Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito obsega:
-
Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno
zaščito (Uradni list RS, št. 68/11 z dne 31. 8. 2011),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnika o pravicah
prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 42/12 z dne 1. 6. 2012),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list
RS, št. 64/14 z dne 29. 8. 2014).
PRAVILNIK
o pravicah prosilcev za mednarodno
zaščito
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik podrobneje ureja
pogoje in načine za zagotavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito ter
tistih prosilcev, ki spadajo v skupino ranljivih oseb s posebnimi potrebami (v
nadaljnjem besedilu: prosilec), in sicer do:
-
prebivanja v Republiki Sloveniji;
-
spremljanja postopka v jeziku, ki ga razume;
-
informiranja;
-
osnovne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem
domu ali njegovi izpostavi (v nadaljnjem besedilu: azilni dom), ki obsega
nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter higienske potrebščine;
-
nujnega zdravljenja;
-
finančne pomoči v primeru nastanitve na
zasebnem naslovu;
-
izobraževanja;
-
dela in zaposlovanja;
-
humanitarne pomoči;
-
žepnine.
(2) Pravilnik določa tudi pristojnost
za zagotavljanje finančnih sredstev za izvajanje določb tega pravilnika.
II. PRAVICE PROSILCEV ZA MEDNARODNO ZAŠČITO
2. člen
(pravica do prebivanja v Republiki
Sloveniji)
(1) Pravica do prebivanja v Republiki
Sloveniji se pridobi z vložitvijo popolne prošnje za mednarodno zaščito v
skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS,
št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon) in traja
do izvršitve odločitve pristojnega organa iz 3. točke 3. člena zakona (v
nadaljnjem besedilu: pristojni organ) oziroma najdalj do pravnomočnosti
odločitve. Ta pravica se ne šteje kot dovoljenje za prebivanje po zakonu, ki
ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(2) Izkaznica prosilca (v nadaljnjem
besedilu: izkaznica) je dokument, ki potrjuje njegov status prosilca in je
hkrati dovoljenje, da oseba ostane v Republiki Sloveniji do izvršljivosti
odločitve v postopku mednarodne zaščite. Z veljavno izkaznico prosilec
uveljavlja pravice iz zakona.
(3) Izkaznico izda pristojni organ
nemudoma po vložitvi popolne prošnje za mednarodno zaščito (v nadaljnjem
besedilu: prošnja). Izda se na obrazcu, ki je kot priloga št. 1 sestavni del
tega pravilnika.
(4) Izkaznica se izda z veljavnostjo
največ 120 dni, z možnostjo podaljšanja. Prosilec mora
izkaznico podaljšati osebno, v času uradnih ur, pred iztekom njene veljavnosti.
Prosilec je sam odgovoren za podaljšanje izkaznice. Na to dolžnost se prosilca
ob pomoči tolmača posebej opozori pri vložitvi prošnje.
(5) Pogrešitev, izgubo ali tatvino (v
nadaljnjem besedilu: pogrešitev) izkaznice, mora prosilec nemudoma naznaniti
pristojnemu organu in pri tem navesti okoliščine pogrešitve izkaznice. Obrazec
Naznanitev pogrešitve, izgube ali tatvine izkaznice prosilca je kot priloga št.
2 sestavni del tega pravilnika. Pristojni organ prosilcu po naznanitvi
pogrešitve izda novo izkaznico.
3. člen
(pravica do spremljanja postopka v jeziku,
ki ga prosilec razume)
(1) Če prosilec ne razume uradnega
jezika, spremlja postopek v jeziku, ki ga razume. Pristojni organ mu zagotovi
spremljanje postopka preko tolmača.
(2) Pomoč tolmača je prosilcu
zagotovljena ob sprejemu prošnje, osebnem razgovoru, v drugih utemeljenih
primerih pa po odločitvi pristojnega organa.
(3) Če je prosilec gluh, mu pristojni
organ omogoči tolmača znakovnega jezika.
(4) Če se prosilec ne more izražati ne
govorno ne z znakovnim jezikom, se mu omogoči izražanje na drug način, in sicer
preko ustreznega strokovnjaka.
(5) Pravico iz tega člena zagotavlja
pristojni organ.
4. člen
(pravica do informiranja)
(1) Vlagatelju namere iz 8. točke 3.
člena zakona mora biti proti podpisu izročena brošura z informacijami iz prvega odstavka 9. člena zakona v jeziku, ki ga
razume, da se seznani z njeno vsebino že pred sprejemom prošnje.
