Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Poslovnika o parlamentarni
preiskavi obsega:
-
Poslovnik o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 z dne 19.
11. 1993),
-
Spremembe in dopolnitve poslovnika o parlamentarni preiskavi – PoPP-A
(Uradni list RS, št. 33/03 z dne 4. 4. 2003),
-
Odločba o ugotovitvi, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in
Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo, in o razveljavitvi
Akta o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti
nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi
političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor
in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in drugih, zaradi
suma, da so bile v postopkih zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor in
člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in drugih huje
kršene in nedopustno zlorabljene določbe Evropske konvencije o varstvu
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustave Republike Slovenije, Zakona o
kazenskem postopku, Kazenskega zakonika ter Zakona o državnem svetu, in
ugotovitev domnevnega nezakonitega upravljanja in vodenja določenih evidenc
Policije, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih odločitev
in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v konkretnih sodnih
postopkih (Uradni list RS, št. 22/21 z dne 12. 2. 2021),
-
Odločba – o ugotovitvi, da sta Zakon o parlamentarni preiskavi in
Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z Ustavo, in – o razveljavitvi
Akta o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti
nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi
političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor
in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in drugih, zaradi
suma, da so bile v postopkih zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor in
člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in drugih huje
kršene in nedopustno zlorabljene določbe Evropske konvencije o varstvu
človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustave Republike Slovenije, Zakona o
kazenskem postopku, Kazenskega zakonika ter Zakona o državnem svetu, in
ugotovitev domnevnega nezakonitega upravljanja in vodenja določenih evidenc
Policije, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih odločitev ali
ravnanj državnih tožilcev, ki sodijo v okvir državnotožilske funkcije, in
ugotavljanje odgovornosti državnih tožilcev za take odločitve ali ravnanja
(Uradni list RS, št. 130/21 z dne 18. 8. 2021).
POSLOVNIK
o parlamentarni preiskavi
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega
poslovnika)
(poseg odločbe US o načinu izvrševanja tega
poslovnika)
1. člen
Uvedbo parlamentarne preiskave lahko predlaga vsak poslanec.
Državni zbor mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to
zahteva tretjina poslancev ali Državni svet.
2. člen
Predlog oziroma zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se
vloži pisno.
Predlog oziroma zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje:
-
zahtevek za odreditev parlamentarne preiskave,
-
navedbo razlogov za uvedbo parlamentarne preiskave,
-
predlog dokazov, ki naj se izvedejo v parlamentarni preiskavi, kolikor
so ti dokazi znam.
Zahtevek za odreditev parlamentarne preiskave vsebuje kratek
opis zadeve javnega pomena, ki je predmet parlamentarne preiskave, in navedbo
namena parlamentarne preiskave, po potrebi pa tudi navedbo predvidenega obsega
parlamentarne preiskave.
Zahtevek se oblikuje tako, da se lahko povzame kot vsebina
akta o odreditvi parlamentarne preiskave (4. člen).
Zahtevi tretjine poslancev za uvedbo parlamentarne preiskave
mora biti priložen seznam poslancev z njihovimi podpisi.
Tretjina poslancev oziroma Državni svet (v nadaljnjem
besedilu: predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave) določi
svojega predstavnika pri obravnavi zahteve na seji Državnega zbora.
3. člen
Predlog oziroma zahteva za uvedbo parlamentarne preiskave se
pošlje predsedniku Državnega zbora.
Predsednik Državnega zbora uvrsti predlog oziroma zahtevo za
uvedbo parlamentarne preiskave na dnevni red prve naslednje seje Državnega
zbora, če je predlog vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, oziroma če je
zahteva vložena najkasneje 8 dni pred to sejo.
Kadar so razlogi za uvedbo parlamentarne preiskave, ki jo
zahteva tretjina poslancev, nastali ali se je zanje zvedelo šele po preteku
roka iz prejšnjega odstavka, se zahteva uvrsti na dnevni red seje Državnega
zbora, če je vložena do začetka seje.
4. člen
O predlogu za uvedbo parlamentarne preiskave Državni zbor
odloči s sklepom. Državni zbor v sklepu, s katerim odredi parlamentarno
preiskavo na predlog, lahko v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev
parlamentarne preiskave iz predloga, sme pa predlagano parlamentarno preiskavo tudi
zožiti, razširiti ali dopolniti.
O zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave Državni zbor ne
glasuje. V aktu, s katerim odredi parlamentarno preiskavo na zahtevo, v celoti
povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz zahteve, sme
pa zahtevano parlamentarno preiskavo tudi razširiti ali dopolniti, kolikor je
to v skladu s predmetom in namenom zahtevane parlamentarne preiskave in če temu
ne nasprotuje predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave.
Predlogi za razširitev ali dopolnitev zahteve za uvedbo
parlamentarne preiskave se usklajujejo s predstavnikom predlagatelja zahteve v
kolegiju predsednika Državnega zbora.
5. člen
Državni zbor za vsako parlamentarno preiskavo imenuje posebno
preiskovalno komisijo.
Državni zbor imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti
seji, na kateri sprejme sklep oziroma izda akt o odreditvi parlamentarne
preiskave, najkasneje pa na prvi naslednji seji.
6. člen
Preiskovalno komisijo sestavlja najmanj pet članov. Vsak član
preiskovalne komisije ima svojega namestnika, ki je član iste poslanske
skupine. Poslanska skupina se lahko odpove članstvu oziroma namestništvu v
preiskovalni komisiji.
Državni zbor izmed članov imenuje predsednika in podpredsednika
preiskovalne komisije.
V preiskovalno komisijo se lahko imenujejo samo poslanci.
Če je parlamentarna preiskava uvedena na predlog poslanca ali
na zahtevo Državnega sveta, vsaka poslanska skupina lahko zahteva, da ima v
preiskovalni komisiji sorazmerno število članov oziroma njihovih namestnikov glede
na številčno zastopanost poslanske skupine v Državnem zboru.
Če je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine
poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število
članov oziroma njihovih namestnikov. Predsednik preiskovalne komisije se izvoli
izmed poslancev, ki so vložili zahtevo za uvedbo parlamentarne preiskave.
6.a člen
Namestnik člana preiskovalne komisije je lahko prisoten na
sejah preiskovalne komisije, pri opravljanju posameznih preiskovalnih dejanj in
izvajanju dokazov v skladu s sklepom preiskovalne komisije ter ima pravico do
vpogleda v dokazila in sprotne obveščenosti o postopku parlamentarne preiskave.
Kadar namestnik člana preiskovalne komisije nadomešča
odsotnega predsednika oziroma podpredsednika preiskovalne komisije ali člana
preiskovalne komisije ima pravice in dolžnosti člana preiskovalne komisije.
Za namestnika člana preiskovalne komisije veljajo smiselno
določbe poslovnika in zakona o parlamentarni preiskavi, ki veljajo za člana
preiskovalne komisije.
Vsak poslanec državnega zbora ima pravico do vpogleda v
dokazila, zbrana v parlamentarni preiskavi.
7. člen
Preiskovalna komisija ima sekretarja.
Preiskovalna komisija ima lahko enega ali več strokovnih
svetovalcev, ki nudijo strokovno pomoč predsedniku in članom preiskovalne
komisije.
Sekretar komisije ali vsaj en strokovni svetovalec mora imeti
visoko pravno izobrazbo in pravosodni izpit.
Sekretar in strokovni svetovalci lahko po pooblastilu
preiskovalne komisije opravljajo pripravljalna preiskovalna dejanja.
Za sekretarja in strokovne svetovalce preiskovalne komisije
veljajo smiselno določbe 3. člena zakona o parlamentarni preiskavi.
8. člen
Postopek parlamentarne preiskave obsega:
-
pripravljalna preiskovalna dejanja, če so potrebna za pripravo ali
dopolnitev dokaznega sklepa,
-
oblikovanje in sprejem dokaznega sklepa,
-
izvajanje dokazov,
-
posvetovanje in sklepanje o ugotovitvah preiskave,
-
izdelavo in sprejem poročila za Državni zbor.
9. člen
V teku parlamentarne preiskave sme Državni zbor na predlog
preiskovalne komisije razširiti obseg preiskave v skladu s 4. členom tega
poslovnika.
