Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v
dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
obsega:
-
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
(Uradni list RS, št. 75/05 z dne 9. 8. 2005),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in
standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 85/06 z dne
10. 8. 2006),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in
standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 68/07 z dne
30. 7. 2007),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in
standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 73/08 z dne
18. 7. 2008),
-
Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za
izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah
z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 18/11 z dne 15. 3. 2011).
PRAVILNIK
o normativih in standardih za
izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah
z italijanskim učnim jezikom
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določijo normativi in
standardi za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanih območjih.
Normativi in standardi obsegajo učno
obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov
ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice,
administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje
oddelkov in učnih skupin.
S tem pravilnikom se določijo tudi
normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s
posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih
programov ter otrok Romov.
S tem pravilnikom se določijo tudi elementi
za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga
dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v
skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo
iz državnega proračuna.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
2. člen
(učna obveznost učiteljev)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po
45 minut, je:
-
22 ur za učitelje,
-
21 ur za učitelje italijanščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ter
slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,
-
22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske
pomoči učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki je
namenjena premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
-
30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po
50 minut, je:
-
25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega
dela, izražena v urah po 60 minut, je:
-
35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.
3. člen
(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)
Učitelj, ki je član predmetne komisije za
pripravo nacionalnega preverjanja znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno
obveznost za polni delovni čas, in sicer:
-
učitelj, član predmetne komisije za matematiko in materni jezik, za 3
ure,
-
učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 2 uri,
-
učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji
predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v
tekočem šolskem letu, za 1 uro.
Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja
šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z
določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure
pouka.
Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost za polni delovni čas, učitelj, ki
je razrednik v vseh ostalih razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno
obveznost za polni delovni čas.
4. člen
(drugi strokovni delavci)
Obseg ur pouka za drugega strokovnega
delavca se v šolah z italijanskim učnim jezikom določi glede na število učencev
v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:
12-16 učencev – 11 ur,
17-21 učencev – 15 ur.
Drugi strokovni delavec se vključi v
vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh
razredov najmanj 10 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več
razredov pa 8 učencev.
V dvojezičnih osnovnih šolah se drugi
strokovni delavec v 1. razredu vključi v vzgojno-izobraževalno delo v skladu z
izvedbenimi navodili za izvajanje programa dvojezične osnovne šole pri vseh
urah pouka, razen pri slovenščini in madžarščini, kjer se učenci delijo v
skupine.
V 2. in 3. razredu se v skladu z izvedbenimi navodili za izvajanje programa v dvojezičnih osnovnih šolah vključi drugi
učitelj pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini in madžarščini, kjer se
učenci delijo v skupine.
4.a člen
(mentorstvo)
Mentorju pripravnika se prizna štiri ure na
teden za delo s pripravnikom.
5. člen
(črtan)
6. člen
(učna obveznost ravnatelja)
Ravnatelj osnovne šole z več kot 16 oddelki
v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti, ravnatelj osnovne šole s 16
oddelki in manj pa mora v okviru delovne obveznosti opraviti 2 uri pouka, 3 ure
podaljšanega bivanja ali 4 ure drugega strokovnega dela.
Med učno obveznost, ki jo ravnatelj
opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega
dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena tega
pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih
ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti sodi svetovalno delo, delo
knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in
delo organizatorja šolske prehrane.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko
ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno
obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti, sodi
le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj
nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Osnova za določitev učne obveznosti
ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in
oddelki predšolske vzgoje.
7. člen
(pomočnik ravnatelja)
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika
ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj
imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih. Na eno delovno mesto
pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne
obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela.
Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne
obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za
sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena tega pravilnika, razen ur
jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja
opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo
knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in
delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna
obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se
določi v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Učna obveznost
|
Ure drugega strokovnega
dela
|
1. pom. ravnatelja
|
2. pom. ravnatelja
|
ure pouka
|
ure podaljšanega
bivanja
|
18,19
|
38,39
|
13
|
14
|
26
|
20,21
|
40,41
|
12
|
13
|
24
|
22,23
|
42,43
|
11
|
12
|
22
|
24,25
|
44,45
|
10
|
11
|
20
|
26,27
|
46,47
|
9
|
10
|
18
|
28,29
|
48,49
|
8
|
9
|
16
|
30,31
|
50,51
|
7
|
8
|
14
|
32,33
|
52,53
|
6
|
7
|
12
|
34,35
|
54,55
|
5
|
6
|
10
|
36,37
|
56,57
|
4
|
5
|
8
|
Učna obveznost tretjega pomočnika
ravnatelja se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.
Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov
ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma
obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače kot
določajo merila, vendar posameznemu ne manj kot je določeno za 37 oddelkov.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko
pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta
pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in
kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.
8. člen
(svetovalni delavec)
V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira
eno delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom
oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim
delovnim časom.
8.a člen
(dodatni strokovni delavec za delo z
učenci Romi)
V osnovni šoli
se za delo z učenci Romi sistemizira dodatno delovno mesto strokovnega delavca
v skladu z naslednjimi merili:
Število učencev
Romov
|
Delež delovnega mesta
|
od
|
do
|
4
|
8
|
0,10
|
9
|
13
|
0,25
|
14
|
19
|
0,50
|
20
|
26
|
0,75
|
27
|
34
|
1,00
|
35
|
44
|
1,50
|
45
|
|
2,00
|
Šola lahko delež delovnega mesta razporedi
med delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč za učence Rome in delovno
mesto svetovalnega delavca.
9. člen
(knjižničar)
V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira
eno delovno mesto knjižničarja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov
pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim
časom in ne več kot dve delovni mesti.
10. člen
(računalnikar-organizator informacijskih
dejavnosti)
V osnovni šoli
se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih
dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Delež delovnega
mesta
|
OD
|
DO
|
|
8
|
0,20
|
9
|
12
|
0,25
|
13
|
16
|
0,30
|
17
|
20
|
0,35
|
21
|
24
|
0,45
|
25
|
28
|
0,55
|
29
|
32
|
0,65
|
33
|
36
|
0,75
|
37
|
45
|
0,90
|
46
|
|
1
|
11. člen
(osnove za sistemiziranje delovnih mest)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest
svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih
dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki.
12. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se za 4200 učencev
sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim
številom učencev pa v ustreznem deležu.
13. člen
(laborant)
Osnovna šola v oddelkih 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 10 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od
skupnega števila ur, določenih s predmetnikom, pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.
14. člen
(spremljevalec gibalno oviranega učenca)
Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na
podlagi odločbe o usmeritvi gibalno oviranega učenca sistemizira delovno mesto
spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske
zasedbe oziroma na drug ustrezen način.
Obseg delovne obveznosti in čas trajanja
delovnega razmerja spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim
nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od
trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so učenci vanj vključeni.
Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo
ali srednjo strokovno izobrazbo.
15. člen
(računovodska dela)
V osnovni šoli s 15 oddelki se za
računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje, v šoli z manjšim
številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s
polovičnim delovnim časom.
Računovodja mora imeti višjo strokovno
izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
Izraz »prejšnja« iz predhodnega odstavka je
uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega
sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).
16. člen
(administrativna dela)
V osnovni šoli s 15 oddelki in več se za
administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto poslovnega sekretarja VI, v
šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot
delovno mesto s polovičnim delovnim časom.
Poslovni sekretar VI mora imeti višjo
strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
Izraz »prejšnja« iz predhodnega odstavka je
uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega
sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).
17. člen
(računovodsko-administrativna dela)
V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za
opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest računovodje
VI in poslovnega sekretarja VI sistemizirajo dodatna delovna mesta v skladu z
naslednjimi merili:
za 20 do 27 oddelkov 0,50 delovnega mesta,
za 28 do 35 oddelkov 1,00 delovno mesto,
za 36 do 43 oddelkov 1,50 delovnega mesta,
za 44 in več oddelkov 2 delovni mesti.