(2) Vlagatelj namere se z vsebino
brošure seznani tudi ustno, v jeziku, ki ga razume. Pristojni organ mu zagotovi
spremljanje ustnega informiranja preko tolmača, v trajanju 30 minut.
(3) Gluhega prosilca se z vsebino
brošure seznani preko tolmača znakovnega jezika.
(4) Pravico iz tega člena zagotavlja
pristojni organ.
5. člen
(pravica do osnovne oskrbe)
(1) Prosilcu, ki je nastanjen v
azilnem domu, osnovno oskrbo zagotavlja pristojni organ.
(2) Če višina stroškov oskrbe in
nastanitve prosilca, ki je nastanjen v drugih primernih institucijah iz 11.
člena tega pravilnika, presega višino finančne pomoči, ki mu je dodeljena v
skladu s prvim odstavkom 23. člena tega pravilnika, razliko v stroških na
podlagi izstavljenega računa za stroške storitev institucionalnega varstva,
krije pristojni organ, če na podlagi drugega predpisa ni določen drug zavezanec
za plačilo.
(3) Prosilec, ki je nastanjen na
zasebnem naslovu, krije stroške osnovne oskrbe sam iz naslova finančne pomoči
iz 23. člena tega pravilnika.
(4) Prosilec, ki ima lastna sredstva
za preživljanje ali mu je preživljanje zagotovljeno kako drugače, mora sam
kriti stroške ali sorazmeren delež stroškov osnovne oskrbe v azilnem domu.
6. člen
(strošek dnevne osnovne oskrbe za
prosilca)
(1) Strošek dnevne osnovne oskrbe za
prosilca je povprečni dnevni strošek osnovne oskrbe prosilca v azilnem domu,
izračunan za obračunsko leto.
(2) Strošek dnevne oskrbe sestavljajo
letni:
-
sorazmerni stroški, povezani z nastanitvijo,
-
stroški prehrane,
-
stroški obleke in obutve ter
-
stroški higienskih potrebščin.
(3) Sorazmerni stroški, povezani z
nastanitvijo vključujejo stroške ogrevanja, električne energije in komunalnih
storitev. Upoštevajo se zgolj stroški nastanitvenega dela azilnega doma.
(4) Strošek dnevne osnovne oskrbe za
prosilca se izračuna tako, da se ob zaključku proračunskega leta seštejejo vsi
stroški iz drugega odstavka tega člena nato pa se jih deli s številom bivalnih
dni prosilcev v obračunskem letu.
(5) Pristojni organ enkrat letno s
sklepom določi višino stroška dnevne oskrbe za prosilca.
(6) Mesečni strošek osnovne oskrbe
prosilca se izračuna tako, da se pomnoži višina stroška dnevne osnovne oskrbe s
številom dni v mesecu.
7. člen
(ugotavljanje lastnih sredstev za
preživljanje)
(1) Pristojni organ kot lastna
sredstva za preživljanje upošteva sredstva, ki jih ima prosilec v lasti ob
nastanitvi v azilni dom in ki jih za namen kritja stroškov ali sorazmernega
deleža stroškov osnovne oskrbe izroči pristojnemu organu.
(2) Pristojni organ prevzame
prosilčeva lastna sredstva za preživljanje največ v skupni višini šestmesečnega
povračila stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe upoštevajoč
izračun iz 8. člena tega pravilnika.
(3) Po porabi prevzetih sredstev
pristojni organ ponovno ugotovi prosilčevo višino lastnih sredstev za
preživljanje ter v primeru ugotovljenih prosilčevih lastnih sredstev za
preživljanje ukrepa v smislu določb prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) O prevzemu lastnih sredstev za
preživljanje izda pristojni organ prosilcu potrdilo, ki je kot priloga št. 9
sestavni del tega pravilnika. V primeru, da prosilec zapusti azilni dom se mu
preostanek izročenih sredstev vrne.
(5) Pristojni organ kot lastna
sredstva za preživljanje upošteva tudi mesečne neto prejemke pridobljene na
podlagi 85. člena zakona.
(6) Nagrada za opravljeno vzdrževalno
delo, pridobljena na podlagi 82. člena zakona in žepnina, pridobljena na
podlagi 79.a člena zakona, se ne upoštevata kot lastna sredstva za
preživljanje.
(7) Mesečni znesek prosilčevih lastnih
sredstev za preživljanje znaša v primeru upoštevanja prvega odstavka tega člena
šestino prevzetih prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje, v primeru
upoštevanja petega odstavka tega člena pa mesečni neto prejemek izplačan v
mesecu pred mesecem v katerem pristojni organ ugotavlja prosilčeva lastna
sredstva za preživljanje.
