora
202. člen
(1) Vsak poslanec in funkcionar
državnega zbora ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.
(2) Izjava o odstopu se da pisno in se
pošlje predsedniku državnega zbora, ki poslance obvesti o odstopu na prvi
naslednji seji državnega zbora.
(3) Šteje se, da je poslancu ali
funkcionarju prenehala funkcija z dnem, ko je bil državni zbor na seji obveščen
o odstopu.
10. Postopek v zvezi z imuniteto
a) Postopek v zvezi z imuniteto
poslanca
203. člen
Poslanec ima imuniteto od potrditve do
prenehanja mandata.
204. člen
Če so podani pogoji za odreditev pripora
poslanca ali če so podani pogoji za začetek kazenskega postopka proti poslancu,
ki se sklicuje na imuniteto, pristojni državni organ pošlje zahtevo za
dovolitev pripora ali za dovolitev začetka kazenskega postopka predsedniku
državnega zbora.
204.a člen
V primeru, ko je bil poslanec priprt ali je
bil proti njemu začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem
dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, pristojni državni
organ nemudoma pošlje predsedniku državnega zbora obvestilo o priporu ali o
začetku kazenskega postopka. Pristojni državni organ pošlje obvestilo o začetku
kazenskega postopka predsedniku državnega zbora tudi tedaj, ko se poslanec ni
skliceval na imuniteto.
204.b člen
(1) Zahteva za dovolitev pripora ali za
dovolitev začetka kazenskega postopka mora vsebovati navedbo, da so podani
pogoji za odreditev pripora poslanca ali da so podani pogoji za začetek
kazenskega postopka proti poslancu, ki se sklicuje na imuniteto.
(2) Obvestilo o priporu ali o začetku
kazenskega postopka mora vsebovati navedbo, da je bil poslanec priprt ali da je
bil proti poslancu začet kazenski postopek, ker je bil zaloten pri kaznivem
dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let; ali da je bil začet
kazenski postopek proti poslancu, ki se ni skliceval na imuniteto.
(3) Če zahteva oziroma obvestilo ne vsebuje
vseh elementov iz prvega ali drugega odstavka tega člena oziroma iz dopisa
pristojnega državnega organa ni razvidno, ali gre za zahtevo ali obvestilo,
predsednik državnega zbora pristojni državni organ pozove, da ga dopolni.
205. člen
Predsednik državnega zbora zahtevo iz 204.
člena tega poslovnika in obvestilo o priporu iz 204.a člena v povezavi z 208.
členom tega poslovnika takoj posreduje v obravnavo mandatno-volilni komisiji.
205.a člen
(1) Predsednik državnega zbora z obvestilom
o začetku kazenskega postopka iz 204.a člena tega poslovnika seznani poslansko
skupino, katere član je poslanec, na katerega se obvestilo nanaša, ali
poslanca, na katerega se obvestilo nanaša, če ni član nobene poslanske skupine.
(2) Predsednik državnega zbora, poslanska
skupina, katere član je poslanec, na katerega se obvestilo nanaša, ali
poslanec, na katerega se obvestilo nanaša, če ni član nobene poslanske skupine,
lahko zahtevajo, da obvestilo iz prejšnjega odstavka obravnava državni zbor.
Zahteva vsebuje razloge za naknadno odločanje državnega zbora o priznanju
imunitete. Predsednik državnega zbora svojo zahtevo ali zahtevo poslanske
skupine ali poslanca ter obvestilo iz prejšnjega odstavka takoj posreduje v
obravnavo mandatno-volilni komisiji.
205.b člen
(1) Pri obravnavanju zahteve ali obvestila
mandatno-volilna komisija presodi, ali je priznanje imunitete nujno potrebno za
opravljanje poslanske funkcije. Praviloma se šteje, da je priznanje imunitete
lahko nujno potrebno za opravljanje poslanske funkcije v primeru, ko namerava
pristojni državni organ poslanca pripreti ali ko ga je že priprl, ne pa tudi v
primeru, ko namerava proti njemu začeti kazenski postopek ali ko ga je že
začel.
(2) Mandatno-volilna komisija lahko samo
izjemoma in iz posebej utemeljenih razlogov državnemu zboru predlaga, da naknadno prizna imuniteto tudi poslancu,
ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora
nad pet let, oziroma poslancu, proti kateremu je bil začet kazenski postopek,
ker se ni skliceval na imuniteto. Pri tem upošteva razloge, s katerimi
predsednik državnega zbora, poslanska skupina ali poslanec iz drugega odstavka
prejšnjega člena utemeljuje zahtevo za naknadno odločanje državnega zbora o
priznanju imunitete.
(3) Pri obravnavanju zahteve ali obvestila
mandatno-volilna komisija ne vrednoti dokazov in ne presoja, ali je podan
dejanski stan poslancu očitanega kaznivega dejanja ter ali je poslanec kazensko
odgovoren.
206. člen
(1) Mandatno-volilna komisija
obravnava zahtevo oziroma obvestilo na seji, zaprti za javnost.
(2) Mandatno-volilna komisija preuči
zahtevo ali obvestilo in predlaga državnemu zboru, da poslancu prizna imuniteto
ali da mu je ne prizna.
207. člen
(1) Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu odloča o tem, ali poslancu prizna imuniteto ali mu je ne prizna.
(2) Državni zbor lahko na predlog predsednika
državnega zbora, mandatno-volilne
komisije ali poslanske skupine sklene, da se odločanje opravi na zaprti seji. Na
zaprti seji je možna razprava. O odločitvi državnega zbora, sprejeti na zaprti
seji, se izda uradno obvestilo za javnost.
(3) Pri odločanju o tem, ali poslancu
prizna imuniteto ali mu je ne prizna, državni zbor upošteva merila iz 205.b člena tega poslovnika.
208. člen
(1) Mandatno-volilna komisija v vsakem
primeru takoj odloča o zahtevi za dovolitev pripora in o obvestilu o priporu
poslanca.
(2) Državni zbor na prvi naslednji
seji odločitev mandatno-volilne komisije potrdi ali jo razveljavi in spremeni.
209. člen
(1) Državni zbor oziroma v primeru iz
prejšnjega člena mandatno-volilna komisija odločitev o tem, ali poslancu prizna
imuniteto ali mu je ne prizna, nemudoma pošlje pristojnemu državnemu organu.
(2) Obvestilo, ki ga pristojni državni
organ v skladu z 204.a členom tega poslovnika pošlje predsedniku državnega
zbora, ne vpliva na vodenje kazenskega postopka oziroma na pripor. Če državni
zbor naknadno prizna imuniteto poslancu, se kazenski postopek proti njemu ne
sme več voditi oziroma se priprti poslanec takoj spusti na prostost. Ustrezno
odločbo o tem izda pristojni državni organ.
210. člen
Kadar da državni zbor ali mandatno-volilna
komisija dovoljenje za pripor ali za začetek kazenskega postopka, sme biti
poslanec priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega začet le za kaznivo
dejanje, za katero je bilo dovoljenje dano.
b) Postopek v zvezi z imuniteto
drugih nosilcev javnih funkcij
211. člen
Določbe tega poslovnika o postopku v zvezi
z imuniteto poslancev se smiselno uporabljajo tudi za postopek v zvezi z
imuniteto sodnikov ustavnega sodišča.
