Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih obsega:
-
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih
cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10 z dne 5. 11. 2010),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 1/12 z
dne 6. 1. 2012),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika
o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 35/13 z dne 26. 4.
2013),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS,
št. 50/15 z dne 10. 7. 2015).
PRAVILNIK
o sodnih izvedencih in sodnih
cenilcih
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina)
Ta pravilnik podrobneje ureja način
imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev oziroma sodnih cenilcev (v
nadaljnjem besedilu: izvedenci oziroma cenilci), vsebino in način opravljanja
posebnega preizkusa strokovnosti in posebnega preizkusa znanja, tarifo za
plačevanje nagrade za izvedensko oziroma cenilsko delo in za povrnitev
stroškov, ki jih je izvedenec oziroma cenilec imel v zvezi z izvedenskim
oziroma cenilskim delom.
2. člen
(Izdelava izvida in mnenja)
(1) Izvedenec oziroma cenilec je
dolžan pri svojem delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti
redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoj izvid in mnenje
oziroma cenitev podati v roku, ki ga določi sodišče oziroma drug organ, ki ga
je imenoval za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve (v nadaljnjem
besedilu: sodišče), ki praviloma ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 60
dni.
(2) Če izvedenec oziroma cenilec
svojega dela ne more opraviti v določenem roku, je o tem dolžan obvestiti
sodišče oziroma tistega, ki je zahteval njegovo delovanje na podlagi
drugega zakona ali uredbe (v nadaljnjem besedilu: naročnik)
najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa oziroma odredbe, s katero je bil
imenovan za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve v določeni zadevi oziroma
po prejemu zahteve naročnika.
(3) Izjemoma lahko sodišče rok iz
prvega odstavka tega člena iz upravičenih razlogov podaljša.
3. člen
(Hramba in vrnitev gradiva)
Izvedenec oziroma cenilec je dolžan zaupano
gradivo skrbno hraniti, upoštevajoč določila zakona, ki ureja varstvo osebnih
podatkov, in ga po opravljenem delu skupaj z izvidom in mnenjem oziroma
cenitvijo vrniti sodišču oziroma naročniku.
II. POSTOPEK IN NAČIN IMENOVANJA
4. člen
(Javni poziv)
(1) Ministrstvo za pravosodje (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo) vodi postopek za imenovanje izvedenca oziroma
cenilca v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, in tem pravilnikom ter po
pravilih zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Po objavi javnega poziva k
predložitvi vlog za imenovanje izvedencev in cenilcev v Uradnem listu Republike
Slovenije ter na spletni strani ministrstva, vloži oseba, ki želi biti
imenovana za izvedenca oziroma cenilca (v nadaljnjem besedilu: kandidat) vlogo
pri ministrstvu.
5. člen
(Priloge)
(1) Kandidat mora k vlogi iz
prejšnjega člena priložiti:
-
dokazila o ustreznem strokovnem znanju in
praktičnih izkušnjah za posamezna strokovna področja in podpodročja, za katera
želi biti imenovan;
-
dokazila, da ima šest let delovnih izkušenj s
posameznega strokovnega področja in podpodročja, na katerem želi biti imenovan,
oziroma, da je strokovnjak z ustreznimi dokazili po četrtem odstavku 87. člena
zakona;
-
izjavo, da ne opravlja dejavnosti, ki ni
združljiva s sodnim izvedenstvom oziroma cenilstvom;
-
mnenje iz petega odstavka 87. člena zakona z
obrazloženo oceno o njegovi strokovnosti in sposobnosti za posamezna strokovna
področja in podpodročja, za katera želi biti imenovan.
(2) Kandidat mora v vlogi navesti tudi
naziv pristojne institucije, pri kateri je pridobil ustrezno izobrazbo po
študijskih programih druge stopnje oziroma izobrazbo, ki v skladu z zakonom
ustreza izobrazbi druge stopnje.
(3) Ministrstvo pridobiva podatek o
poslovni sposobnosti kandidata od upravljavca matičnega registra, podatek o
državljanstvu pa od upravljavca centralne evidence o državljanstvu. Izpisek
oziroma potrdilo iz kazenske evidence ministrstvo pridobi iz lastnih evidenc.
Podatke o ustrezni izobrazbi ministrstvo pridobi od pristojne institucije.
(4) Če je kandidat državljan države
članice Evropske unije ali države članice Evropskega gospodarskega prostora in
hkrati ni državljan Republike Slovenije, mora k vlogi iz prejšnjega člena
priložiti še dokazilo o državljanstvu države članice Evropske unije ali države
članice Evropskega gospodarskega prostora in potrdilo o poslovni sposobnosti,
hkrati pa mora navesti pristojno institucijo, kjer je pridobil aktivno znanje
slovenskega jezika (potrdilo o opravljenem izpitu na visoki ravni po javno
veljavnem izobraževalnem programu za odrasle Slovenščina za tujce).
(5) Kandidat, ki je tuj državljan,
mora k vlogi priložiti dokazila, overjena v skladu s 15. členom Zakona o
overitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01).
6. člen
(Dokazila o strokovnem znanju in
praktičnih izkušnjah)
(1) Kot dokazila o ustreznem
strokovnem znanju ter praktičnih sposobnostih in izkušnjah se upoštevajo
natančna navedba področja in trajanja poklicnih izkušenj in zaposlitev
kandidata, potrdila o udeležbi na strokovnih posvetovanjih in drugih
izobraževalnih oblikah, podatki o objavljenih strokovnih in znanstvenih
prispevkih, raziskovalni in izobraževalni dejavnosti, mnenja, ocene in
priporočila drugih državnih ali izobraževalnih organov, ustanov, strokovnih
združenj in drugih strokovnih institucij s strokovnega področja in podpodročja,
na katerem želi opravljati izvedensko oziroma cenilsko delo, ter druga ustrezna
potrdila in izjave o strokovnosti.