(8) Višina mesečnega povračila za
kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe se na novo
določi ob vsaki spremembi mesečnega zneska prosilčevih lastnih sredstev za
preživljanje.
(9) V primeru ugotavljanja lastnih
sredstev za preživljanje za družino se upoštevajo sredstva vseh družinskih
članov. Pri opredelitvi družinskih članov se uporabljajo določbe 16.b člena
zakona.
8. člen
(izračun povračila za kritje stroškov ali
sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe)
Pristojni
organ na podlagi ugotovljenega mesečnega zneska prosilčevih lastnih sredstev za
preživljanje iz sedmega odstavka prejšnjega člena izračuna višino mesečnega
povračila za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe
upoštevajoč naslednje kriterije:
Mesečni znesek prosilčevih lastnih sredstev za preživljanje
glede na mesečni strošek osnovne oskrbe upoštevajoč število družinskih članov
|
Mesečno povračilo za kritje stroškov ali sorazmernega deleža
stroškov osnovne oskrbe (se izračuna glede na določen odstotek od mesečnega
stroška osnovne oskrbe)
|
Večja od 1,5 mesečnega stroška osnovne oskrbe
|
100 %
|
Večja od 1 mesečnega stroška osnovne oskrbe in manjša ali
enaka 1,5 mesečnega stroška osnovne oskrbe
|
75 %
|
Večja od 0,75 mesečnega stroška osnovne oskrbe in manjša ali
enaka 1 mesečnega stroška osnovne oskrbe
|
50 %
|
Večja od 0,5 mesečnega stroška osnovne oskrbe in manjša ali
enaka 0,75 mesečnega stroška osnovne oskrbe
|
30 %
|
Večja od 0,2 MSOO in manjša ali enaka 0,5 mesečnega stroška
osnovne oskrbe
|
20 %
|
Manjša ali enaka 0,2 mesečnega stroška osnovne oskrbe
|
0 %
|
9. člen
(postopek plačila)
(1) Prosilec krije mesečno povračilo
za kritje stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe do 15
v mesecu za pretekli mesec na podlagi sklepa pristojnega organa s katerim se
določi višina mesečnega povračila, za kritje stroškov ali sorazmernega deleža
stroškov osnovne oskrbe, za posamezni mesec koriščenja pravice do osnovne
oskrbe.
(2) Pristojni organ izdela navodilo za
povračilo stroškov ali sorazmernega deleža stroškov osnovne oskrbe, ravnanje s
prevzetimi prosilčevimi lastnimi sredstvi ter načinom vračila v primeru
prosilčeve zapustitve azilnega doma.
10. člen
(nastanitev)
(1) Prosilec ima pravico do nastanitve
v azilnem domu od vložitve popolne prošnje do izvršitve odločitve pristojnega
organa oziroma najdalj do pravnomočnosti odločitve.
(2) Prosilec je v skladu z možnostmi
nastanjen na ustreznem oddelku azilnega doma.
(3) Pri določitvi nastanitvenega
oddelka se upoštevajo družbena skupina, načelo enotnosti družine ter pravica do
zasebnosti in osebnega dostojanstva ter varnosti.
(4) Vsakemu prosilcu pripada ležišče
in pripadajoča oprema v sobi. Prosilcu je omogočena tudi souporaba čajne
kuhinje, sanitarnih prostorov in ročne pralnice na nastanitvenem oddelku.
(5) V izjemnem primeru lahko prosilec
na podlagi izdane dovolilnice prenoči zunaj azilnega doma. Dovolilnico za
prenočitev zunaj azilnega doma, ki je kot priloga št. 3 sestavni del tega
pravilnika, lahko izda pristojni organ prvič po enotedenskem bivanju v azilnem
domu in sicer za največ sedem dni. Mladoletnemu prosilcu se dovolilnica izda
samo s pisnim soglasjem starša oziroma zakonitega zastopnika. Dovolilnica se
lahko izda v naslednjih primerih:
-
če je prosilec zaposlen v skladu s 85. členom
zakona in se zaposlitev izvaja zunaj kraja nastanitve;
-
če se prosilec izobražuje v skladu s 86. členom
zakona, institucija, kjer se izobražuje, pa se nahaja zunaj kraja nastanitve;
-
zaradi urejanja zadev na sodišču, ki ni v kraju
nastanitve;
-
zaradi večdnevnih organiziranih aktivnosti;
-
iz humanitarnih in drugih osebnih razlogov
(poroka, smrt ...).