212. člen
Državni zbor odloči o tem, ali dovoli, da
se sodnik, ki je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije,
pripre ali da se zoper njega začne kazenski postopek, na zahtevo pristojnega
organa. O dovoljenju odloči državni zbor potem, ko pridobi mnenje sodnega
sveta.
213. člen
Na zahtevo pristojnega organa državni zbor
odloči o tem, ali dovoli, da se varuh človekovih pravic ali njegov namestnik,
ki je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju funkcije, pripre.
214. člen
V primerih iz prejšnjih dveh členov se
smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku v zvezi z imuniteto
poslancev v delu, ki se
nanaša na odločanje državnega zbora o zahtevi za dovolitev pripora ali za dovolitev
začetka kazenskega postopka.
V. RAZMERJA DRŽAVNEGA ZBORA DO DRUGIH DRŽAVNIH ORGANOV
1. Razmerja državnega zbora do
državnega sveta
215. člen
(1) Predsednik državnega zbora obvešča
predsednika državnega sveta o sejah državnega zbora in mu pošilja vse gradivo o
zadevah, ki so na dnevnem redu seje državnega zbora.
(2) Predsednik državnega zbora obvešča
predsednika državnega sveta tudi o rokih, v katerih lahko državni svet poda
mnenje o zadevah z izredne seje državnega zbora, o zadevah, ki so uvrščene na razširjeni
dnevni red seje državnega zbora in o predlogih zakonov, ki se predlagajo po
nujnem postopku. Roke določi predsednik državnega
zbora glede na nujnost zadeve oziroma potrebe države.
Ta rok ne sme biti krajši od 24 ur.
(3) Državni zbor ne more odločati o
zadevah, glede katerih rok za predložitev mnenja državnega sveta še ni potekel
ali ta ni poslal obvestila, da k predlogu mnenja ne bo podal.
(4) Predsednik državnega zbora pošlje
predsedniku državnega sveta sklic seje državnega zbora s predlogom dnevnega
reda, morebitne razširitve dnevnega reda in gradivo za sejo istočasno kakor
poslancem. Ko je dnevni red seje državnega zbora sprejet, predsednik državnega
zbora o tem obvesti predsednika državnega sveta.
216. člen
Če državni zbor na seji sklene, da zahteva
od državnega sveta mnenje o posamezni zadevi, določi tudi rok, v katerem želi
dobiti mnenje državnega sveta. Ta rok ne sme biti krajši, kot je v poslovniku
državnega sveta določen za sklic seje državnega sveta.
217. člen
(1) Ko predsednik državnega zbora dobi
od predsednika državnega sveta predloge, mnenja ali zahteve državnega sveta,
jih pošlje vsem poslancem ter v mnenje vladi in
pristojnemu delovnemu telesu.
(2) Delovno telo ob obravnavi
predlogov, mnenj oziroma zahtev državnega sveta zavzame do njih stališče in o
tem poroča državnemu zboru. Predsednik državnega zbora obvesti predsednika
državnega sveta o odločitvah državnega zbora v zvezi s predlogi, mnenji in
zahtevami državnega sveta.
218. člen
Predsednik državnega zbora takoj obvesti
predsednika državnega sveta o sprejemu zakona in mu pošlje besedilo zakona.
219. člen
(1) Delovna telesa državnega zbora
sodelujejo z državnim svetom in njegovimi delovnimi telesi na svojo pobudo ali
na pobudo državnega sveta ali njegovih delovnih teles.
(2) Delovna telesa državnega zbora
obravnavajo in se opredelijo do mnenj, ki jim jih dajo državni svet ali njegova
delovna telesa. Na seji delovnega telesa državnega zbora lahko pri obravnavi
mnenja državnega sveta ali njegovega delovnega telesa, sodeluje predstavnik državnega
sveta ali njegovega delovnega telesa. O sprejetem stališču obvesti predsednik
delovnega telesa državnega zbora predsednika državnega sveta.
(3) Delovno telo državnega zbora ni
dolžno obravnavati mnenja državnega sveta ali njegovega delovnega telesa, ki ga
je dobilo potem, ko je že končalo obravnavo zadeve, na katero se mnenje nanaša.
2. Razmerja državnega zbora do predsednika
republike
220. člen
(1) Ko se po konstituiranju državnega
zbora ustanovijo poslanske skupine in imenujejo njihovi vodje, predsednik
državnega zbora obvesti o tem predsednika republike, da lahko začne
posvetovanje o določitvi kandidata za predsednika vlade.
(2) Predsednik državnega zbora obvešča
predsednika republike o dejstvih, ki so pomembna za izvrševanje pravic in
dolžnosti predsednika republike po 111. in 117. členu ustave ter 261. členu tega poslovnika.
221. člen
Predsednik državnega zbora obvešča
predsednika republike o dejstvih, ki so pomembna za izvrševanje pravic in
dolžnosti predsednika republike pri razpisu rednih in nadomestnih volitev v
državni zbor.
222. člen
(1) Predsednik državnega zbora obvešča
predsednika republike o sejah državnega zbora in mu pošilja vse gradivo o
zadevah, ki so na dnevnem redu sej državnega zbora.
(2) Ko državni zbor sprejme zakon,
predsednik državnega zbora o tem obvesti predsednika republike. Zakon mu pošlje
v razglasitev osmi dan po sprejemu, razen v primeru, če je v sedmih dneh po
sprejemu zakona prejel zahtevo državnega sveta, naj državni zbor o zakonu še
enkrat odloča, ali če je v tem roku prejel zahtevo za razpis naknadnega
zakonodajnega referenduma ali pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis
takega referenduma.
(3) Če je zakon, o katerem je državni
zbor na zahtevo državnega sveta ponovno odločal, sprejet, se pošlje predsedniku
republike v razglasitev osmi dan po sprejemu zakona ob ponovnem odločanju,
razen, če je v sedmih dneh po tem sprejemu prejel zahtevo za razpis naknadnega
zakonodajnega referenduma ali pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis
takega referenduma.
(4) Če je zakon na naknadnem
zakonodajnem referendumu potrjen, se pošlje v razglasitev predsedniku republike
takoj po objavi izida referenduma.
(5) Če naknadni zakonodajni referendum
ni razpisan, ker niso izpolnjeni z ustavo in z zakonom določeni pogoji za
razpis takega referenduma, se zakon pošlje v razglasitev predsedniku republike
takoj, ko je ugotovljeno, da ti pogoji niso izpolnjeni.
223. člen
(1) Če državni zbor sprejme sklep, da
zahteva od predsednika republike mnenje o posameznem vprašanju, določi tudi
rok, v katerem želi dobiti mnenje. Državni zbor o predlogu sklepa odloči po postopku, določenem v
desetem odstavku 64. člena tega poslovnika.
(2) Mnenje, ki ga predsednik republike
pošlje državnemu zboru na zahtevo iz prejšnjega odstavka, predsednik državnega zbora
pošlje vsem poslancem. Državni zbor obravnava to mnenje na seji, na kateri
obravnava zadevo, v zvezi s katero je zahteval mnenje predsednika republike.