(2) Ministrstvo iz lastnih evidenc
pridobi potrdilo o opravljenem posebnem preizkusu strokovnosti, če je ta
odrejen po določbah 87. člena zakona in določbah tega pravilnika.
7. člen
(Poseben preizkus strokovnosti)
(1) Zaradi ugotavljanja pogoja
strokovnega znanja ter praktičnih sposobnosti in izkušenj kandidata lahko
minister odredi poseben preizkus strokovnosti po petem odstavku 87. člena
zakona.
(2) Preizkus se opravi po določbah IV.
poglavja tega pravilnika.
(3) Kandidat opravlja preizkus
v rokih, ki jih določi Center za izobraževanje v pravosodju (v nadaljnjem
besedilu: CIP).
(4) Če kandidat iz neutemeljenih razlogov k
opravljanju preizkusa ne pristopi v rokih iz
prejšnjega odstavka ali prvega oziroma drugega odstavka 35. člena tega
pravilnika minister izda odločbo o zavrnitvi vloge za imenovanje.
(5) Za presojo utemeljenih razlogov se
uporablja določba četrtega odstavka 32. člena tega pravilnika.
(6) V primeru iz prvega odstavka tega
člena je kandidat lahko imenovan za izvedenca oziroma cenilca le, če uspešno
opravi poseben preizkus strokovnosti.
8. člen
(črtan)
9. člen
(Odločba o imenovanju)
(1) Odločbo o imenovanju za izvedenca
oziroma cenilca ali o zavrnitvi vloge za imenovanje izda minister.
(2) V izreku odločbe se navede
strokovno področje in podpodročje, za katero je izvedenec oziroma cenilec
imenovan ali za katerega je bilo imenovanje zavrnjeno.
(3) Če se spremeni poimenovanje
strokovnega področja oziroma podpodročja, za katerega je bil izvedenec oziroma
cenilec imenovan, minister po uradni dolžnosti o tem izda ugotovitveno odločbo.
10. člen
(Prisega)
(1) Izvedenec oziroma cenilec lahko
začne z delom, ko pred ministrom izreče prisego iz prvega odstavka 88. člena
zakona.
(2) O prisegi se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo minister, izvedenec oziroma cenilec in zapisnikar.
(3) Ob prisegi se izvedencu oziroma
cenilcu vroči odločba o imenovanju.
11. člen
Objava imenovanja
Imenovanje izvedenca oziroma cenilca se
vpiše v imenik izvedencev oziroma cenilcev, ki ga vodi ministrstvo v skladu z
določili zakona. Javni del imenika je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva.
12. člen
(Sprememba strokovnih področij)
(1) Izvedenec oziroma cenilec lahko
vsak čas predlaga zoženje ali razširitev za eno ali več strokovnih področij
oziroma podpodročij, za katera je imenovan oziroma želi biti imenovan za
izvedenca oziroma cenilca.
(2) Zoženje oziroma razširitev se
opravi po postopku za imenovanje oziroma razrešitev izvedenca oziroma cenilca,
določenem z zakonom in tem pravilnikom.
13. člen
(Štampiljka)
(1) Izvedenec oziroma cenilec ima
štampiljko, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s
pristavkom: "Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za...........
(eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je
imenovan)".
(2) Štampiljka je okrogla, s premerom
38 mm.
(3) Ministrstvo priskrbi izvedencu
oziroma cenilcu štampiljko na njegove stroške.
(4) V primeru prejema nove
štampiljke mora izvedenec oziroma cenilec staro štampiljko takoj vrniti
ministrstvu.
(5) Odtis štampiljke in podpis
izvedenca oziroma cenilca na izvidu in mnenju oziroma cenitvi, namenjeni za
uporabo v tujini, overi ministrstvo, razen v primerih, ko je z mednarodnimi
sporazumi določeno, da listin za njihovo uporabo v tujini ni treba overiti.
(6) Izvedenec oziroma cenilec mora izgubo
oziroma odtujitev štampiljke nemudoma pisno ali po elektronski pošti sporočiti
ministrstvu.
14. člen
(Izkaznica)
(1) Izvedenec oziroma cenilec ima
izkaznico, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s
pristavkom: "Sodni-a izvedenec-ka in/ali sodni-a cenilec-ka za...........
(eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera je
imenovan)".
(2) Izkaznica je izdelana iz
plastičnega materiala, velikosti 85,6 x 54 mm, in vsebuje naslednje rubrike:
-
SODNI-A IZVEDENEC-KA in/ali SODNI-A CENILEC-KA
za........ (eno ali več strokovnih področij in podpodročij, za katerega/katera
je imenovan);
-
prostor za sliko, osebno ime in stalno
prebivališče izvedenca/cenilca;
-
prostor za podpis ministra in za pečat
ministrstva.
(3) Ministrstvo priskrbi izvedencu
oziroma cenilcu izkaznico na njegove stroške.
(4) V primeru prejema nove
izkaznice mora izvedenec oziroma cenilec staro izkaznico takoj vrniti
ministrstvu.
(5) Izvedenec oziroma cenilec se mora
pri opravljanju izvedeniškega oziroma cenilskega dela izkazati z izkaznico.
(6) Izvedenec oziroma cenilec mora izgubo
oziroma odtujitev izkaznice nemudoma pisno ali po elektronski pošti sporočiti
ministrstvu.
15. člen
(Sprememba podatkov)
(1) Vsako spremembo osebnega imena,
stalnega ali začasnega prebivališča, drugih kontaktnih podatkov iz drugega
odstavka 88. člena zakona in odsotnost, daljšo kot 6 mesecev, je izvedenec
oziroma cenilec dolžan takoj sporočiti ministrstvu, ki spremembo vpiše v imenik
izvedencev oziroma cenilcev.