Šola lahko delež delovnega mesta razporedi
med delovno mesto knjigovodja V ali administrator V. Delavec mora imeti srednjo
izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.
18. člen
(hišnik)
V osnovni šoli
se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto
hišnika IV v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Delež delovnega
mesta
|
od
|
do
|
|
7
|
0,60
|
8
|
11
|
0,80
|
12
|
18
|
1,00
|
19
|
32
|
1,50
|
33
|
|
2,00
|
V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako
podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika IV.
Hišnik IV mora imeti srednjo poklicno
izobrazbo.
18.a člen
(kuhar)
V osnovni šoli se za pripravo malic
sistemizira 1 delovno mesto kuharja IV za 400 učencev, v šoli z večjim oziroma
manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar na matični oziroma
samostojni šoli ne manj kot 0,25 delovnega mesta.
Kuhar IV mora imeti srednjo poklicno
izobrazbo.
18.b člen
(čistilec)
V osnovni šoli se na 900 m2 talne hišne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilca II, v
šoli z večjo ali manjšo talno čistilno površino pa v ustreznem deležu.
Čistilec II mora imeti končano osnovno
šolo.
18.c člen
(gospodinjec)
V podružnici
šole se za pripravo malic in za čiščenje namesto delovnih mest kuharja IV in
čistilca II lahko sistemizira delovno mesto gospodinjca II v skladu z
naslednjimi merili:
Število učencev
|
Delež delovnega
mesta
|
od
|
do
|
|
13
|
0,60
|
14
|
21
|
0,75
|
22
|
32
|
0,90
|
33
|
|
1,00
|
Gospodinjec II mora imeti končano osnovno
šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so potrebna za delo, ki ga
opravlja.
19. člen
(osnova za sistemiziranje delovnih mest
administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest
pisarniškega referenta, računovodje, hišnika in kurjača so čisti in kombinirani
oddelki ter oddelki podaljšanega bivanja.
19.a člen
Če se na podlagi normativov za
administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri
enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci,
lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v
najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred
delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja
in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do
položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni
dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in
sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.
Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe
tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna
mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali
podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije,
kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).
Če se na podlagi normativov sistemizira
manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število
delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, osnovna šola pa v
aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna
mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za
njih zagotovljena finančna sredstva, mora osnovna šola iz istega vira
zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo
o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih
delavcev.
20. člen
(določitev števila oddelkov podaljšanega
bivanja)
Število oddelkov podaljšanega bivanja, ki
je merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu s 7. in 19. členom tega pravilnika ter določitev učne obveznosti ravnatelja in pomočnika ravnatelja, se
določi tako, da se število ur programa podaljšanega bivanja, ki ga šola izvaja,
deli s 25. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se
pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.
21. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelka v
dvojezični osnovni šoli in v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom je 21
učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem
so najmanj 3 romski učenci, je 16 učencev.
22. člen
(oddelki, v katere so usmerjeni učenci s
posebnimi potrebami)
Število učencev v oddelku osnovne šole se
lahko zniža, če so v oddelku učenci s posebnimi potrebami, ki imajo to določeno
v odločbi o usmeritvi.
O številu učencev v oddelku odloči šolska
strokovna skupina. Če odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila
učencev v oddelku zahteva oblikovanje dodatnega oddelka, mora šola za to
pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju:
ministrstvo). Dodatni oddelek se lahko oblikuje le ob začetku šolskega leta.
23. člen
(merila za oblikovanje kombiniranih
oddelkov)
Normativ za oblikovanje kombiniranega
oddelka iz dveh razredov je 10 učencev, iz treh razredov ali več razredov pa 8
učencev.