(3) Če predsednik republike na lastno
pobudo pošlje državnemu zboru mnenje o posameznem vprašanju, predsednik
državnega zbora pošlje to mnenje vsem poslancem. Državni zbor obravnava to
mnenje na seji, na kateri obravnava zadevo, v zvezi s katero je predsednik
republike dal mnenje.
224. člen
(1) Če predsednik republike na lastno
pobudo pošlje državnemu zboru mnenje, ki se ne nanaša na zadevo, ki je
predložena državnemu zboru v obravnavo, predsednik državnega zbora uvrsti
mnenje na dnevni red naslednje seje državnega zbora.
(2) Če predsednik republike sporoči
državnemu zboru, da bi želel neposredno na seji državnega zbora obrazložiti
mnenja in stališča do posameznih vprašanj, se njegov nastop na seji državnega
zbora uvrsti na dnevni red naslednje seje državnega zbora.
(3) Državni zbor o mnenju iz prvega
odstavka in o obrazložitvi mnenja ali stališča iz drugega odstavka ne
razpravlja in ne glasuje.
3. Razmerja državnega zbora do vlade
a) Volitve predsednika vlade
225. člen
(1) Predsednik republike najkasneje v
30 dneh po konstituiranju državnega zbora predlaga državnemu zboru kandidata za
predsednika vlade.
(2) Predlog kandidature vsebuje osebne
podatke kandidata: ime in priimek, datum rojstva in naslov prebivališča ter
pisno privolitev kandidata.
226. člen
(1) Volitve predsednika vlade se
opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature.
(2) Pred glasovanjem predlagani
kandidat na seji državnega zbora predstavi programske zasnove vlade.
227. člen
(1) Če kandidat ni izvoljen, se
opravijo ponovne volitve predsednika vlade na podlagi novih predlogov
kandidatur v skladu s tretjim odstavkom 111. člena ustave. Nove kandidature
predložijo predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev
v skladu z drugim odstavkom 225. člena tega poslovnika najkasneje v 14 dneh po
dnevu seje, na kateri je bilo opravljeno prvo glasovanje.
(2) Ponovne volitve predsednika vlade
se opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka za
predložitev novih kandidatur iz prejšnjega odstavka. Na novo predlagani
kandidat na seji državnega zbora pred glasovanjem o njegovi kandidaturi predstavi
programske zasnove vlade.
(3) Če je bilo vloženih več predlogov
kandidatur, se glasuje o vsakem kandidatu posebej. Najprej se glasuje o
kandidatu, ki ga je predlagal predsednik republike. Če ta ni izvoljen, se
glasuje o drugih kandidatih po vrstnem redu, kakor so bili vloženi predlogi
kandidatur. Če je izvoljen kandidat iz prej vloženega predloga, se o kandidatih
iz kasneje vloženih predlogov kandidatur ne glasuje.
228. člen
(1) Če ni izvoljen noben kandidat,
lahko državni zbor sklene, da se izvedejo ponovne volitve predsednika vlade v
skladu s četrtim odstavkom 111. člena ustave.
(2) Ponovne volitve predsednika vlade
se opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po sprejemu sklepa iz
prejšnjega odstavka. Do začetka seje državnega zbora, na kateri se opravijo
ponovne volitve predsednika vlade, lahko predsednik republike, poslanske
skupine ali najmanj deset poslancev, ponovno predložijo svoje dotedanje
predloge kandidatur ali nove predloge kandidatur, v skladu z drugim odstavkom
225. člena tega poslovnika. Na ponovnih volitvah se najprej glasuje o že prej
predlaganih kandidatih po vrstnem redu števila glasov, dobljenih pri prejšnjih
glasovanjih. Če nobeden od teh kandidatov ni izvoljen, se nato glasuje o na
novo predlaganih kandidatih po vrstnem redu, kakor so bili vloženi predlogi
kandidatur, med katerimi ima prednost morebitni kandidat predsednika republike.
Na novo predlagani kandidat na seji državnega zbora pred glasovanjem o njegovi
kandidaturi predstavi programske zasnove vlade.
b) Imenovanje ministrov
229. člen
(1) Predsednik vlade najkasneje v 15
dneh po izvolitvi predlaga državnemu zboru imenovanje ministrov. Predlog
kandidatur pošlje pisno predsedniku državnega zbora. Predlog vsebuje listo
kandidatov za ministre s sestavinami iz drugega odstavka 225. člena tega
poslovnika. Vsaka kandidatura na listi mora biti posebej obrazložena.
(2) Če predlog kandidatur ne vsebuje
vseh sestavin iz drugega odstavka 225. člena tega poslovnika ali če ni dana
posebna obrazložitev za vsako kandidaturo, predsednik državnega zbora pozove
predsednika vlade, naj odpravi te pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso
odpravljene do seje državnega zbora, na kateri se imenujejo ministri, se
glasuje samo o imenovanju tistih ministrov, katerih kandidature so predložene v
skladu s tem poslovnikom. Glasuje se o imenovanju najmanj toliko ministrov,
kolikor je potrebno imenovati ministrov, da po zakonu vlada lahko nastopi
funkcijo.
230. člen
(1) Vsak kandidat za ministra se
najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur
predstavi pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora in odgovarja na
vprašanja njegovih članov.
(2) Kandidat za ministra se predstavi
delovnemu telesu, ki je ustanovljeno za področje, na katerem bo opravljal
funkcijo ministra. V sporu o pristojnosti med delovnimi telesi odloči
predsednik državnega zbora, pred katerim delovnim telesom se kandidat za
ministra predstavi.
(3) Če je kandidat za ministra član
delovnega telesa, pred katerim se predstavi, ne sme soodločati o mnenju o
predstavitvi. V tem primeru ga nadomešča poslanec iz iste poslanske skupine, ki
ga določi vodja poslanske skupine.
231. člen
(1) Predsednik delovnega telesa takoj,
najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi kandidata za ministra pošlje predsedniku
državnega zbora in predsedniku vlade mnenje o predstavitvi predlaganega
kandidata, ki ga je sprejelo delovno telo.
(2) Predsednik vlade lahko najkasneje
v treh dneh po prejemu mnenja delovnega telesa umakne predlog kandidature za
ministra. V takem primeru lahko hkrati predloži novo kandidaturo za ministra.
Predstavitev na novo predloženih kandidatov se opravi najkasneje v treh dneh po
vložitvi novega predloga kandidature.
232. člen
O imenovanju ministrov glasujejo poslanci
tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti.
233. člen
(1) Če lista ni izglasovana, se opravi
novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov. Predsednik vlade lahko na
novo listo kandidatov uvrsti kandidate za ministre, ki jih je uvrstil na listo,
ki ni bila izglasovana.
(2) Novo listo kandidatov predloži
predsednik vlade najkasneje v desetih dneh od dneva prvega glasovanja.
(3) Če tudi nova lista kandidatov ni
izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga, naj se o vsakem kandidatu z liste
kandidatov glasuje posebej.
234. člen
(1) Če ministru preneha funkcija med
mandatno dobo državnega zbora, se opravi imenovanje novega ministra po določbah
tega poslovnika o imenovanju ministrov in po splošnih določbah tega poslovnika
o volitvah in imenovanjih.