(2) V primeru spremembe osebnega
imena, stalnega prebivališča ali strokovnega področja oziroma podpodročja
izvedenca oziroma cenilca zagotovi ministrstvo izvedencu oziroma cenilcu novo
štampiljko in izkaznico na njegove stroške.
(3) Izvedenec oziroma cenilec mora po
prejemu nove štampiljke in izkaznice staro štampiljko in izkaznico takoj
izročiti ministrstvu.
16. člen
(Hramba izkaznic
in štampiljk)
Štampiljko in izkaznico, ki ju izvedenec
oziroma cenilec vrne na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega odstavka
14. člena, tretjega odstavka 15. člena in tretjega odstavka 24. člena tega
pravilnika, ministrstvo hrani v skladu s pravili o
varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.
III. NAČIN RAZREŠITVE
17. člen
(Začetek postopka za razrešitev)
(1) Minister razreši izvedenca oziroma
cenilca iz razlogov, določenih v 89. členu zakona in v primeru iz šestega
odstavka 87. člena zakona.
(2) Postopek za razrešitev izvedenca oziroma
cenilca začne minister na predlog predsednika sodišča ali po uradni dolžnosti.
(3) Če gre za razlog iz 1. točke
prvega odstavka 89. člena zakona, se postopek začne na podlagi zahteve
samega izvedenca oziroma cenilca.
18. člen
(Odgovor)
(1) Predlog predsednika sodišča
oziroma obvestilo, da je začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti z
navedbo razlogov, se pošlje v odgovor izvedencu oziroma cenilcu, zoper katerega
je začet postopek razrešitve.
(2) Za odgovor se določi rok, ki ne
sme biti krajši od 8 in ne daljši od 30 dni in teče od dneva, ko izvedenec
oziroma cenilec prejme obvestilo oziroma predlog za začetek postopka.
19. člen
(črtan)
20. člen
(Strokovna komisija)
(1) Za ugotavljanje razloga za
razrešitev iz 4. točke prvega odstavka 89. člena zakona minister lahko imenuje
strokovno komisijo. Sedež strokovne komisije je na ministrstvu.
(2) Strokovno komisijo sestavljajo
strokovnjaki s strokovnega področja in podpodročja, za katerega je izvedenec
oziroma cenilec imenovan, in so praviloma imenovani izmed sodnih izvedencev
oziroma cenilcev, ki imajo ta status najmanj pet let, po potrebi pa tudi drugi
strokovnjaki, ter uslužbenec ministrstva, ki je v Republiki Sloveniji pridobil
najmanj izobrazbo študijskega programa druge stopnje pravne smeri oziroma raven
izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne smeri.
(3) Strokovna komisija ima
predsednika, najmanj dva člana ter zapisnikarja. Predsednik strokovne komisije
je uslužbenec ministrstva iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(Sodelovanje v strokovni komisiji)
Imenovani izvedenec oziroma cenilec se je
na poziv ministra dolžan odzvati vabilu v zvezi s sodelovanjem v strokovni
komisiji kot strokovnjak s strokovnega področja, za katerega je imenovan.
22. člen
(Delo in poročilo strokovne komisije)
(1) Strokovna komisija opravlja svoje
delo na seji, na katero lahko vabi izvedenca oziroma cenilca, katerega
razrešitev je predlagana, ter strokovnjake z njegovega strokovnega področja.
(2) Strokovna komisija v roku največ
60 dni od imenovanja pripravi pisno poročilo na podlagi zbrane dokumentacije in
podatkov, ki so bili pridobljeni v postopku razrešitve.
(3) Poročilo strokovne komisije
vsebuje ugotovitve in ocene ter mnenje glede razrešitvenega razloga.
23. člen
(Stroški postopka za razrešitev)
Članom strokovne komisije iz 20. člena tega
pravilnika pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu
in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister. Odredba se objavi na
spletni strani ministrstva. Sredstva se zagotavljajo iz
proračunskih sredstev ministrstva.
24. člen
(Odločba o razrešitvi)
(1) O svoji odločitvi minister
izda odločbo, ki se vroči izvedencu oziroma cenilcu. Z odločitvijo ministra se
seznani tudi predlagatelja razrešitve.
(2) Šteje se, da je izvedenec oziroma
cenilec razrešen z dnem dokončnosti odločbe o razrešitvi.
(3) Razrešeni izvedenec oziroma
cenilec mora v treh dneh od prejema odločbe o razrešitvi ministrstvu oddati
svojo štampiljko in izkaznico.
(4) Razrešitev se vpiše v imenik
izvedencev in cenilcev ter objavi na spletnih straneh ministrstva.
IV. VSEBINA IN NAČIN OPRAVLJANJA POSEBNEGA PREIZKUSA
STROKOVNOSTI IN POSEBNEGA PREIZKUSA ZNANJA
25. člen
(Program posebnih preizkusov strokovnosti
oziroma posebnih preizkusov znanja)
Program posebnih preizkusov strokovnosti
oziroma posebnih preizkusov znanja za posamezna strokovna področja določi
minister, za njihovo izvedbo pa je pristojen CIP.
26. člen
(Pripravljalni in izpopolnjevalni seminarji)
(1) CIP lahko za pripravo kandidatov ter
izvedencev in cenilcev na posebne preizkuse strokovnosti oziroma posebne
preizkuse znanja organizira pripravljalne seminarje.
(2) CIP lahko na podlagi šestega odstavka
87. člena zakona za izvedence in cenilce organizira izpopolnjevalne seminarje.