V dvojezičnih osnovnih šolah se kombinirani
oddelki oblikujejo le v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Če je v drugem in tretjem
vzgojno-izobraževalnem obdobju število učencev dveh zaporednih razredov 10 in manj, se ti učenci pri pouku tehnike in tehnologije, gospodinjstva, športne vzgoje, likovne
vzgoje in glasbene vzgoje ter državljanske vzgoje in etike združujejo.
24. člen
(merila za oblikovanje oddelkov
podaljšanega bivanja)
Normativ za oblikovanje oddelka
podaljšanega bivanja je 21 učencev, za oblikovanje oddelka podaljšanega
bivanja, v katerem so učenci iz dveh ali več razredov pa 16 učencev.
Oddelek se oblikuje za najmanj 10 učencev,
na podružnici šole pa za 8 učencev.
25. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin)
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri
gospodinjstvu v 6. razredu, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu in največ pri 30% ur likovne vzgoje v 7., 8. in 9. razredu ter pri izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije
ter kemije je 17 učencev.
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri
športni vzgoji od 6. razreda dalje je 17 učencev. Učne skupine se oblikujejo po
spolu v okviru enega razreda. V primeru, da je število učencev ali učenk
določenega razreda manjše, se skupine oblikujejo iz dveh zaporednih razredov.
Kadar to ni mogoče, se učenci po spolu delijo le v primeru, če je v posamezni
skupini najmanj 8 učencev.
V dvojezičnih šolah se učne skupine za
madžarščino kot materni jezik v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih in za slovenščino
kot drugi jezik v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju oblikujejo iz največ
dveh oddelkov istega razreda.
Učne skupine pri posameznih predmetih v
drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, pri katerih poteka pouk pretežno
v madžarskem oziroma v slovenskem jeziku, se oblikujejo v skladu z izvedbenimi
navodili.
26. člen
(učne skupine za izvedbo diferenciacije)
V učni skupini, v kateri se izvaja pouk ene
ravni zahtevnosti in v heterogeni učni skupini za izvajanje diferenciacije, je
lahko največ 21 učencev.
V učni skupini, v kateri se izvaja pouk
dveh ravni zahtevnosti, je lahko največ 15 učencev.
Število učnih skupin za izvedbo nivojskega
pouka pri posameznem predmetu je v šolah z enim ali dvema oddelkoma posameznega
razreda praviloma za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega
razreda, v šolah s tremi ali štirimi oddelki posameznega razreda praviloma za
dve skupini večje, v šolah s petimi in več oddelki istega razreda pa je število
učnih skupin praviloma za tri skupine večje kot je število oddelkov posameznega
razreda.
Kadar je mogoče učne skupine za izvedbo
nivojskega pouka oblikovati v skladu z normativi, določenimi v prvem in drugem
odstavku tega člena, šola lahko oblikuje enako število skupin kot ima oddelkov.
V šolah z enim oddelkom istega razreda
oziroma s kombiniranim oddelkom, v katerem je 10 ali manj učencev, se dodatna
skupina ne oblikuje.
Število ur pouka, namenjenih izvajanju
diferenciacije v 8. in 9. razredu pri posameznem predmetu mora biti enako, ne
glede na to, katero obliko diferenciacije šola izvaja, in se določi tako, da se
število učnih skupin, določenih na osnovi meril iz tretjega odstavka tega
člena, pomnoži s številom ur pouka tega predmeta tedensko, ki jih določa
predmetnik.
27. člen
(učne skupine za izvedbo izbirnih
predmetov)
Največje možno število učnih skupin za
izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim
številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 16 prišteje število oddelkov
teh razredov (št. učencev: 16 + n, pri čemer je n število oddelkov).
Šole, ki po določilu prejšnjega odstavka
oblikujejo manj kot 10 skupin, lahko oblikujejo 1 dodatno učno skupino.
V skupini za izvajanje izbirnih predmetov
je lahko največ 21 učencev, razen pri predmetih, določenih v prvem odstavku 25.
člena tega pravilnika.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega
člena se lahko oblikuje več učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov v
šolah, ki izvajajo pouk izbirnega predmeta tujega jezika v drugem oziroma
tretjem letu in v primerih, da izbirni predmet vključuje narodnostne vsebine.