Če v preiskovalni komisiji nastane dvom o vsebini predmeta
parlamentarne preiskave, mora preiskovalna komisija na zahtevo najmanj dveh
tretjin navzočih članov zahtevati odločitev Državnega zbora. Odločitev
Državnega zbora je sprejeta, če ji ne nasprotuje najmanj tretjina poslancev.
10. člen
Predsednik preiskovalne komisije vodi postopek parlamentarne
preiskave in ima zlasti naslednje pristojnosti:
-
sklicuje in vodi seje preiskovalne komisije,
-
izdaja odredbe za izvedbo preiskovalnih dejanj,
-
določa kraj in čas dokazovanja,
-
določa vrstni red zaslišanj preiskovancev, prič in izvedencev,
-
daje sodiščem in drugim državnim organom zaprosila za pravno pomoč pri
izvedbi preiskave,
-
predloži poročilo preiskovalne komisije Državnemu zboru.
Predsednik je pri svojem delu vezan na sklepe preiskovalne
komisije.
Predsednik skrbi za vzdrževanje reda na sejah. Iz sejne
dvorane, sme odstraniti preiskovance, priče, izvedence in druge udeležence
seje, ki ne spoštujejo navodil o vzdrževanju reda.
V odsotnosti predsednika izvršuje njegove pristojnosti podpredsednik.
Večina članov preiskovalne komisije lahko predlaga razrešitev
predsednika preiskovalne komisije.
11. člen
Preiskovalna komisija je sklepčna, če je navzoč predsednik
ali podpredsednik in večina članov, ki ne opravljajo funkcije predsednika ali
podpredsednika preiskovalne komisije.
Pri zagotavljanju sklepčnosti preiskovalne komisije se ne
uporablja določba poslovnika državnega zbora o nadomeščanju poslanca, ki se iz
opravičenih razlogov ne more udeležiti seje delovnega telesa, katerega član je.
Zadržanost člana preiskovalne komisije, ki ga je nadomestil
na seji namestnik člana, se šteje za opravičeno odsotnost.
Če preiskovalna komisija ni sklepčna, predsednik odloži
začetek seje oziroma prekine začeto sejo za določen čas. Če tudi po preteku
tega časa komisija ni sklepčna, predsednik določi nov datum seje.
12. člen
Preiskovalna komisija sprejema sklepe z večino glasov
navzočih članov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Preiskovalna komisija mora opraviti pripravljalna
preiskovalna dejanja, obvestiti javnost o opravljenih pripravljalnih
preiskovalnih dejanjih, postaviti vprašanja državnim organom v zvezi s
parlamentarno preiskavo ter sprejeti in izvesti dokaze, če to zahteva najmanj
tretjina članov preiskovalne komisije.
13. člen
Če preiskovalna komisija ugotovi, da varnostni razlogi
zahtevajo varovanje preiskovalne komisije ali posameznih njenih članov,
predsednik preiskovalne komisije o tem pisno obvesti predsednika Državnega
zbora z zahtevo, naj minister za notranje zadeve zagotovi ustrezno varovanje.
Če preiskovalna komisija sklene, da bo preiskovalna dejanja
opravila zunaj sedeža Državnega zbora, predsednik preiskovalne komisije o tem
pisno obvesti predsednika Državnega zbora.
14. člen
Preiskovalna komisija lahko kadarkoli sprejme sklep o izvedbi
pripravljalnih preiskovalnih dejanj, ki jih opravijo člani preiskovalne
komisije ali druge od nje pooblaščene osebe.
S pripravljalnimi preiskovalnimi dejanji se zbira in ureja
gradivo za preiskavo in preskrbi potrebno dokazno gradivo, zlasti ustrezni
spisi in listine. Lahko se zbirajo tudi obvestila od oseb, ki lahko dajo
podatke o obravnavani zadevi.
Pripravljalna preiskovalna dejanja se opravijo brez
navzočnosti javnosti. Preiskovalna komisija lahko sklene, da še o opravljenih
preiskovalnih dejanjih obvesti javnost.
O kraju in času izvedbe pripravljalnih preiskovalnih dejanj
se obvestijo vsi člani preiskovalne komisije. Ti imajo pravico, da so navzoči
pri pripravljalnih preiskovalnih dejanjih.
O pripravljalnih preiskovalnih dejanjih se vodi zapisnik.