(3) Pripravljalne ali izpopolnjevalne seminarje
lahko CIP organizira v sodelovanju z drugimi državnimi ali izobraževalnimi
organi ter ustanovami, s strokovnimi združenji oziroma drugimi oblikami
povezovanja izvedencev oziroma cenilcev, s strokovnjaki s posameznih strokovnih
področij in podpodročij, za katera bodo kandidati ter izvedenci oziroma cenilci
opravljali preizkuse, ter s pravnimi strokovnjaki.
(4) Pripravljalni ali izpopolnjevalni
seminarji so splošni in posebni.
(5) Splošni pripravljalni ali
izpopolnjevalni seminarji so enaki za vse kandidate oziroma za izvedence in
cenilce, ne glede na strokovno področje.
(6) Splošni pripravljalni ali
izpopolnjevalni seminarji obsegajo temeljna znanja s področja organizacije in
delovanja pravosodja in sodstva, osnove sodnih postopkov, pravila o dokazovanju,
zakonske določbe o pravicah in dolžnostih izvedencev oziroma cenilcev, osnove
prava in institucij Evropske Unije ter druge teme, ki jih izvedenci oziroma
cenilci potrebujejo pri svojem delu.
(7) Posebni pripravljalni ali
izpopolnjevalni seminarji obsegajo posebna strokovna znanja za posamezna
strokovna področja in podpodročja izvedenskega oziroma cenilskega dela.
(8) Če zaradi nezadostnega števila
kandidatov ni mogoče zagotoviti izvedbe posebnega pripravljalnega seminarja,
lahko CIP zagotovi drugo ustrezno obliko izobraževanja.
(9) Čas, kraj, potek in vsebino
pripravljalnega ali izpopolnjevalnega seminarja CIP objavi na uradni spletni
strani ministrstva najmanj 15 dni pred začetkom seminarja.
(10) O udeležbi na pripravljalnem ali
izpopolnjevalnem seminarju oziroma drugi ustrezni obliki izobraževanja se
kandidatu, izvedencu oziroma cenilcu izda pisno potrdilo. Potrdilo vsebuje
osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega ali začasnega
prebivališča.
(11) Stroške pripravljalnega ali izpopolnjevalnega
seminarja oziroma druge ustrezne oblike izobraževanja krije kandidat, izvedenec
oziroma cenilec.
27. člen
(Komisija)
(1) Če minister zaradi ugotavljanja
pogoja strokovnega znanja, praktičnih sposobnosti in izkušenj za posamezno
strokovno področje in podpodročje kandidatu odredi opravljanje posebnega
preizkusa strokovnosti (v nadaljnjem besedilu: preizkus), se ta opravlja pred
komisijo iz petega odstavka 87. člena zakona, ki jo minister imenuje za
posamezno strokovno področje in podpodročje opravljanja preizkusa. Komisija ima
sedež na ministrstvu.
(2) Komisija ima predsednika, najmanj
dva člana in zapisnikarja. Člani komisije so strokovnjaki imenovani s področja
in podpodročja, za katerega se opravlja preizkus,
zapisnikar pa je imenovan izmed uslužbencev ministrstva.
(3) Predsednik komisije je imenovan
izmed uslužbencev ministrstva, ki so v Republiki Sloveniji pridobili najmanj
izobrazbo študijskega programa druge stopnje pravne smeri oziroma raven
izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne smeri.
(4) Predsedniku, članom komisije ter
zapisnikarju pripada plačilo za delo in povračilo stroškov po odredbi o plačilu
in povračilu stroškov, ki jo sprejme minister.
(5) Sredstva za delo komisije se
zagotavljajo iz prihodkov lastne dejavnosti.
28. člen
(Opravljanje preizkusa)
(1) Kandidat v izpitnem roku opravlja
preizkus za eno podpodročje posameznega strokovnega področja.
(2) Preizkus zajema preverjanje znanja
s strokovnega področja in podpodročja, za katerega želi biti kandidat imenovan,
in vključuje poznavanje predpisov, teorije in strokovne prakse z določenega
strokovnega področja in podpodročja, ter preverjanje pravnega znanja.
(3) Čas in kraj opravljanja preizkusa
določi CIP ter o tem obvesti kandidata.
(4) Rok za opravo preizkusa mora biti
določen tako, da kandidatu za pripravo na preizkus od prejema obvestila o času
in kraju preizkusa do dneva preizkusa ostane najmanj 30 dni.
(5) Predsednik komisije skrbi za
pravilen potek preizkusa in pred pričetkom preizkusa preveri istovetnost osebe,
ki pristopa k preizkusu.
29. člen
(Podaljšanje roka za opravljanje
preizkusa)
(1) Predstojnik CIP-a lahko rok,
določen za opravljanje preizkusa, na pisno prošnjo kandidata, vloženo iz
utemeljenih razlogov najmanj osem dni pred potekom roka, podaljša.
(2) Za presojo utemeljenih razlogov se
uporablja določba četrtega odstavka 32. člena tega pravilnika.
30. člen
(Potek in ocenjevanje preizkusa)
(1) Preizkus se opravlja pisno in
ustno.
(2) Pisni del preizkusa zajema pisno
nalogo s strokovnega področja in podpodročja, za katero se opravlja preizkus.
Naloga je zasnovana zlasti v obliki reševanja strokovnega problema s študijem
primera na podlagi predloženega gradiva ter z izdelavo osnutka izvida, mnenja
oziroma cenitve s strokovnega področja in podpodročja, za katero se opravlja
preizkus.
(3) Pisni del preizkusa traja največ
štiri ure. Kandidat ima lahko pri sebi pravne predpise in strokovno literaturo.
V času opravljanja pisnega dela se kandidat ne sme z nikomer posvetovati.