(2) Predsednik vlade mora v desetih
dneh po prenehanju funkcije ministra predlagati novega ministra ali obvestiti
državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveril
drugemu ministru. Predsednik
državnega zbora poslance o obvestilu predsednika vlade obvesti na prvi
naslednji seji državnega zbora.
c) Sodelovanje vlade pri delu
državnega zbora
235. člen
(1) Predsednik vlade in ministri
predstavljajo vlado v državnem zboru.
(2) Predsednik vlade ima splošno
pravico predstavljati vlado v državnem zboru in njegovih delovnih telesih.
(3) Na seji državnega zbora lahko
predstavlja vlado minister ali predstojnik vladne službe, ki ga določi vlada. V
primeru odsotnosti ali zadržanosti lahko nadomešča ministra državni sekretar
ali predstojnik organa v sestavi ministrstva, predstojnika vladne službe pa
njegov namestnik.
(4) Na seji delovnega telesa
predstavlja vlado minister, državni sekretar, predstojnik organa v sestavi
ministrstva ali predstojnik vladne službe, ki ga določi vlada. V primeru
odsotnosti ali zadržanosti nadomešča ministra državni sekretar ali predstojnik
organa v sestavi ministrstva, predstojnika vladne službe pa njegov namestnik.
(5) Če sta minister in državni
sekretar zadržana zaradi obveznosti v institucijah Evropske unije ali zaradi
mednarodnih obveznosti, ju lahko na seji delovnega telesa nadomešča generalni
direktor direktorata v ministrstvu. Tako nadomeščanje pa je na seji državnega
zbora mogoče le, če tako odloči kolegij predsednika državnega zbora.
(6) V vsakem gradivu, ki ga pošlje
vlada državnemu zboru, mora biti navedeno tudi, kateri predstavniki vlade bodo
sodelovali pri delu državnega zbora in delovnih teles.
236. člen
Državni zbor in njegova delovna telesa obveščajo
vlado o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih odločitvah in ji
pošiljajo potrebno gradivo.
237. člen
Državni zbor lahko sprejme sklep, s katerim
se od vlade ali od posameznega ministra zahteva, da poroča državnemu zboru o
izvrševanju zakonov, drugih predpisov, ki jih je sprejel državni zbor, ter o
drugih ukrepih iz svojih pristojnosti in njihovih učinkih.
238. člen
Poslanec ima pravico zahtevati od organov
državne uprave pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti.
239. člen
(1) Vlada lahko poroča državnemu zboru
o svojem delu pisno ali ustno na seji državnega zbora.
(2) Če vlada pošlje državnemu zboru
pisno poročilo, predsednik državnega zbora z njim takoj seznani poslance.
Predstavnik vlade lahko pisno poročilo obrazloži na seji državnega zbora.
č) Poslanska vprašanja in pobude
240. člen
(1) Vsak poslanec lahko vladi ali posameznemu
ministru ali generalnemu sekretarju vlade postavi vprašanje ali poda pobudo za
ureditev posameznih zadev oziroma za sprejem določenih ukrepov s področja
delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe.
(2) Poslanska vprašanja so lahko ustna
ali pisna. Poslanske pobude so lahko le pisne.
(3) Poslansko vprašanje ali pobuda
morata biti kratka in jedrnata ter izražena tako, da je njuna vsebina jasno
razvidna.
241. člen
(1) Vsak mesec enkrat se na seji
državnega zbora določi posebna točka dnevnega reda za vprašanja poslancev.
(2) Za vsako obravnavo poslanskih
vprašanj določi kolegij dan in uro začetka obravnave poslanskih vprašanj in čas
trajanja obravnave. Praviloma se tej obravnavi nameni popoldanski del seje.
(3) Pri obravnavi poslanskih vprašanj
morajo biti na seji državnega zbora navzoči predsednik vlade in ministri ter
generalni sekretar vlade.
(4) Predsednik vlade ali minister ali
generalni sekretar vlade morajo svojo odsotnost pri obravnavi poslanskih
vprašanj na seji državnega zbora najaviti najkasneje pet dni pred začetkom seje
državnega zbora.
ča) Ustna vprašanja
242. člen
(1) Poslanec lahko na eni seji postavi
največ dve ustni vprašanji.
(2) Poslansko vprašanje poslanec pisno
prijavi predsedniku državnega zbora najkasneje tri dni pred začetkom seje, na kateri se obravnavajo vprašanja poslancev,
do 12. ure. Prijava vsebuje vprašanje v skladu s tretjim odstavkom 240. člena tega
poslovnika.
(3) Poslanska vprašanja v zvezi z
dogodki, ki so se zgodili po roku iz prejšnjega odstavka, lahko poslanec pisno
prijavi najkasneje dve uri pred začetkom točke dnevnega reda, v okviru katere
se obravnavajo vprašanja poslancev.
(4) Predsednik državnega zbora pošlje
vprašanje predsedniku vlade oziroma ministru oziroma generalnemu sekretarju
vlade, na katerega je naslovljeno, takoj po prejemu pisne prijave.
243. člen
Če je iz pisne prijave razvidno, da gre
očitno za poslansko vprašanje o zadevah, ki so lokalnega pomena, ga predsednik
državnega zbora pošlje vladi ali ministru, da pripravi pisni odgovor.
244. člen
(1) Predsedujoči na seji državnega
zbora pri določitvi vrstnega reda prijav poslanskih vprašanj zagotovi, da
pridejo na vrsto poslanci iz različnih poslanskih skupin s tem, da prva štiri
vprašanja postavijo poslanci opozicije in poslanec vladajoče koalicije. Če
poslanec prijavi dve ustni poslanski vprašanji, drugo vprašanje postavi potem,
ko so vsi poslanci že predstavili po eno poslansko vprašanje.
(2) Na prva štiri poslanska vprašanja
poda odgovor predsednik vlade, če se nanašajo na oblikovanje ali uresničevanje
vladne politike.
245. člen
(1) Ustna predstavitev poslanskega
vprašanja ne sme trajati več kot tri minute.
(2) Vrstni red poslanskih vprašanj,
razen poslanskih vprašanj iz drugega odstavka prejšnjega člena, je pripravljen
tako, da je za dvema poslancema opozicije na vrsti poslanec s strani vladajoče
koalicije.
(3) Na poslansko vprašanje predsednik
vlade oziroma minister oziroma generalni sekretar vlade odgovori na isti seji v
največ petih minutah. Če odgovora ne more dati na isti seji, to ustno obrazloži
in najkasneje v 30 dneh pošlje pisni odgovor.
246. člen
(1) Če poslanec ni zadovoljen z
odgovorom, ki ga je dobil na seji, lahko zahteva dopolnitev odgovora. Obrazložitev
zahteve poslanca za dopolnitev odgovora ne sme trajati več kot dve minuti,
dopolnitev odgovora predsednika vlade ali ministra ali generalnega sekretarja
vlade pa ne več kot tri minute.
(2) Na predlog poslanca, ki je
postavil vprašanje, lahko državni zbor sklene, da bo na naslednji seji opravil
razpravo o odgovoru vlade ali ministra ali generalnega sekretarja vlade. O tem
odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu.