28. člen
(merila za oblikovanje skupin jutranjega
varstva)
Normativ za oblikovanje skupine jutranjega
varstva je 21 učencev.
Skupina učencev za jutranje varstvo se
oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 5 učencev 1. razreda.
29. člen
(spremstvo)
Normativ za spremstvo učencev na
ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah
vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 15
učencev.
30. člen
(šola v naravi)
Šola mora za izvedbo šole v naravi
zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih
dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov
in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.
31. člen
(plavanje in smučanje, kolesarski izpit)
Normativ za oblikovanje skupine pri
plavanju je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.
Normativ za oblikovanje skupine pri
smučanju je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.
Normativ za oblikovanje skupine za učenje
in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.
32. člen
(izjeme)
Število učencev, določeno za oblikovanje
oddelkov v 21., 23. in 24. členu ter skupin v 25., 26., 27. in 28. členu tega pravilnika, je lahko v soglasju z ministrstvom večje za dva učenca.
Med šolskim letom se dodatni oddelek ali
učna skupina ne oblikuje, če se število učencev v oddelku oziroma učni skupini
poveča za dva učenca nad številom, določenim z normativom.
Druge izjeme zaradi posebnih delovnih
razmer oziroma manjšega vpisa odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
33. člen
(učitelji)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest
strokovnih delavcev – učiteljev za obvezni program so:
-
ure pouka v skladu s predmetnikom,
-
ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
-
ure pouka za izvajanje diferenciacije v 8. in 9. razredu, pri katerih
hkrati poučujeta dva učitelja,
-
ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,
-
ure pouka v 2. in 3. razredu v dvojezičnih šolah, pri katerih sodeluje v
skladu z izvedbenimi navodili drugi učitelj,
-
0,28 ure pouka gospodinjstva tedensko na oddelek 5. razreda in 0,57 ure
pouka gospodinjstva tedensko na oddelek 6. razreda, ki se izvaja v okviru
naravoslovnih in tehniških dni,
-
največ dve uri pouka tujega jezika za učenca, ki se je prešolal na šolo,
kjer se poučuje drug tuji jezik.
Elementi za sistemizacijo delovnih mest
strokovnih delavcev – učiteljev za razširjeni program so:
-
ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek oziroma
v skladu z izvedbenimi navodili,
-
program dela v podaljšanem bivanju,
-
ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem – 0,5 ure
tedensko na oddelek,
-
2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure za mladinski
pevski zbor,
-
3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in
tehnologije tedensko za učence v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem
obdobju,
-
20 ur letno na oddelek 5. razreda za pripravo in izvedbo kolesarskega
izpita,
-
5 ur interesnih dejavnosti na skupino učencev 4. razreda osemletne
osnovne šole za preverjanje in ocenjevanje znanja in praktičnih sposobnosti za
vožnjo kolesa v prometu,
-
največ 2 uri jutranjega varstva za skupino učencev 1. razreda dnevno.
Element za sistemizacijo delovnega mesta
učitelja za dodatno strokovno pomoč so ure dodatne strokovne pomoči na podlagi
odločb o usmeritvi, ki so namenjene premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma
motenj. Če ima učitelj za dodatno strokovno pomoč sklenjeno delovno razmerje na
osnovni šoli in izvaja delo na najmanj treh vzgojno-izobraževalnih zavodih,
vključno z zavodom, kjer ima sklenjeno delovno razmerje, šola sistemizira
delovno mesto mobilnega učitelja za dodatno strokovno pomoč.
Element za sistemizacijo delovnega mesta
učitelja za učence Rome so ure dodatne strokovne pomoči, namenjene učencem
Romom.
34. člen
(drugi strokovni delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest
drugih strokovnih delavcev so:
-
izvajanje šolskega svetovalnega dela,
-
vodenje šolske knjižnice,
-
organiziranje šolske prehrane,
-
organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,
-
delo laboranta.