(4) Ugotovljena kršitev določbe
prejšnjega odstavka ima enake posledice kot negativno ocenjena pisna naloga. Kandidat
lahko izpitni prostor zapusti le z dovoljenjem navzočega uslužbenca
ministrstva. Kandidat med izpitom ne sme imeti pri sebi telekomunikacijskih
naprav.
(5) Z rezultatom pisnega dela
preizkusa predsednik komisije kandidata seznani na dan ustnega dela preizkusa.
Če kandidat uspešno opravi pisni del, lahko pristopi k ustnemu delu preizkusa.
(6) Ustni del preizkusa zajema zagovor
pisne naloge in preverjanje znanja s strokovnega področja in podpodročja, za
katero kandidat opravlja preizkus, ter preverjanje pravnega znanja, ki zajema
predvsem poznavanje:
-
temeljnih institutov ustavne ureditve Republike
Slovenije,
-
organizacije in delovanja pravosodja in
sodstva,
-
osnov sodnih postopkov,
-
osnove pravil o dokazovanju,
-
zakonskih določb o pravicah in dolžnostih
izvedencev oziroma cenilcev ter
-
osnov prava in institucij Evropske unije.
(7) Ustni del traja, kolikor je
potrebno za preverjanje kandidatove strokovnosti, vendar največ eno uro.
(8) Ustni del preizkusa se opravlja
najkasneje v sedmih dneh po opravljenem pisnem delu preizkusa.
(9) Preizkus je opravljen uspešno, če
kandidat uspešno opravi tudi ustni del.
(10) (črtan)
(11) Pisne naloge, šifre kandidatov, izdelane pisne naloge,
zapisniki in ostalo izpitno gradivo veljajo za izpitno tajnost in morajo biti
kot tako tudi označeno.
31. člen
(Izid preizkusa)
(1) Izid preizkusa razglasi predsednik
komisije v navzočnosti članov komisije, kandidata in zapisnikarja takoj po končanem
celotnem preizkusu. Izid se zapiše v zapisnik.
(2) Kandidatu, ki je opravil preizkus,
se izda potrdilo o opravljenem preizkusu. Potrdilo vsebuje osebno ime, datum in
kraj rojstva ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča kandidata ter da je
kandidat opravil preizkus za posamezno strokovno področje in podpodročje v
skladu z zakonom in tem pravilnikom.
(3) Potrdilo podpiše predsednik
komisije.
(4) Potrdilo o opravljenem preizkusu
se izda v dveh izvodih, od katerih prejme enega kandidat, drugi pa ostane v
spisu ministrstva.
32. člen
(Odsotnost ali odstop od preizkusa)
(1) Če kandidat določenega dne brez
upravičenega razloga ne pristopi k opravljanju preizkusa ali če odstopi, ko je
že začel opravljati preizkus, se šteje da preizkusa ni opravil.
(2) O upravičenosti razlogov za odsotnost
ali odstop od preizkusa odloči predstojnik CIP-a na podlagi pisne obrazložitve
kandidata.
(3) Kandidat mora posredovati pisno
obrazložitev najkasneje v osmih dneh od dneva, določenega za opravljanje
preizkusa, sicer se šteje, da odsotnost ali odstop nista upravičena.
(4) Za upravičene razloge se štejejo
zlasti: bolezen, smrt v ožji družini ter neodložljive in nenačrtovane osebne
obveznosti.
(5) Če predstojnik CIP-a odloči, da so
razlogi upravičeni, se šteje, da kandidat ni pristopil k preizkusu.
33. člen
(Stroški preizkusa)
(1) Kandidat na podlagi izstavljenega
računa plača stroške preizkusa skladno s cenikom, ki ga določi minister, in v
roku, določenem v izstavljenem računu. Če račun ni plačan v tako določenem
roku, kandidatu ni dovoljen pristop na preizkus, na kar se kandidata posebej
pisno opozori.
(2) Če se kandidat brez upravičenega
razloga preizkusa ne udeleži, je stroške preizkusa dolžan plačati oziroma se mu
že plačani stroški ne vrnejo.
(3) Če kandidat med opravljanjem
preizkusa odstopi, se mu že plačani stroški ne vrnejo.
34. člen
(Zapisnik)
(1) Za vsakega kandidata se o
preizkusu piše zapisnik, ki vsebuje: osebno ime kandidata, stalno oziroma
začasno prebivališče, sestavo komisije, strokovno področje in podpodročje, za
katero se opravlja preizkus, datum, opis poteka ter uspeh preizkusa.
(2) Pisna naloga je priloga zapisnika.
Zapisnik podpišejo predsednik komisije, člani komisije in zapisnikar.
(3) Komisija oceni uspeh preizkusa s
skupno oceno "JE OPRAVIL-A" ali "NI OPRAVIL-A".
35. člen
(Ponovitev preizkusa)
(1) Kandidat, ki ni uspešno opravil
pisnega dela preizkusa sme k opravljanju tega ponovno pristopiti v roku, ki ga
določi komisija, vendar ne prej kot v treh mesecih in ne kasneje od enega leta
po dnevu pisnega dela preizkusa.
(2) Kandidat, ki ni opravil ustnega
dela preizkusa, ponavlja celotni preizkus v roku, ki ga določi komisija, vendar
ne prej kot v treh mesecih in ne kasneje od enega leta po dnevu ustnega dela
preizkusa.
(3) Celotni preizkus se lahko opravlja
največ trikrat.
(4) Za ponovitev preizkusa se ponovno
plačajo stroški preizkusa.
(5) Ne glede na določbo tretjega
odstavka tega člena lahko kandidat, ki preizkusa za posamezno strokovno
področje in podpodročje trikrat ni uspešno opravil ali k opravljanju preizkusa
ni pristopil v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena, po preteku petih
let od zadnjega opravljanja preizkusa ponovno vloži vlogo za imenovanje za
izvedenca oziroma cenilca za isto strokovno področje in podpodročje.