247. člen
Če zaradi časovne omejitve, odsotnosti
predsednika vlade, ministra ali generalnega sekretarja vlade ali zaradi drugega
razloga predsednik vlade, minister ali generalni sekretar vlade ni mogel
odgovoriti na poslansko vprašanje, mora vlada, minister ali generalni sekretar
vlade v 30 dneh poslati pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje,
lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru se vprašanje uvrsti
na naslednjo sejo državnega zbora.
čb) Pisna vprašanja in pobude
248. člen
Pisno vprašanje ali pobudo poslanec predloži
predsedniku državnega zbora. Predsednik državnega zbora pisno poslansko
vprašanje oziroma pobudo takoj pošlje vladi oziroma ministru ali generalnemu
sekretarju vlade.
249. člen
(1) Vlada ali minister ali generalni
sekretar vlade na pisno poslansko vprašanje ali pobudo odgovori pisno v 30 dneh
po prejemu vprašanja oziroma pobude.
(2) Predsednik državnega zbora z
odgovorom takoj seznani poslanca, ki je postavil pisno poslansko vprašanje ali
pobudo. Če poslanec z odgovorom ni zadovoljen, lahko zahteva dopolnitev
odgovora. Vlada ali minister ali generalni sekretar vlade pošlje dopolnitev
odgovora v 15 dneh po prejemu zahteve.
čc) Neodgovorjena poslanska vprašanja in pobude po
prenehanju mandata vlade, ministra ali generalnega sekretarja vlade
249.a člen
Neodgovorjena poslanska vprašanja in pobude
vladi, ministru ali generalnemu sekretarju vlade postanejo z nastopom funkcije
nove vlade, ministra ali generalnega sekretarja vlade, brezpredmetna.
d) Interpelacija
250. člen
(1) Najmanj deset poslancev lahko vloži
interpelacijo o delu vlade ali posameznega ministra, v kateri mora biti jasno
postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je predmet interpelacije.
Interpelacijo podpišejo vsi poslanci, ki so jo vložili.
(2) Predsednik državnega zbora
interpelacijo takoj pošlje predsedniku vlade oziroma ministru, na katerega se
nanaša, in vsem poslancem. Hkrati določi predsedniku vlade oziroma ministru rok
za odgovor, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni.
251. člen
(1) Odgovor vlade oziroma ministra na
interpelacijo predsednik državnega zbora takoj pošlje vsem poslancem.
(2) Državni zbor razpravlja in odloča
o interpelaciji najkasneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora vlade
oziroma ministra, če so poslanci dobili odgovor na interpelacijo najmanj 15 dni
pred sejo, oziroma na prvi naslednji seji po preteku roka za odgovor na
interpelacijo, če odgovor na interpelacijo v tem roku ni bil dan.
252. člen
(1) Pred razpravo o interpelaciji na
seji državnega zbora lahko predstavnik poslancev, ki so vložili interpelacijo,
obrazloži interpelacijo.
(2) Predsednik vlade ali minister, na
katerega se nanaša interpelacija, lahko pred razpravo obrazloži pisni odgovor
ali ustno odgovori na interpelacijo.
(3) Predlagatelji lahko umaknejo
interpelacijo do konca razprave o interpelaciji.
253. člen
(1) Po končani razpravi o
interpelaciji lahko predlagatelji interpelacije predlagajo, naj državni zbor
sprejme sklep, s katerim se oceni delo vlade oziroma ministra.
(2) Po končani razpravi o
interpelaciji o delu vlade lahko najmanj deset poslancev zahteva, da se glasuje
o nezaupnici vladi, če hkrati s to zahtevo predlagajo izvolitev novega
predsednika vlade.
(3) Po končani razpravi o
interpelaciji o delu ministra lahko najmanj deset poslancev zahteva, da se
glasuje o nezaupnici ministru, zoper katerega je bila vložena interpelacija.
(4) Če sta po končani razpravi o
interpelaciji vložena predlog iz prvega odstavka tega člena in zahteva iz
drugega ali tretjega odstavka tega člena, državni zbor najprej glasuje o
zahtevi iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(5) Nezaupnica vladi je izglasovana,
če je izvoljen nov predsednik vlade.
(6) Glede postopka za izvolitev novega
predsednika vlade veljajo določbe tega poslovnika o nezaupnici vladi.
(7) Če je izglasovana nezaupnica
ministru, se šteje, da je minister razrešen.
e) Nezaupnica vladi
254. člen
(1) O nezaupnici vladi odloča državni
zbor na pisni predlog najmanj desetih poslancev, naj se izvoli nov predsednik
vlade.
(2) Predsednik državnega zbora predlog
takoj pošlje predsedniku vlade, predsedniku republike in vsem poslancem.
(3) Pred volitvami novega predsednika
vlade lahko predsednik vlade odgovori na predlog in obrazloži svoje poglede na
dotedanje delo vlade.
255. člen
(1) Glede vsebine predloga za
izvolitev novega predsednika vlade velja določba drugega odstavka 225. člena
tega poslovnika.
(2) Če je vloženih več predlogov za
izvolitev novega predsednika vlade, se uvrstijo na dnevni red seje državnega
zbora po vrstnem redu, kakor so bili vloženi. Glasovanje o vsakem predlaganem
kandidatu za novega predsednika vlade se opravi v posebni točki dnevnega reda.
(3) Predlagani kandidat na seji državnega
zbora pred glasovanjem o njegovi kandidaturi predstavi programske zasnove
vlade.
256. člen
(1) Volitve novega predsednika vlade
se opravijo najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga za
izvolitev.
(2) Državni zbor lahko na predlog
najmanj desetih poslancev ali predsednika državnega zbora z večino glasov vseh
poslancev odloči, da se volitve opravijo kasneje, vendar najkasneje v 30 dneh
po vložitvi predloga za izvolitev novega predsednika vlade.
f) Zaupnica vladi
257. člen
(1) Zahtevo, naj državni zbor glasuje
o zaupnici vladi, predsednik vlade pošlje pisno predsedniku državnega zbora.
(2) O zaupnici se glasuje najprej 48
ur in najkasneje sedem dni po vložitvi zahteve.
(3) Pred glasovanjem o zaupnici lahko
predsednik vlade obrazloži zahtevo.
258. člen
(1) Predsednik vlade lahko vprašanje
zaupnice veže na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru, pri čemer
predlaga, naj se zakon ali druga odločitev sprejme ali naj se ne sprejme.
(2) Vprašanje zaupnice lahko v tem
primeru postavi predsednik vlade tudi na seji državnega zbora pred glasovanjem
o zakonu ali kaki drugi odločitvi.
(3) Če predsednik vlade veže vprašanje
zaupnice na sprejem zakona ali kake druge odločitve v državnem zboru, se o
zaupnici ne glasuje posebej, temveč se glasuje samo o zakonu ali drugi
odločitvi.
(4) Šteje se, da je bila vladi
izglasovana zaupnica, če je državni zbor glasoval o zakonu ali o drugi odločitvi
v skladu s predlogom predsednika vlade.
(5) Če je državni zbor glasoval o
zakonu ali o drugi odločitvi v nasprotju s predlogom predsednika vlade, se
šteje, da vladi ni bila izglasovana zaupnica.