Ko so pripravljalna preiskovalna dejanja opravljena, se o
njihovem izidu obvestijo vsi člani preiskovalne komisije.
15. člen
Dokazi se izvajajo na seji, ki je odprta za javnost.
Izvajanje dokazov poteka po vrstnem redu, ki ga določi
predsednik po sklepu preiskovalne komisije.
Pred pričetkom izvajanja dokazov morajo priče na zahtevo
predsednika komisije zapustiti sejno dvorano. Če tako sklene preiskovalna
komisija, morajo zapustiti sejno dvorano tudi osebe, za katere je predvideno,
da bodo zaslišane, vendar preiskovalna komisija o tem še ni sklepala.
Magnetofonsko in slikovno snemanje in prenašanje seje je
dovoljeno, če komisija na sklene drugače.
16. člen
Dokazi, ki so označeni kot zaupni, se izvajajo na seji brez
navzočnosti javnosti.
Preiskovalna komisija sme pri izvajanju dokazov izključiti
javnost v celoti ali pri posameznih dokazilih, če to narekuje utemeljen interes
posameznika ali če preiskovanec ali priča v navzočnosti javnosti noče
izpovedovati ali če okoliščine kažejo, da v navzočnosti javnosti ne bo govoril
resnice. O izključitvi javnosti iz teh razlogov preiskovalna komisija odloči z
večino opredeljenih glasov navzočih članov.
Preiskovalna komisija sme, razen v primerih iz prejšnjega
odstavka pri izvajanju dokazov izključiti javnost, če to narekuje javni
interes. Odločitev o tem sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov.
O izključitvi javnosti odloča preiskovalna komisija na seji
brez navzočnosti javnosti. Če je sprejet sklep o popolni ali delni izključitvi
javnosti, mora biti tak sklep objavljen na seji, ki je odprta za javnost.
17. člen
Posvetovanja preiskovalne komisije se opravijo na seji brez
navzočnosti javnosti.
18. člen
O sejali preiskovalne komisije se vodi zapisnik in dobesedni
zapis (magnetogram).
Zapisnik vodi sekretar ali strokovni svetovalec preiskovalne
komisije, podpišeta pa ga predsednik preiskovalne komisije in zapisnikar.
Zapisnik vsebuje: kraj in čas seje, imena in priimke
predsednika oziroma podpredsednika in navzočih članov preiskovalne komisije,
imena in priimke drugih oseb, ki sodelujejo na seji, podatek, ali je bila seja
odprta ali zaprta za javnost, ter bistvene podatke o poteku dokazovanja.
Sestavni del zapisnika je dobesedni zapis (magnetogram) seje.
Za obravnavanje in za zapisnik o izvajanju dokazov, ki so
označeni kot zaupni, veljajo ustrezni predpisi o varovanju tajnosti in akti
Državnega zbora o ravnanju z zaupnimi gradivi.
Dokler parlamentarna preiskava ni končana, se sme zapisnike
sej preiskovalne komisije dati le sodiščem in drugim državnim organom, kadar
imajo ti na podlagi zakona pravico zahtevati izročitev listin na vpogled.
19. člen
Zapisnike o preiskovalnih dejanjih zaprošenih sodišč in
drugih državnih organov ter spise, ki so bili sestavljeni pri pripravljalnih
preiskovalnih dejanjih ali služijo kot dokazila, je treba pred preiskovalno
komisijo prebrati.
Na seji se lahko sporoči le bistvena vsebina zapisnikov in
spisov iz prejšnjega odstavka.
Na seji, ki je odprta za javnost, se ne preberejo zapisniki
in spisi niti se ne sporoči njihova bistvena vsebina, če vsebujejo podatke, za
katere preiskovalna komisija ugotovi, da so podani pogoji za izključitev
javnosti.
20. člen
Pred koncem posvetovanj sme biti javnost obveščena o poteku
seje, ki je zaprta za javnost, samo, če je tako sklenila preiskovalna komisija,
in le v obsegu, ki ga je določila.
21. člen
Na predlog preiskovalne komisije Državni zbor lahko prekine
parlamentarno preiskavo. Parlamentarne preiskave ni mogoče prekiniti, če temu
nasprotuje predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave ali
preiskovanec.