(6) Prosilec je dolžan pristojnemu
organu pred izdajo dovolilnice posredovati podatke o naslovu, kjer se bo
zadrževal in telefonsko številko, kjer bo ves čas odsotnosti dosegljivi. Prav
tako mora predložiti dokazila, ki opravičujejo izdajo dovolilnice iz prejšnjega
odstavka.
11. člen
(razselitev v druge primerne institucije)
(1) Prosilca se lahko v primeru
izjemnih osebnih okoliščin na podlagi njegove vloge oziroma po uradni dolžnosti
razseli v druge primerne institucije (dom upokojencev, varna hiša, psihiatrična
ustanova, ustrezne socialnovarstvene ustanove), če mu pristojni organ ne more
zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi.
(2) Vlogi za razselitev v druge
primerne institucije mora prosilec predložiti dokazila, iz katerih je razvidno,
da mu pristojni organ ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi. Obrazec vloge za
razselitev v druge primerne institucije je kot priloga št. 4 sestavni del tega
pravilnika.
(3) Če se prosilec nastani v varni
hiši, lahko vloži vlogo po nastanitvi v navedeni instituciji.
12. člen
(razselitev na zasebni naslov)
(1) Pristojni organ lahko prosilcu na
podlagi vloge odobri razselitev na zasebni naslov v primeru, da je ugotovljena
njegova istovetnost, če je bil z njim opravljen osebni razgovor in če so mu na
zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni pogoji za bivanje.
(2) Ustreznost pogojev za bivanje na
zasebnem naslovu ugotavlja pristojni organ, ki opravi ogled prostorov za
bivanje. O ogledu se pripravi poročilo, na obrazcu, ki je kot priloga št. 8
sestavni del tega pravilnika. Ogled se tudi fotografsko dokumentira.
(3) Zagotovljeni pogoji za bivanje
prosilca na zasebnem naslovu morajo ustrezati minimalnim bivalnim standardom in
minimalnim higienskim standardom. Minimalni bivalni standardi so naslednji:
-
prostori, namenjeni bivanju, spanju in uživanju
hrane, morajo imeti tla, ki so pokrita z oblogo, stene in strop morajo biti
izolirani, vrata in okna morajo tesniti in se odpirati, da je omogočeno
zračenje;
-
prostori, namenjeni bivanju, spanju in uživanju
hrane, morajo biti ustrezno vzdrževani, zagotovljena mora biti možnost
ogrevanja;
-
zagotovljeni morajo biti gradbeni in požarni
normativi;
-
v dnevnih in spalnih prostorih mora biti
poskrbljeno za zadostno osvetlitev (naravno in električno);
-
za vsakega odraslega stanovalca mora biti
zagotovljena samostojna postelja, največ dve postelji sta lahko ena nad drugo;
-
v prostoru, ki je namenjen bivanju, spanju,
uživanju hrane, lahko biva največ 6 odraslih oseb;
- glede na število oseb, ki bivajo v prostoru, mora biti zagotovljeno
na osebo za spanje najmanj 6 m2, za kuhinjo 1 m2 in
bivanje 1 m2, brez sanitarnih prostorov:
Število oseb
|
Najmanjša površina
|
1
|
8 m2
|
2
|
10 m2
|
3
|
16 m2
|
4
|
21 m2
|
5
|
27 m2
|
6
|
30 m2
|
(4) Minimalni higienski standardi so
naslednji:
-
v sanitarijah mora biti stranišče z urejenim
splakovanjem, umivalnik ter prha z mrzlo in toplo vodo;
-
stranišče in prha morata biti fizično ločena od
ostalih bivalnih prostorov, vendar v istem bivalnem objektu.
(5) Vlogi za razselitev na zasebni
naslov iz prvega odstavka tega člena, ki je kot priloga št. 4 sestavni del tega
pravilnika mora prosilec predložiti najemno pogodbo oziroma v primeru
brezplačne nastanitve izjavo o soglasju lastnika, da sprejme prosilca v
nastanitev.
13. člen
(razselitev na zasebni naslov za prosilca
z zdravstvenimi ali drugimi utemeljenimi razlogi)
(1) Pristojni organ lahko na podlagi
vloge odobri razselitev na zasebni naslov tudi prosilcu, katerega istovetnost
ni ugotovljena in s katerim ni bil opravljen osebni razgovor, če pri njem
obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi ali drugi utemeljeni razlogi, ki jih
ugotovi pristojni organ, če so mu na zasebnem naslovu zagotovljeni ustrezni
pogoji za bivanje. Ustreznost teh pogojev se ugotavlja v skladu s tretjim
odstavkom prejšnjega člena.