259. člen
Če vladi ni bila izglasovana zaupnica,
lahko predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev
najkasneje v sedmih dneh predložijo kandidature za novega predsednika vlade.
Glede postopka pri izvolitvi novega predsednika vlade veljajo določbe od 225.
do 228. člena tega poslovnika, s tem da je treba v tem primeru, če kandidat pri
prvem glasovanju ni izvoljen (227. člen), predložiti nove kandidature
najkasneje v treh dneh po dnevu seje, na kateri je bilo opravljeno prvo
glasovanje.
260. člen
(1) Če vladi ni bila izglasovana
zaupnica, lahko predsednik vlade zahteva ponovno glasovanje o zaupnici. Če je
bilo prvo glasovanje o zaupnici povezano s sprejemom zakona ali druge odločitve
v državnem zboru, ponovno glasovanje o zaupnici ne spremeni že sprejete
odločitve.
(2) Če vladi tudi pri ponovnem
glasovanju o zaupnici ni izglasovana zaupnica, se glasovanje o zaupnici ne more
ponoviti.
g) Odstop vlade ali ministra
261. člen
(1) Predsednik vlade o svojem odstopu
ali o odstopu ministra pisno obvesti predsednika državnega zbora. O odstopu
ministra obvesti najkasneje v sedmih dneh po prejemu pisne izjave ministra, da
odstopa.
(2) Obvestilo o odstopu predsednika
vlade ali ministra se uvrsti na dnevni red seje državnega zbora najkasneje v
sedmih dneh po prejemu obvestila.
(3) Šteje se, da je predsedniku vlade
ali ministru prenehala funkcija, ko je bil državni zbor na seji obveščen o
odstopu.
(4) Za izvolitev novega predsednika
vlade in imenovanje novih ministrov veljajo določbe 225. do 234. člena tega
poslovnika.
4. Razmerja državnega zbora do
ustavnega sodišča
262. člen
Državni zbor lahko sklene, da vloži zahtevo
za začetek postopka pred ustavnim sodiščem za odločitev o:
-
ustavnosti in zakonitosti predpisa vlade ali ministra, predpisa lokalne
skupnosti ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil,
-
sporu glede pristojnosti med državnim zborom in predsednikom republike,
vlado, sodiščem ali drugim državnim organom ali organom lokalne skupnosti,
-
protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.
263. člen
(1) Predlog, naj državni zbor začne
postopek pred ustavnim sodiščem, lahko da vsak poslanec.
(2) Predlog se vloži pisno in mora
vsebovati opredeljeno zahtevo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem z
obrazložitvijo.
(3) Predsednik državnega zbora pošlje
predlog v mnenje matičnemu delovnemu telesu in zakonodajno-pravni službi.
(4) Matično delovno telo obravnava
predlog potem, ko je dobilo mnenje zakonodajno-pravne službe.
264. člen
(1) Na podlagi sklepa državnega zbora,
da začne postopek pred ustavnim sodiščem, oblikuje končno besedilo zahteve za
začetek postopka zakonodajno-pravna služba.
(2) Zahtevo za začetek postopka pred
ustavnim sodiščem pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki
določi tudi predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
265. člen
(1) Kadar ustavno sodišče pošlje
državnemu zboru zahtevo ali pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem
ali sklep o začetku postopka kot nasprotnemu udeležencu v tem postopku zaradi
odgovora na zahtevo oziroma pobudo ali zaradi podatkov in pojasnil v postopku
preizkusa pobude, pošlje predsednik državnega zbora tako zahtevo oziroma pobudo
ali sklep v mnenje matičnemu delovnemu telesu, zakonodajno-pravni službi ter
vladi.
(2) Matično delovno telo obravnava
zahtevo oziroma pobudo ali sklep iz prejšnjega odstavka potem, ko je dobilo
mnenje zakonodajno-pravne službe ter vlade.
(3) Če predsednik matičnega delovnega
telesa ugotovi, da obravnave ne bo mogoče opraviti v roku, ki ga je za odgovor
določilo ustavno sodišče, o tem obvesti predsednika državnega zbora, ki o tem
obvesti ustavno sodišče in mu predlaga podaljšanje roka za odgovor.
266. člen
(1) Odgovor na zahtevo oziroma pobudo
ter podatke in pojasnila v zvezi s pobudo iz prejšnjega člena pripravi na
podlagi mnenja matičnega delovnega telesa zakonodajno-pravna služba.
(2) Odgovor oziroma podatke in
pojasnila pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki določi tudi
predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
267. člen
(1) Kadar ustavno sodišče zahteva od
državnega zbora dodatne podatke in pojasnila v postopku, v katerem je državni
zbor udeleženec, pošlje ustavnemu sodišču zahtevane podatke in pojasnila
predstavnik državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
(2) Kadar ustavno sodišče zahteva od
državnega zbora podatke in pojasnila v postopku, v katerem državni zbor ni
udeleženec, pošlje ustavnemu sodišču zahtevane podatke in pojasnila generalni
sekretar.
268. člen
(1) Kadar ustavno sodišče pošlje
državnemu zboru v odgovor ustavno pritožbo zoper posamični akt ki ga je izdal
državni zbor, pripravi odgovor delovno telo, ki je akt predlagalo, ali služba,
ki je pripravila predlog akta, če akta ni predlagalo delovno telo. Odgovor
pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki določi tudi
predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
(2) Kadar ustavno sodišče pošlje
državnemu zboru v odgovor ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki ga je izdalo
delovno telo državnega zbora, pošlje odgovor ustavnemu sodišču delovno telo, ki
je akt izdalo. To delovno telo določi tudi svojega predstavnika v postopku pred
ustavnim sodiščem.
(3) Kadar ustavno sodišče pošlje
državnemu zboru v odgovor ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki ga je izdala
služba državnega zbora, pošlje odgovor ustavnemu sodišču generalni sekretar, ki
določi tudi predstavnika službe v postopku pred ustavnim sodiščem.
269. člen
(1) Kadar ustavno sodišče pošlje
državnemu zboru v odgovor zahtevo predsednika republike, vlade, sodišča ali
drugega državnega organa ali organa lokalne skupnosti za odločitev o sporu
glede pristojnosti med državnim zborom in predsednikom republike, vlado,
sodiščem ali drugim državnim organom ali organom lokalne skupnosti ali pobudo
za rešitev takega spora, ki jo je vložila stranka v postopku, zaradi katerega
je prišlo do spora o pristojnosti, pošlje predsednik državnega zbora tako
zahtevo oziroma pobudo v mnenje matičnemu delovnemu telesu in
zakonodajno-pravni službi.
(2) Matično delovno telo obravnava
tako zahtevo oziroma pobudo potem, ko je dobilo mnenje zakonodajno-pravne
službe in pripravi odgovor.
(3) Na podlagi mnenja matičnega
delovnega telesa pripravi odgovor na zahtevo oziroma pobudo zakonodajno-pravna
služba. Odgovor pošlje ustavnemu sodišču predsednik državnega zbora, ki tudi
določi predstavnika državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem.