(6) Predstojnik CIP-a lahko rok iz
prvega in drugega odstavka tega člena na prošnjo
kandidata, vloženo iz utemeljenih razlogov ter najmanj en mesec pred potekom
roka, podaljša.
(7) Za presojo utemeljenih razlogov se
uporablja določba četrtega odstavka 32. člena tega pravilnika.
36. člen
(Predložitev dokazil o strokovnem
izpopolnjevanju)
(1) Izvedenec oziroma cenilec se mora
v obdobju, določenem v četrtem odstavku 84. člena zakona, v skladu s šestim
odstavkom 87. člena zakona za posamezno strokovno področje in podpodročje
udeležiti najmanj petih strokovnih izpopolnjevanj.
(2) Če izvedenec oziroma cenilec ne
predloži dokazil o strokovnem izpopolnjevanju v skladu s šestim odstavkom 87.
člena zakona v roku iz četrtega odstavka 84. člena zakona, minister začne
postopek za razrešitev izvedenca oziroma cenilca.
(3) Za predložitev dokazil o
strokovnem izpopolnjevanju izvedencev oziroma cenilcev, njihovem seznanjanju z
novimi dognanji in metodami v stroki ter za oceno tega izpopolnjevanja in
seznanjanja, se smiselno uporabljajo določila 6. člena, za odreditev posebnega
preizkusa znanja pa določila 7. člena tega pravilnika.
37. člen
(Poseben preizkus znanja)
Za poseben preizkus znanja se smiselno
uporabljajo določbe tega dela pravilnika, ki veljajo za poseben preizkus
strokovnosti.
38. člen
(Evidenca preizkusov)
CIP vodi evidenco posebnih preizkusov
strokovnosti in posebnih preizkusov znanja za izvedence oziroma cenilce, ki
vsebuje:
-
navedbo strokovnega področja in podpodročja,
-
zaporedno številko,
-
osebno ime kandidata in naslov stalnega oziroma
začasnega prebivališča,
-
številko spisa kandidata,
-
datum in kraj rojstva,
-
stopnjo in vrsto izobrazbe,
-
komisijo za preizkus in datum opravljanja
preizkusa,
-
znesek in datum plačila stroškov preizkusa,
-
uspeh pri preizkusu.
V. NAGRADA IN POVRNITEV STROŠKOV
39. člen
(Splošna določba)
Izvedenci oziroma cenilci imajo pravico do
nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom.
40. člen
(Vrsta stroškov)
Stroški iz prejšnjega člena so:
1.
potni stroški;
2.
stroški za prehrano in prenočišče;
3.
nadomestilo plače;
4.
materialni stroški v zvezi z izvedenskim
oziroma cenilskim delom.
41. člen
(Potni stroški)
(1) Potni stroški obsegajo stroške
prihoda in vrnitve izvedenca oziroma cenilca od kraja njegovega stalnega ali
začasnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: prebivališče) do sedeža sodišča
oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja, kjer opravlja izvedeniško oziroma
cenilsko delo, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Potni stroški se priznajo v višini izdatkov za prevoz z
najcenejšim javnim prevoznim sredstvom na dan opravljene vožnje.
(2) Potni stroški se izvedencu oziroma
cenilcu povrnejo za javno prevozno sredstvo, ki ni najcenejše, če bi uporaba
najcenejšega javnega prevoznega sredstva glede na vozni red in čas opravljanja
izvedeniškega oziroma cenilskega dela, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za
izvedenca oziroma cenilca pomenila več kot dve uri dnevne časovne izgube.
(3) Sodišče v primeru javnega prevoza
upošteva podatke o ceni javnega prevoza po veljavnem ceniku prevoznika, pri
čemer se stroški prevoza obračunajo tako, da je višina povračila dvakratnik
cene enosmerne vozovnice oziroma cena povratne vozovnice. Za ceno enosmerne
vozovnice v avtobusnem mestnem potniškem prometu se upošteva najnižja cena
enkratne vožnje.
(4) Izvedencu oziroma cenilcu se
prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja njegovega
prebivališča do sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali kraja,
kjer opravlja izvedensko oziroma cenilsko delo, če:
-
prevoz z javnim prevoznim sredstvom ni na
razpolago;
-
bi bila uporaba javnega prevoznega sredstva
glede na okoliščine neprimerna, ali
-
če višina stroškov ni višja od uporabe javnega
prevoznega sredstva.
(5) Kilometrina iz prejšnjega odstavka se
obračunava v višini osmih odstotkov cene neosvinčenega
motornega bencina – 95 oktanov.
(6) Izvedencu oziroma cenilcu se v
primeru iz četrtega odstavka tega člena povrnejo tudi gotovinski stroški, ki so
nastali kot posledica uporabe motornega vozila za potovanje, kolikor jih je
dejansko utrpel in ob predložitvi originalnih dokazil.
(7) Če je bilo motorno vozilo v
uporabi za večje število izvedencev oziroma cenilcev, se v primeru iz četrtega
odstavka tega člena lahko povračilo potnih stroškov uveljavlja le enkrat.
42. člen
(Stroški za prehrano in prenočišče)
(1) Stroški za prehrano se izvedencu
oziroma cenilcu priznajo v obliki dnevnice.
(2) Dnevnica za sodelovanje izvedenca
oziroma cenilca na naroku se prizna, če je moral biti izvedenec oziroma cenilec
zaradi sodelovanja na naroku odsoten iz kraja svojega prebivališča več kot 12
ur.