35. člen
(administrativni, računovodski, tehnični
in drugi delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest
administrativnih, računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:
-
nudenje fizične pomoči gibalno oviranim učencem,
-
opravljanje računovodskih del,
-
opravljanje administrativnih del,
-
opravljanje tehničnih vzdrževalnih del,
-
pripravljanje šolskih malic,
-
čiščenje šolskih prostorov.
36. člen
(pogodba o opravljanju storitev)
Šola lahko za opravljanje računovodskih,
administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in
za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru
sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo o opravljanju storitev. Merila in
kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.
36.a člen
(plačilo ur dodatne strokovne pomoči)
Merila in kriterije za plačilo ur dodatne
strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami, namenjenih učni pomoči in ur
dodatne strokovne pomoči za učence tujce, določi minister, pristojen za
šolstvo.
37. člen
(sistemiziranje delovnih mest za
nadstandardni del programa)
Šola lahko sistemizira tudi druga delovna
mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih
mest, določenih v 33., 34. in 35. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira
določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in
standardi v II. poglavju tega pravilnika.
V primeru iz prejšnjega odstavka si
potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovi iz:
-
proračuna lokalne skupnosti,
-
iz sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v
skladu s sklepom sveta zavoda,
-
iz drugih virov.
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z
italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 75/05)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(pouk
gospodinjstva)
Za oddelke 8. in 9. razreda, v katerih so učenci, ki iz 5. razreda osemletne osnovne šole preidejo v 7. razred
programa devetletne osnovne šole je element za sistemizacijo učitelja
gospodinjstva 0,57 ure gospodinjstva tedensko na oddelek, ki se izvaja v okviru
naravoslovnih in tehniških dni.
Učenci se pri pouku delijo v učne skupine v
skladu z normativom za oblikovanje učnih skupin, določenem v prvem odstavku 25.
člena tega pravilnika.
39. člen
(predpisa, ki
prenehata veljati)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika
prenehata veljati Pravilnik o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo
delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne
osnovne šole iz sredstev državnega proračuna v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanih območjih
(Uradni list RS, št. 82/03) in Odredba o normativih in standardih v osnovnih
šolah (Uradni list RS, št. 37/97 in 62/01), uporabljata pa se do začetka
uporabe tega pravilnika.
40. člen
(uveljavitev
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2005.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o
normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih
osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS,
št. 85/06)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2006.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o
normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih
osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS,
št. 68/07)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
Ne glede na določbe 1. in 7. člena tega
pravilnika, so do izdaje odločb v postopkih preverjanja ustreznosti usmeritve,
element za sistemizacijo delovnih mest vse ure dodatne strokovne pomoči,
določene v odločbah o usmeritvi, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega
pravilnika.
9. člen
Do prvega izplačila plač po Zakonu o
sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno
besedilo in 121/06, 1/07) se v 1., 7. in 9. razredu za naloge razrednika prizna
vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa vrednost ene ure
tedensko, za opravljanje nalog mentorja pripravniku pa vrednost ene ure pouka
tedensko.
10. člen
Računovodje, ki so do uveljavitve tega
pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del,
lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska
dela, in sicer vse do prekinitve delovnega razmerja na področju vzgoje in
izobraževanja.
11. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2007.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o
normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih
osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS,
št. 73/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Črta se 9. člen prehodnih določb Pravilnika
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z
italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 68/07).
16. člen
Pisarniški referenti, ki so do uveljavitve
tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje administrativnih
del, lahko po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo dela poslovnega sekretarja
VI. Če ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta poslovni
sekretar VI, si morajo najkasneje v osmih letih od podpisa nove pogodbe o
zaposlitvi pridobiti pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI,
razen v primeru, da izpolnijo minimalne pogoje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine prej kot v desetih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi.
17. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2008, razen 5. in 6. člena, drugega odstavka 13. člena ter
16. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta 2008.«.
Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih
za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih
šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 18/11)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.