(2) Vlogi za razselitev na zasebni
naslov iz prejšnjega odstavka mora prosilec predložiti najemno pogodbo oziroma
v primeru brezplačne nastanitve izjavo o soglasju lastnika, da sprejema
prosilca v nastanitev. Vlogi mora prosilec predložiti tudi dokazila o obstoju
zdravstvenih razlogov ali drugih utemeljenih razlogov.
(3) Vlogo za razselitev na zasebni
naslov prosilec vloži pri pristojnem organu, ki vlogo z vsemi priloženimi
dokazili odstopi komisiji iz tretjega odstavka 83. člena zakona, ki ugotavlja
utemeljenost razlogov in o tem poda mnenje.
14. člen
(prenehanje nastanitve v azilnem domu)
(1) Oseba, ki ji je bila priznana
mednarodna zaščita, mora z dnem pravnomočnosti odločitve o priznanju mednarodne
zaščite zapustiti azilni dom. Pristojni organ o pravnomočnosti obvesti notranjo
organizacijsko enoto Ministrstva za notranje zadeve, pristojno za integracijo
oseb z mednarodno zaščito.
(2) Tujca, kateremu je bila prošnja
zavrnjena z odločbo, ki je postala pravnomočna in izvršljiva, se preda
pristojni organizacijski enoti policije.
15. člen
(ponovna nastanitev v azilnem domu)
Prosilca, ki je nastanjen na podlagi 11.,
12. ali 13. člena tega pravilnika, se v primeru spremenjenih okoliščin in
na njegovo prošnjo lahko ponovno nastani v azilnem domu.
16. člen
(prehrana)
(1) Prosilec, ki je nastanjen v
azilnem domu, ima pravico do prehrane, ki vključuje tudi dnevni obrok sadja.
Skupna kalorična vrednost celodnevnih obrokov brez sadja znaša od 8800 do 9700
KJ (2100–2300 kcal).
(2) Ranljive skupine iz 15. člena
zakona so na osnovi ugotovitve pristojnega zdravstvenega delavca ali socialnega
delavca upravičene do dodatnih obrokov. Upravičenost do dodatnih obrokov
prosilec dokazuje z veljavnim obrazcem, ki ga izpolni zdravstveni ali socialni
delavec. Obrazec je kot priloga št. 5 sestavni del tega pravilnika.
(3) Otroci stari do 14 let, ki bivajo
v azilnem domu, imajo pravico do dopoldanske in popoldanske malice.
Šoloobveznim otrokom se zagotavlja šolska malica.
(4) Učenci in dijaki prosilci za
mednarodno zaščito, uveljavljajo pravico do subvencionirane šolske prehrane v
skladu s predpisi, ki urejajo šolsko prehrano.
(5) Prosilcu s posebnimi zdravstvenimi
potrebami, ki jih dokaže z zdravniškim potrdilom, je zagotovljena ustrezna
prehrana. Prosilcu je v skladu z možnostmi lahko zagotovljena prehrana, ki upošteva
njegove posebne prehranjevalne navade, kar sporoči pristojnemu socialnemu
delavcu.
(6) Vsebina jedilnikov se usklajuje
mesečno, potrjuje pa jo vodja azilnega doma.
17. člen
(obleka, obutev in higienske potrebščine)
(1) Prosilec je ob nastanitvi v azilni
dom upravičen do nastanitvenega paketa.
(2) Prosilcu se po potrebi dodeljujejo
higienske potrebščine.
(3) Prosilcu, ki nima ustreznih
oblačil in obutve, se dodelijo ustrezna oblačila in obutev.
(4) Podlaga za izdajo oblačil in
obutve ter higienskih potrebščin iz drugega in tretjega odstavka tega člena je
obrazec, ki ga izpolni pristojni socialni delavec nastanitvenega oddelka, kjer
je prosilec nastanjen. Obrazec je kot priloga št. 6 sestavni del tega
pravilnika.
(5) Pristojni organ o izdani obleki,
obutvi in higienskih potrebščinah vodi evidenco.
18. člen
(pogrebni stroški)
V primeru smrti prosilca in pogreba v
Republiki Sloveniji pristojni organ krije nujne stroške pogreba v Republiki
Sloveniji, ki so določeni s predpisi Republike Slovenije.
19. člen
(pravica do nujnega zdravljenja)
(1) Nujno zdravljenje iz 84. člena
zakona se izvaja preko javne zdravstvene mreže.
(2) Prosilec uveljavlja pravico do
nujnega zdravljenja z veljavno izkaznico.