Prekinjeno parlamentarno preiskavo je- mogoče kadarkoli
nadaljevati po sklepu Državnega zbora na predlog preiskovalne komisije,
predlagatelja zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave ali preiskovanca.
Predlog za. nadaljevanje prekinjene preiskave je treba uvrstiti na dnevni red
prve naslednje seje Državnega zbora, če je vložen najmanj osem dni pred sejo.
Državni zbor lahko vsak čas med postopkom parlamentarne
preiskave ustavi parlamentarno preiskavo na predlog preiskovalne komisije,
predlagatelja zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave ali tretjine poslancev.
Preiskave ni mogoče ustaviti, če temu nasprotuje predlagatelj zahteve za uvedbo
parlamentarne preiskave ali tretjina poslancev.
Ustavljene parlamentarne preiskave ni mogoče obnoviti v isti
mandatni dobi Državnega zbora, razen če se odkrijejo bistveno nova dejstva o
zadevi, ki v predhodnem postopku niso bila znana.
Če je predlagatelj zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave
tretjina poslancev, se šteje, da predlagatelj zahteve nasprotuje prekinitvi
oziroma ustavitvi parlamentarne preiskave, če temu nasprotuje večina vseh
podpisnikov zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave.
22. člen
Po končani parlamentarni preiskavi preiskovalna komisija
predloži Državnemu zboru pisno poročilo. Poročilo mora vsebovati opis poteka
postopka, dokazila in bistvene ugotovitve preiskave ter predlog sklepov, ki naj
jih po obravnavi sprejme Državni zbor.
Če v preiskovalni komisiji ni soglasja o ugotovitvah
preiskave, je treba v poročilu navesti tudi ločena mnenja.
Po sklepu Državnega zbora, ki ga sprejme na zahtevo
predlagatelja zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave ali tretjine poslancev,
mora preiskovalna komisija med parlamentarno preiskavo predložiti Državnemu
zboru vmesno poročilo o poteku preiskave. Vmesno poročilo lahko preiskovalna
komisija predloži Državnemu zboru tudi na lastno pobudo.
23. člen
Če se pokaže, da preiskovalna komisija ne bo mogla opraviti
svojega dela do konca mandatne dobe Državnega zbora, mora preiskovalna komisija
pravočasno, najkasneje pa za obravnavo na zadnji seji Državnega zbora,
predložiti Državnemu zboru poročilo o poteku in ugotovitvah preiskave ter o
razlogih, zaradi katerih komisija preiskave ne bo mogla končati.
Parlamentarna preiskava, ki ni bila končana v mandatni dobi
Državnega zbora, se šteje za zaključeno. Novi Državni zbor lahko ponovno uvede
tako parlamentarno preiskavo v skladu s tem poslovnikom.
24. člen
Državni zbor pri obravnavi poročila preiskovalne komisije
lahko ugotovitve in ocene preiskovalne komisije sprejme ali zavrne, lahko pa
tudi zahteva dopolnitev postopka parlamentarne preiskave.
Predloge sklepov iz poročila preiskovalne komisije Državni
zbor lahko sprejme ali zavrne, lahko pa sprejme tudi drugačne sklepe.
25. člen
Kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno, veljajo za
uvedbo parlamentarne preiskave ter za imenovanje in delo preiskovalne komisije
določbe poslovnika Državnega zbora.
Poslovnik o parlamentarni preiskavi (Uradni
list RS, št. 63/93) vsebuje naslednjo končno določbo:
»26. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve poslovnika o
parlamentarni preiskavi – PoPP-A (Uradni list RS, št. 33/03) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
6. člen
Preiskovalne komisije, ki delujejo v času uveljavitve teh
sprememb in dopolnitev poslovnika o parlamentarni preiskavi, nadaljujejo z
delom v nespremenjeni sestavi.
7. člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika o parlamentarni
preiskavi začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Odločba o ugotovitvi, da sta Zakon o
parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z
Ustavo, in o razveljavitvi Akta o odreditvi parlamentarne preiskave za
ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali
pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega
župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije
Franca Kanglerja in drugih, zaradi suma, da so bile v postopkih zoper
nekdanjega župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike
Slovenije Franca Kanglerja in drugih huje kršene in nedopustno zlorabljene
določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
Ustave Republike Slovenije, Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika
ter Zakona o državnem svetu, in ugotovitev domnevnega nezakonitega upravljanja
in vodenja določenih evidenc Policije, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti
konkretnih sodnih odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve
v konkretnih sodnih postopkih (Uradni list RS, št. 22/21) določa:
»1. Zakon o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS,
št. 63/93) in Poslovnik o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS,
št. 63/93 in 33/03) sta v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz
prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 1. točke
tega izreka je za oceno skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave z
ustavno neodvisnostjo sodnikov pristojno Ustavno sodišče. Zahtevo za oceno
skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave lahko vloži Sodni svet v
roku 30 dni od objave akta o odreditvi parlamentarne preiskave v Uradnem
listu Republike Slovenije.
4. Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev
politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri
pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana
Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca
Kanglerja in drugih, zaradi suma, da so bile v postopkih zoper nekdanjega
župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije
Franca Kanglerja in drugih huje kršene in nedopustno zlorabljene določbe
Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustave
Republike Slovenije, Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika ter
Zakona o državnem svetu, in ugotovitev domnevnega nezakonitega upravljanja in
vodenja določenih evidenc Policije (Uradni list RS, št. 46/19) se
razveljavi, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih
odločitev in ugotavljanje odgovornosti sodnikov za odločitve v konkretnih
sodnih postopkih.«.
Odločba – o ugotovitvi, da sta Zakon o
parlamentarni preiskavi in Poslovnik o parlamentarni preiskavi v neskladju z
Ustavo, in – o razveljavitvi Akta o odreditvi parlamentarne preiskave za
ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali
pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega
župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije
Franca Kanglerja in drugih, zaradi suma, da so bile v postopkih zoper
nekdanjega župana Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike
Slovenije Franca Kanglerja in drugih huje kršene in nedopustno zlorabljene
določbe Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
Ustave Republike Slovenije, Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika
ter Zakona o državnem svetu, in ugotovitev domnevnega nezakonitega upravljanja
in vodenja določenih evidenc Policije, kolikor se nanaša na presojo pravilnosti
konkretnih odločitev ali ravnanj državnih tožilcev, ki sodijo v okvir
državnotožilske funkcije, in ugotavljanje odgovornosti državnih tožilcev za
take odločitve ali ravnanja (Uradni list RS, št. 130/21) določa:
»1. Zakon o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS,
št. 63/93) in Poslovnik o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS,
št. 63/93 in 33/03) sta v neskladju z Ustavo.
2. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost iz
prejšnje točke odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu
Republike Slovenije.
3. Do odprave ugotovljene protiustavnosti iz 1. točke
tega izreka je za oceno skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave z
ustavno neodvisnostjo državnih tožilcev pristojno Ustavno sodišče. Zahtevo za
oceno skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave lahko vloži generalni
državni tožilec v roku 30 dni od objave akta o odreditvi parlamentarne
preiskave v Uradnem listu Republike Slovenije.
4. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti
1. člena Zakona o parlamentarni preiskavi se zavrže.
5. Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev
politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri
pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana
Mestne občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja
in drugih, zaradi suma, da so bile v postopkih zoper nekdanjega župana Mestne
občine Maribor in člana Državnega sveta Republike Slovenije Franca Kanglerja in
drugih huje kršene in nedopustno zlorabljene določbe Evropske konvencije o
varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustave Republike Slovenije,
Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika ter Zakona o državnem svetu,
in ugotovitev domnevnega nezakonitega upravljanja in vodenja določenih evidenc
Policije (Uradni list RS, št. 46/19) se razveljavi, kolikor se nanaša na
presojo pravilnosti konkretnih odločitev ali ravnanj državnih tožilcev, ki
sodijo v okvir državnotožilske funkcije, in ugotavljanje odgovornosti državnih
tožilcev za take odločitve ali ravnanja.
6. Pobuda in ustavna pritožba zoper akt o odreditvi
parlamentarne preiskave, naveden v 5. točki tega izreka, v delu, v katerem se
nanaša na presojo pravilnosti konkretnih sodnih odločitev in ugotavljanje
odgovornosti sodnikov za odločitve v konkretnih sodnih postopkih, se zavržeta.«.