(3) Stroški za prenočišče se izvedencu
oziroma cenilcu priznajo s povračilom dejansko plačanih stroškov prenočevanja.
(4) Pravico do povračila stroškov
prenočišča ima izvedenec oziroma cenilec, ki ima prebivališče zunaj kraja
sedeža sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča ali če opravlja izvedensko
oziroma cenilsko delo zunaj kraja sodišča oziroma zunanjega oddelka sodišča in
je zaradi sodelovanja pri sojenju moral prenočevati v tem kraju.
43. člen
(Odmera stroškov za prehrano, prenočišče in
kilometrino)
Dnevnica, stroški prenočišča in kilometrina
se odmerijo v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence, v kolikor ta
pravilnik ne določa drugače.
44. člen
(Nadomestilo plače)
(1) Izvedenec oziroma cenilec, ki je
zaposlen, ima na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas,
ki ga zaradi opravljanja izvedenskega oziroma cenilskega dela porabi za
udeležbo na glavni obravnavi.
(2) Delodajalec izvedencu oziroma
cenilcu izplača nadomestilo plače, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek,
ki ustreza višini nadomestila plače na podlagi pisnega obračuna s priloženimi
dokazili o višini plače izvedenca oziroma cenilca in o izplačanem nadomestilu.
45. člen
(Materialni stroški v zvezi z izvedenskim
oziroma cenilskim delom)
(1) Materialni stroški v zvezi z
izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga
opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo
po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če
to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške.
(2) Izvedenec oziroma cenilec mora za
obračun storitev iz prejšnjega odstavka predložiti vsaj eno ponudbo gospodarske
družbe ali zavoda, ki te storitve opravlja, oziroma predložiti druga dokazila,
iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev.
(3) Ostali materialni stroški se
ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade.
46. člen
(Tarifa)
Za izračun nagrade za izvedensko oziroma
cenilsko delo se uporablja tarifa, določena s tem pravilnikom.
47. člen
(Posebni primeri)
(1) Za izdelavo izvidov in mnenj
oziroma cenitev v dela prostih dneh (prazniki, dela prosti dnevi, nedelje) in v
nočnem času ob delavnikih (od 23. do 6. ure) ter v drugih nujnih primerih se nagrada
poveča za 100 odstotkov.
(2) Za izdelavo izvidov in mnenj
oziroma cenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem
jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, se sme nagrada ustrezno
povečati, vendar največ za 100 odstotkov.
(3) Za izdelavo izjemno zahtevnih
izvidov in mnenj oziroma cenitev se sme nagrada ustrezno povečati največ do
50 odstotkov določenih najvišjih vrednosti po tarifi iz VI. poglavja tega
pravilnika.
(4) Zahtevnost izvida in mnenja
oziroma cenitve je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za
izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma
cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet
izvida in mnenja oziroma cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na
stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve.
(5) Če je podanih več podlag za odmero
povečanja nagrade po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, se sme
povečanje odmeriti le enkrat po prvem ali enkrat po drugem ali enkrat po
tretjem odstavku tega člena, vsakokrat od skupne vrednosti, izražene v eurih
kot je določena s tarifo iz VI. poglavja tega pravilnika.
(6) Če narava zadeve zahteva, da isti
izvedenec oziroma cenilec izdela več zaporednih manj obsežnih in enostavnejših
izvidov, mnenj oziroma cenitev, se mu nagrada za izvedensko oziroma cenilsko
delo odmeri največ do 50 odstotkov določenih najnižjih vrednosti po tarifi iz
VI. poglavja tega pravilnika.
VI. TARIFA ZA VREDNOTENJE IZVEDENSKEGA OZIROMA CENILSKEGA
DELA
48. člen
(Študij spisa)
(1) Za študij spisa pripada izvedencu
oziroma cenilcu:
1.
pri obsegu do 50 strani 46 eurov,
2.
pri obsegu nad 50 do 200 strani 92 eurov,
3.
pri obsegu nad 200 do 500 strani 138 eurov,
4.
pri obsegu nad 500 do 1000 strani 230 eurov,
5.
pri obsegu nad 1000 do 2000 strani 460 eurov.
(2) Za vsakih nadaljnjih 1000 strani
študija spisa, zraven zneska po 5. točki prejšnjega odstavka, izvedencu oziroma
cenilcu pripada še dodatnih 350 eurov.
(3) Pri študiju spisa se upoštevajo
tudi priloge, ki jih je potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja oziroma
cenitve.
49. člen
(Dodatna dokumentacija)
(1) Za zbiranje in proučevanje dodatne
dokumentacije pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1.
za manj obsežne (do 100 strani) 46 eurov,
2.
za obsežne (od 100 do 200 strani) 92 eurov,
3.
za zelo obsežne (od 200 do 300 strani) 138
eurov,
4.
za izjemno obsežne (nad 300 do 600 strani) 230
eurov.
(2) (2) Za vsakih nadaljnjih 300 strani
zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije, zraven zneska iz 4. točke
prejšnjega odstavka, izvedencu oziroma cenilcu pripada dodatnih 175 eurov.
50. člen
(Pregled oziroma ogled)
(1) Za preglede oziroma oglede pripada
izvedencu oziroma cenilcu:
1.
za manj zahtevne (do 1 ure) 46 eurov,
2.
za zahtevne (do 3 ure) 92 eurov,
3.
za zelo zahtevne (do 5 ur) 138 eurov,
4.
za izjemno zahtevne (nad 5 ur) 230 eurov.
(2) Za vsake nadaljnje začete pol ure
pri izjemno zahtevnem pregledu oziroma ogledu, izvedencu oziroma cenilcu
pripada dodatnih 46 eurov.
(3) Za čas potovanja na ogled in nazaj
pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 10 eurov.