(3) Ranljivi osebi s posebnimi
potrebami, izjemoma pa tudi drugemu prosilcu, se lahko na njegov predlog, na
predlog zakonitega zastopnika ali na predlog pristojnega uslužbenca azilnega
doma, odobri dodaten obseg zdravstvenih storitev, vključno
s psihoterapevtsko pomočjo. Ta obseg določi in odobri komisija iz tretjega odstavka
83. člena zakona.
(4) (črtan).
(5) Mladoletnika brez spremstva pri
uveljavljanju pravice do zdravstvenega varstva zastopa zakoniti zastopnik.
(6) Sredstva za zdravstveno varstvo
prosilcev zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravje.
20. člen
(pravica do dela)
(1) Prosilec lahko opravlja delo, če
je njegova istovetnost nesporno ugotovljena. Z delom lahko prične devet mesecev
po vložitvi prošnje, če mu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega
organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu.
(2) Za opravljanje dela mora prosilec
pridobiti delovno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje
zaposlovanja in dela tujcev. Prosilec lahko pridobi delovno dovoljenje za tri
mesece, ki se lahko podaljšuje do pravnomočno končanega postopka ali razveljavi
po prenehanju statusa prosilca. O prenehanju statusa prosilca pristojni organ v
roku 3 dni obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. O izdanem
delovnem dovoljenju je zavod dolžan v roku 3 dni obvestiti pristojni organ.
(3) Prosilec, ki dela, je dolžan
podatke o svoji zaposlitvi (kopijo delovnega dovoljenja, kopijo pogodbe o
zaposlitvi, podatke o dohodkih, delovni čas …) v roku 3 dni posredovati
pristojnemu organu.
21. člen
(dostop do tečajev poklicnega
usposabljanja)
(1) Prosilcu se lahko po poteku roka
iz prvega odstavka prejšnjega člena omogoči dostop do tečajev poklicnega
usposabljanja, ki jih za primere brezposelnosti organizira zavod za
zaposlovanje, krajevno pristojen za območje, kjer je prosilec nastanjen.
(2) Sredstva za dostop prosilcev do
izvajanja tečajev poklicnega usposabljanja krije zavod za zaposlovanje,
krajevno pristojen za območje, kjer je prosilec nastanjen.
22. člen
(pomoč pri vzdrževalnih delih v azilnem
domu)
(1) Prosilec, nastanjen v azilnem
domu, lahko pomaga v azilnem domu pri delih, povezanih z vzdrževanjem in
nastanitvijo, lahko pa pomaga tudi pri vsakodnevnem sporazumevanju uradnih oseb
z drugimi prosilci.
(2) Prosilec lahko v azilnem domu
opravlja naslednja dela: lažja fizična dela, težja fizična dela, strokovno-tehnična
dela in nudenje pomoči pri sporazumevanju.
(3) Nagrada za opravljeno delo se
prosilcu dodeli v denarni obliki po postopku, določenem v internem navodilu.
(4) Pristojni organ najmanj enkrat
letno sprejme cenik vzdrževalnih del.
(5) (črtan).
23. člen
(pravica do finančne pomoči v primeru
razselitve zunaj azilnega doma)
(1) Prosilcu, ki mu je odobrena
razselitev zunaj azilnega doma v skladu z 11., 12. in 13. členom tega
pravilnika in nima zagotovljene brezplačne osnovne oskrbe iz 79. člena zakona
in mu pristojni organ ne more zagotoviti nastanitve v azilnem domu ali njegovi
izpostavi ter nima lastnih sredstev za preživljanje najmanj v višini finančne
pomoči, določene v 27. členu tega pravilnika, se na podlagi vloge za
uveljavljanje finančne pomoči dodeli finančna pomoč, če nima na podlagi drugih
predpisov drugih zavezancev, ki so ga dolžni preživljati.
(2) Zagotovljena
osnovna oskrba v celoti pomeni, da ima prosilec urejeno brezplačno oskrbo s
prehrano, oblačili, obutvijo in sredstvi za osebno higieno ter da za svojo
nastanitev ni dolžan plačevati stroškov najema bivalnega prostora, stanovanjske
opreme in obratovalnih stroškov.