270. člen
Kadar ustavno sodišče pošlje državnemu
zboru v odgovor pritožbo proti odločitvi državnega zbora o potrditvi poslanskih
mandatov, pripravi odgovor mandatno-volilna komisija. Odgovor pošlje ustavnemu
sodišču predsednik državnega zbora, ki določi tudi predstavnika državnega zbora
v postopku pred ustavnim sodiščem.
271. člen
Kadar ustavno sodišče obvesti državni zbor
o predlogu predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev, naj ustavno
sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe izreče mnenje o njeni
skladnosti z ustavo, državni zbor prekine postopek za ratifikacijo mednarodne
pogodbe, dokler ne dobi mnenja ustavnega sodišča.
5. Razmerja državnega zbora do varuha človekovih
pravic
272. člen
(1) Na redni seji državnega zbora je v
času jesenskega zasedanja državnega zbora predvidena posebna točka dnevnega
reda za obravnavo rednega letnega poročila varuha človekovih pravic. Na redni
seji državnega zbora se v času pomladanskega ali jesenskega zasedanja državnega
zbora lahko predvidi tudi posebna točka dnevnega reda za obravnavo posebnega
poročila varuha človekovih pravic.
(2) Poročilo varuha človekovih pravic
predsednik državnega zbora pošlje tudi vladi, ki lahko nanj poda mnenje.
(3) Posebno
poročilo se uvrsti na dnevni red seje državnega zbora, če so ga poslanci dobili
vsaj 15 dni pred sejo.
(4) Pri
obravnavi posebnega poročila morajo biti na seji državnega zbora navzoči
ministri katerih področje delovanja posebno poročilo obravnava.
(5) Po koncu
obravnave državni zbor sprejme priporočilo iz 111. člena tega poslovnika.
6. Razmerja državnega zbora do drugih državnih
organov
273. člen
(1) Kadar sodišče ali drug državni
organ v postopku v skladu z zakonom zahteva od državnega zbora odgovor,
stališče ali podatke, določi predsednik državnega zbora delovno telo ali
službo, ki naj to pripravi.
(2) Odgovor iz prejšnjega odstavka
pošlje sodišču oziroma drugemu državnemu organu generalni sekretar.
V.a POSTOPEK S PREDLOGI AKTOV IN Z DRUGIMI PREDLOGI PO
PREDČASNEM PRENEHANJU MANDATA POSLANCA
273.a člen
Če poslancu, ki je sopredlagatelj predloga,
za vložitev katerega je z ustavo, zakonom ali tem poslovnikom predpisano
določeno število predlagateljev, preneha mandat pred iztekom mandatne dobe
državnega zbora, to ne vpliva na nadaljevanje postopka.
273.b člen
Če poslancu, ki je vložil predlog zakona
ali drugega akta, preneha mandat pred iztekom mandatne dobe državnega zbora,
lahko drug poslanec ne glede na določbo drugega odstavka 114. člena tega
poslovnika najkasneje do izteka roka iz prvega odstavka 118. člena tega
poslovnika prevzame predlagateljstvo ali priglasi sopredlagateljstvo.
VI. MEDNARODNO IN DRUGO SODELOVANJE
1. Mednarodno sodelovanje
274. člen
(1) Državni zbor sodeluje s
predstavniškimi telesi drugih držav, z mednarodnimi parlamentarnimi
institucijami ter z mednarodnimi organizacijami in mednarodnimi telesi.
(2) V zadevah skupnega interesa
državni zbor zlasti usklajuje stališča, organizira skupne aktivnosti,
organizira skupne sestanke predstavnikov, izmenjuje delegacije, organizira
študijske obiske strokovnjakov ter izmenjuje dokumentacijsko in informativno
gradivo.
(3) Državni zbor oblikuje tudi skupna
delovna telesa s predstavniškimi telesi drugih držav, mednarodnimi institucijami
in organizacijami.
(4) Pravilnik o izvajanju mednarodne
dejavnosti državnega zbora sprejme kolegij.
275. člen
(1) Sestavo delegacij v mednarodnih
parlamentarnih institucijah ter v mednarodnih organizacijah in mednarodnih
telesih določi kolegij na predlog delovnega telesa, pristojnega za mednarodne
odnose, v primeru mednarodnega sodelovanja v okviru Evropske unije pa na
predlog delovnega telesa, pristojnega za to področje.
(2) Pri sestavi delegacij iz
prejšnjega odstavka se upošteva ustrezna zastopanost poslanskih skupin v
državnem zboru.
2. Sodelovanje s slovenskimi
manjšinami, izseljenci in zdomci
276. člen
(1) Pri obravnavanju vprašanj, ki
zadevajo uresničevanje skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih
državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospeševanje njihovih stikov z
domovino, se na seje državnega zbora in njegovih delovnih teles vabijo
predstavniki organizacij slovenskih narodnih manjšin ter slovenskih izseljencev
in zdomcev ali posamezni pripadniki teh skupnosti.
(2) Pred obravnavanjem vprašanj iz
prejšnjega odstavka državni zbor in njegova delovna telesa lahko zaprosijo za
mnenje organizacije slovenskih narodnih manjšin, izseljencev in zdomcev.
277. člen
Organizacije slovenskih narodnih manjšin v
sosednjih državah ter slovenskih izseljencev in zdomcev lahko pošiljajo državnemu
zboru pobude in predloge v zvezi z vprašanji iz prejšnjega člena. Te pobude in
predloge obravnava matično delovno telo, ki lahko državnemu zboru predlaga, da
o njih zavzame stališče ali sprejme ustrezen akt.
VII. DELO DRŽAVNEGA ZBORA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
278. člen
V vojnem ali izrednem stanju so v skladu z
nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od
določb tega poslovnika glede:
-
rokov, določenih za sklicevanje sej državnega zbora in njegovih delovnih
teles ter za pošiljanje gradiva,
-
načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva ter glede prostorov, kraja
in časa sklicevanja sej,
-
rokov za obravnavanje predlogov zakonov in drugih aktov,
-
obravnavanja predlogov zakonov in drugih aktov v delovnih telesih,
-
javnosti dela in obveščanja javnosti o delu državnega zbora.
279. člen
V vojnem ali izrednem stanju predsednik
državnega zbora ugotavlja in obvešča vlado in predsednika republike:
-
da se državni zbor ne more sestati,
-
da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se državni zbor ni mogel
sestati.
280. člen
Če se v vojnem ali izrednem stanju državni
zbor ne more sestati in zato predsednik republike sprejema odločitve iz 92.
člena ustave in izdaja uredbe z zakonsko močjo, državni zbor obravnava te
odločitve in uredbe ter odloči o njihovi potrditvi takoj, ko se sestane.
281. člen
(1) V vojnem ali izrednem stanju
poslanci osebno ali prek pristojnih državnih organov nemudoma obveščajo
predsednika državnega zbora o naslovu in telefonu, na katerem so dosegljivi.
(2) Poveljstva, enote in zavodi
obrambnih sil, policija in drugi državni organi v vojnem ali izrednem stanju
zagotavljajo poslancem vso potrebno in mogočo pomoč, da se lahko udeležujejo
sej državnega zbora in njegovih delovnih teles.