51. člen
(Pisni izvid in mnenje oziroma cenitev)
(1) Za pisno izdelavo izvida in mnenja
oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1.
za manj zahtevnega 184 eurov,
2.
za zahtevnega 276 eurov,
3.
za zelo zahtevnega 414 eurov,
4.
za izjemno zahtevnega 459 eurov.
(2) Za pisno izdelavo dopolnilnega
izvida in mnenja oziroma cenitve na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev
odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, izvedencu
oziroma cenilcu pripada:
1.
za manj zahtevnega 92 eurov,
2.
za zahtevnega 138 eurov,
3.
za zelo zahtevnega 207 eurov,
4.
za izjemno zahtevnega 230 eurov.
52. člen
(Ustno podajanje izvida in mnenja oziroma
cenitve)
(1) Za priprave na ustno podajanje
izvida in mnenja oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu:
1.
za manj zahtevnega 92 eurov,
2.
za zahtevnega 138 eurov,
3.
za zelo zahtevnega 207 eurov,
4.
za izjemno zahtevnega 230 eurov.
(2) Za ustno podajanje izvida in
mnenja oziroma cenitve pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol
ure 35 eurov.
(3) Ko ne podaja svojega izvida in
mnenja oziroma cenitve, izvedencu oziroma cenilcu pripada za čakanje na narok
oziroma navzočnost na sodišču med narokom za vsake začete pol ure čakanja 10
eurov. Če traja čakanje skupaj z narokom do pol ure, pripada izvedencu oziroma
cenilcu samo plačilo za udeležbo na naroku.
(4) Za čas potovanja na sodišče
pripada izvedencu oziroma cenilcu za vsake začete pol ure 10 eurov.
(5) V primeru, da izvedenec oziroma
cenilec pristopi na glavno obravnavo in zaradi preložitve glavne obravnave
ustno ne poda izvida in mnenja oziroma cenitve, mu pripada 50 odstotkov nagrade
po tem vrednotenju.
(6) V primeru, da izvedenec oziroma cenilec uveljavlja
nadomestilo plače v skladu s 44. členom tega pravilnika, ni upravičen do nagrad
iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
53. člen
(Izplačilo nagrade in stroškov)
(1) Kadar se nagrada in stroški za
izvedensko oziroma cenilsko delo izplačujejo iz zneskov, ki so bili vnaprej
založeni, lahko izvedenec oziroma cenilec po opravljenem študiju spisa sodišču
predlaga zvišanje založenega zneska, če oceni, da zaradi predvidene obsežnosti
dela že plačan znesek ne bo zadostoval za izplačilo stroškov in nagrade.
(2) Sodišče odloči o zahtevi za odmero
nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo
dokazovanje s posameznim izvedencem oziroma cenilcem končano.
(3) Sodišče odmerjeno nagrado in
stroške izplača v primeru, da se sredstva zagotavljajo:
1.
iz vnaprej založenih zneskov, najkasneje v
petinštiridesetih dneh od izdaje sklepa o odmeri nagrade in stroškov;
2.
iz proračuna, v skladu s plačilnimi roki,
določenimi v veljavnem Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.
(4) Naročnik izvida in mnenja oziroma
cenitve mora stroške in nagrado plačati v petnajstih dneh od prejema računa
oziroma stroškovnika, razen če zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike
Slovenije ne določa drugače.
(5) Pri odmeri nagrade se upošteva
vrednost po tarifi, veljavni na dan odmere.
(6) Izplačilo
nagrade in stroškov se izvedencu oziroma cenilcu opravi neposredno na njegov
račun.
(7) Če
sodišče o zahtevi za odmero nagrade in povrnitvi stroškov ne odloči v roku iz
drugega odstavka tega člena, ima izvedenec oziroma cenilec pravico do zamudnih
obresti po zakonu po preteku tega roka dalje do odločitve o odmeri nagrade in
povrnitvi stroškov.
(8) Če
sodišče odmerjene nagrade in stroškov ne izplača v rokih, določenih v tretjem
odstavku tega člena, ima izvedenec oziroma cenilec pravico do zamudnih obresti
po zakonu po preteku zadnjega dne, ko bi odmerjena nagrada in stroški morali
biti plačani, do izplačila.
(9) Če
stranka, na zahtevo katere je izvedenec oziroma cenilec izdelal izvid in mnenje
oziroma cenitev, ne plača nagrade in stroškov v petnajstih dneh od prejema
računa, ima izvedenec oziroma cenilec pravico do zamudnih obresti po zakonu, od
dneva izteka navedenega roka do plačila.
54. člen
(črtan)
Priloga: (črtana)
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih
cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10)
vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
»VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
55. člen
(Uporaba
nekaterih določb pravilnika)
Stroški in nagrade, ki do dneva uveljavitve
tega pravilnika še niso odmerjeni, se odmerijo po tarifi, ki jo določa
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS,
št. 7/02, 75/03, 72/05, 71/07 in 84/08), izplačajo pa v rokih, določenih v
tem pravilniku.
56. člen
(Prenehanje
veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik,
preneha veljati Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list
RS, št. 7/02, 75/03, 72/05, 71/07 in 84/08).
57. člen
(Začetek
veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 1/12) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
Stroški in nagrade, ki do dneva uveljavitve
tega pravilnika še niso odmerjeni, se odmerijo po tarifi, ki jo določa
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10).
23. člen
Izvedenci in cenilci so dolžni predložiti
dokazila v skladu s 36. členom pravilnika do konca leta 2016.
24. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvi
Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 35/13) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»6. člen
Za obračun in povračila stroškov, ki so
nastali pred uveljavitvijo tega pravilnika, se uporabljajo določbe Pravilnika o
sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10 in 1/12).
7. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 50/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»20. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.