(3) Vlogo za
uveljavljanje finančne pomoči vloži prosilec pri pristojnemu organu, in sicer
na obrazcu, ki je kot priloga št. 7 sestavni del tega pravilnika. K vlogi mora
predložiti:
-
potrdilo o dohodku oziroma izjavo o tem, da
nima lastnih sredstev za preživljanje;
-
izjavo, da nima zagotovljene brezplačne
nastanitve oziroma oskrbe s prehrano oziroma oskrbe z oblačili, obutvijo in
sredstvi za osebno higieno;
-
najemno pogodbo za stanovanje oziroma v primeru
brezplačne nastanitve izjavo lastnika stanovanja oziroma osebe, ki sprejme
prosilca v nastanitev, o tem, da je nastanitev brezplačna.
(4) Vlogo za
uveljavljanje finančne pomoči za družino poda praviloma eden izmed staršev, in
sicer za vse družinske člane, v primeru mladoletnega prosilca brez spremstva pa
njegov zakoniti zastopnik.
(5) Prosilec,
ki je razseljen zunaj azilnega doma in mu je odobrena finančna pomoč, sam krije
stroške svoje osnovne oskrbe.
24. člen
(dodelitev finančne pomoči)
(1) O dodelitvi finančne pomoči odloči
pristojni organ z odločbo.
(2) Finančna pomoč pripada prosilcu ob
izpolnjevanju pogojev, za dodelitev finančne pomoči do pravnomočno končanega
postopka priznanja mednarodne zaščite in se izplačuje enkrat mesečno za
pretekli mesec.
(3) Finančno pomoč, v gotovini,
izplačuje uradna oseba pristojnega organa prosilcu ob predložitvi veljavne
izkaznice v prostorih azilnega doma.
(4) Finančna pomoč se za družino
dodeli v skupnem znesku, praviloma se izplačuje vlagatelju, v primeru
mladoletnika brez spremstva pa njegovemu zakonitemu zastopniku.
25. člen
(dolžnost sporočanja in preverjanje
okoliščin v zvezi z nastanitvijo na zasebnem naslovu)
(1) Prosilci so dolžni pristojnemu organu
pisno sporočiti vsa nova dejstva in okoliščine ter spremembe, ki vplivajo na
odločitev o dodelitvi finančne pomoči, le-te morajo sporočiti najkasneje v roku
osmih dni, od dneva, ko so zanje izvedeli.
(2) Pristojni organ ima pravico do
preverjanja vseh okoliščin v zvezi z nastanitvijo na zasebnem naslovu, ki
vplivajo na odločanje o razselitvi iz azilnega doma in finančni pomoči.
26. člen
(odmera finančne pomoči)
(1) Višina
finančne pomoči se za prosilca, ki nima lastnih sredstev za preživljanje, določi
v višini obračunanega zneska, ki mu pripada na podlagi 27. člena tega
pravilnika.
(2) Višina finančne pomoči se
prosilcu, ki ima lastna sredstva za preživljanje, določi kot razlika med obračunanim zneskom, ki pripada prosilcu
na podlagi 27. člena tega pravilnika in višino mesečnega zneska prosilčevih
lastnih sredstev za preživljanje.
(3) Višina finančne pomoči se družini
prosilca, ki ima lastna sredstva za preživljanje, določi kot razlika med
seštevkom obračunanih zneskov,
ki pripadajo posameznim družinskim članom, in seštevkom mesečnih dohodkov vseh
družinskih članov za pretekli mesec.
(4) Sredstva za finančno pomoč
zagotavlja pristojni organ.
27. člen
(merila za izračun finančne pomoči)
(1) Višina
obračunanega zneska za prosilca se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega
dohodka, določenega s predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, določi
po naslednjih merilih:
-
za odraslo osebo ali vlagatelja 0,5
-
za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 0,25
-
za otroka do 18. leta starosti 0,35
-
za mladoletnega prosilca brez spremstva 0,5.
(2) Prosilcu
se obračunani znesek zmanjša:
-
za 15 odstotkov, če ima zagotovljeno brezplačno
nastanitev;
-
za 40 odstotkov, če ima zagotovljeno brezplačno
prehrano;
-
za 45 odstotkov, če ima zagotovljeno brezplačno
oskrbo z oblačili, obutvijo in sredstvi za osebno higieno.
(3) Višina
finančne pomoči se na novo določi ob vsaki spremembi višine mesečnih dohodkov
prosilca ali spremembi osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega s
predpisi, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, ali spremembah, ki vplivajo na
odmero finančne pomoči iz prvega in drugega odstavka tega člena.
28. člen
(pravica do izobraževanja)
(1) Pravica prosilcev do
osnovnošolskega izobraževanja se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo
osnovnošolsko izobraževanje.
(2) Mladoletnike brez spremstva pri
uveljavljanju pravice do osnovnošolskega izobraževanja zastopa njihov zakoniti
zastopnik.