VIII. RAZLAGA POSLOVNIKA
282. člen
(1) Med sejo državnega zbora oziroma
njegovega delovnega telesa razlaga poslovnik predsedujoči.
(2) Zunaj seje daje razlago poslovnika
komisija za poslovnik na pobudo poslancev, delovnih teles državnega zbora ali
vlade.
(3) Komisija po potrebi pridobi mnenje
zakonodajno-pravne službe. Razlago sprejme z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov.
(4) (črtan)
IX. ROKI
283. člen
(1) Roki, ki so določeni s tem
poslovnikom po urah, tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela
proste dneve.
(2) Roki, ki so določeni s tem
poslovnikom po dnevih in se iztečejo na soboto, nedeljo, državni praznik ali drug
dela prost dan, se podaljšajo na prvi naslednji delovni dan.
Poslovnik državnega zbora – PoDZ-1 (Uradni
list RS, št. 35/02)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
284. člen
(1) Postopki za sprejem aktov
državnega zbora, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega poslovnika, se
nadaljujejo in končajo po določbah tega poslovnika na naslednji način:
-
za predloge zakonov, o katerih še ni bila končana prva obravnava, se
šteje, da se je zakonodajni postopek začel in se obravnavajo v celoti po
določbah tega poslovnika; rok iz 123. člena prične teči 30. dan po uveljavitvi
tega poslovnika, razen za predloge zakonov, ki so bili uvrščeni v terminski
program za obdobje drugega meseca po uveljavitvi tega poslovnika; zanje prične
teči rok iz 123. člena z dnem sprejema terminskega programa;
-
obravnava predlogov zakonov, o katerih je bila prva obravnava končana,
predlagatelj pa še ni vložil predloga zakona za drugo obravnavo, se nadaljuje z
obravnavo zakona v matičnem delovnem telesu po določbah tega poslovnika za
drugo obravnavo, s tem da predlog zakona za drugo obravnavo pripravi
predlagatelj;
-
obravnava predlogov zakonov, ki so bili vloženi v drugo obravnavo, se
nadaljuje z obravnavo predloga zakona v matičnem delovnem telesu po določbah
tega poslovnika za drugo obravnavo;
-
obravnava predlogov zakonov, o katerih se je končala druga obravnava, se
nadaljuje po določbah tega poslovnika o tretji obravnavi, s tem da predlog
zakona, če v tretjo obravnavo še ni bil vložen, pripravi predlagatelj;
-
obravnava predlogov zakonov, za katere je državni zbor sklenil, da se
obravnavajo po hitrem postopku, se nadaljuje po določbah tega poslovnika o
nujnem postopku;
-
obravnava predlogov nacionalnih programov se prične znova.
(2) Obravnava drugih predlogov aktov,
ki se obravnavajo po določbah poslovnika za obravnavo in sprejem zakona, se
nadaljuje po določbah prejšnjega odstavka.
(3) Predlogi za obravnavo zakonov po
hitrem postopku, ki so bili podani pred uveljavitvijo tega poslovnika, se
štejejo za predloge za obravnavo po nujnem postopku. Predlogi za obravnavo po
hitrem postopku, ki jih ni podala vlada, se ne upoštevajo.
(4) Obravnava predlogov zakonov, za
katere je državni zbor sklenil, da se obravnavajo po skrajšanem postopku, se
nadaljuje po določbah tega poslovnika o skrajšanem postopku.
(5) Amandmaji, ki so bili vloženi po
določbah sedanjega poslovnika, se ne upoštevajo.
(6) Ne glede na določbe prejšnjih
odstavkov se za obravnavo predlogov aktov na seji, ki jo je državni zbor pričel
pred uveljavitvijo tega poslovnika, pa je ob uveljavitvi še ni končal,
uporabljajo določbe poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93,
80/94, 3/95 – popravek, 28/96, 26/97, 46/2000, 3/2001, 9/2001, 13/2001 in
45/2001 – odločba US).
285. člen
(1) Z dnem, ko začne veljati ta
poslovnik, prenehata z delom komisija za volitve, imenovanja in administrativne
zadeve in mandatno-imunitetna komisija. Državni zbor najkasneje v 15 dneh po
uveljavitvi tega poslovnika imenuje predsednika in podpredsednike
mandatno-volilne komisije, poslanske skupine pa najkasneje v 18 dneh po
uveljavitvi tega poslovnika določijo svoje člane glede na število mest, ki ji v
mandatno-volilni komisiji pripadajo.
(2) Dosedanji sekretariat za zakonodajo
in pravne zadeve od uveljavitve tega poslovnika nadaljuje delo kot
zakonodajno-pravna služba po določbah tega poslovnika.
286. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha
veljati dosedanji poslovnik državnega zbora (Uradni list RS, št. 40/93, 80/94,
3/95 – popravek, 28/96, 26/97, 46/2000, 3/2001, 9/2001, 13/2001 in 45/2001 –
odločba US).
287. člen
Akt o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest v državnem zboru se sprejme v dveh mesecih po
uveljavitvi tega poslovnika. Do sprejema tega akta se uporabljata odlok o
organizaciji in delu služb državnega zbora (Uradni list RS, št. 19/97 in
124/2000) in pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v
službah državnega zbora, kolikor nista v nasprotju s tem poslovnikom.
288. člen
(1) Ta poslovnik začne veljati 15.
julija 2002.
(2) Določbi drugega odstavka 25. člena
in drugega odstavka 27. člena tega poslovnika začneta veljati s prenehanjem
mandata generalnemu sekretarju oziroma sekretarju sekretariata za zakonodajo in
pravne zadeve.
(3) Določbe 172. člena do 183. člena
tega poslovnika začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. Obravnava predlogov za začetek postopka za spremembo ustave
Republike Slovenije, ki se je začela pred uveljavitvijo določb iz prejšnjega
stavka, se nadaljuje po določbah 172. do 183. člena tega poslovnika.«.
Dopolnitve Poslovnika državnega zbora – PoDZ-1A
(Uradni list RS, št. 60/04) vsebujejo naslednjo končno določbo:
»2. člen
Te dopolnitve poslovnika začnejo veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega
zbora – PoDZ-1B (Uradni list RS, št. 64/07) vsebujejo naslednjo končno
določbo:
»KONČNA DOLOČBA
56. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika
začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega
zbora – PoDZ-1C (Uradni list RS, št. 105/10) vsebujejo naslednjo končno
določbo:
»KONČNA DOLOČBA
10. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika
začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitev Poslovnika Državnega
zbora – PoDZ-1D (Uradni list RS, št. 80/13) vsebujejo naslednjo končno
določbo:
»4. člen
Te spremembe in dopolnitev poslovnika
začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Državnega
zbora – PoDZ-1E (Uradni list RS, št. 38/17)
vsebujejo naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
61. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika
začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Dopolnitve Poslovnika Državnega zbora –
PoDZ-1F (Uradni list RS, št. 46/20)
vsebujejo naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
Te dopolnitve poslovnika začnejo veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega
zbora (PoDZ-1G) (Uradni list RS, št. 111/21)
vsebujejo naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
10. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika
začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika državnega
zbora – PoDZ-1H (Uradni list RS, št. 58/23)
vsebujejo naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
13. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika
začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.