(3) Prosilcu se omogoči, mladoletnemu
prosilcu in prosilcu, ki je mladoletnik brez spremstva, pa se ob sodelovanju z
zakonitim zastopnikom zagotovi dostop do izobraževanja na srednjih splošnih in
strokovnih ter poklicnih šolah pod pogoji, ki veljajo za državljane Republike
Slovenije. Zagotovljena jim je tudi brezplačna uporaba učbenikov iz učbeniškega
sklada, če ga šola ima.
(4) Prosilcem se omogoči dostop do
visokošolskega, višješolskega strokovnega in univerzitetnega izobraževanja pod
pogoji, ki veljajo za državljane Republike Slovenije.
(5) Sredstva za zagotavljanje pravic
do osnovnošolskega, srednješolskega in višješolskega izobraževanja ter
univerzitetnega izobraževanja zagotavlja ministrstvo, pristojno za
izobraževanje.
29. člen
(zagotavljanje dodatnih materialnih
sredstev)
(1) Dodatna materialna sredstva za
kritje stroškov za nabavo učnih pripomočkov in del drugih stroškov za izvedbo
izobraževanja iz prvega in drugega odstavka 86. člena zakona (delovni zvezki,
zvezki, copati, barvice, risalni pribor, ekskurzije, kulturni, naravoslovni,
športni, tehnični in gospodinjski dnevi), ki jih ne zagotavlja ministrstvo,
pristojno za šolstvo, ali lokalna skupnost, zagotavlja pristojni organ, pod
pogojem, da prosilci nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
(2) Prosilci so upravičeni do kritja
dela stroškov prevoza in prehrane v šoli pod enakimi pogoji, kot veljajo za
državljane Republike Slovenije.
30. člen
(vstop v izobraževalni sistem)
(1) Pristojni organ lahko organizira
pripravo prosilca za vstop v osnovnošolski izobraževalni sistem.
(2) Sredstva za organizacijo priprave
iz prejšnjega odstavka zagotavlja pristojni organ.
31. člen
(dostop do institucij)
Sredstva za dostop do institucij in
humanitarnih organizacij (karte, prevozi s službenimi vozili pristojnega
organa, telefonski impulzi in drugo), ki izvajajo pravice iz 19., drugega
odstavka 20. člena, 21., 28. in 30. člena tega pravilnika, za tiste prosilce,
ki so nastanjeni v azilnem domu in nimajo lastnih dohodkov oziroma sredstev za
preživljanje, zagotavlja pristojni organ.
32. člen
(pravica do žepnine)
(1) Prosilci, ki so nastanjeni v
azilnem domu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje, so upravičeni do
žepnine v višini določeni s sklepom Vlade Republike Slovenije iz tretjega
odstavka 79.a člena zakona.
(2) Žepnina se prosilcem izplačuje po
enomesečnem bivanju v azilnem domu, in sicer enkrat mesečno za pretekli mesec.
(3) Prosilci so upravičeni do žepnine
do pravnomočno končanega postopka priznanja mednarodne zaščite.
(4) Pristojni organ izplačuje žepnino
prosilcem ob predložitvi veljavne izkaznice v prostorih azilnega doma. Prosilci
s podpisom potrdijo prevzem žepnine.
(5) Žepnina se za mladoletnika
izplačuje njegovim staršem oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku.
(6) Prosilci so dolžni pristojnemu
organu najkasneje v roku osmih dni od nastanka, pisno sporočiti vsa nova
dejstva in okoliščine, ki vplivajo na pravico do žepnine.
(7) Pristojni organ ima pravico do
preverjanja vseh okoliščin v zvezi z izvajanjem pravice do žepnine.
(8) Sredstva za žepnino zagotavlja
pristojni organ.
III. KOMISIJA
33. člen
(imenovanje komisije)
(1) Za ugotavljanje utemeljenosti
razlogov za razselitev prosilcev na zasebni naslov z utemeljenimi zdravstvenimi
razlogi ali drugimi utemeljenimi razlogi iz 83. člena zakona, odobritev
dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz 84. člena zakona ter pravice
oseb s priznano mednarodno zaščito do podaljšanja obdobja nastanitve v
integracijski hiši iz 92. člena zakona, se ustanovi komisija.
(2) Komisijo imenuje in razrešuje
minister, pristojen za notranje zadeve. Komisija se imenuje za dobo štirih let.
34. člen
(sestava komisije)
(1) Za opravljanje nalog iz prve in
tretje alineje prvega odstavka 35. člena tega pravilnika komisijo sestavljajo
predsednik in trije člani, v primeru opravljanja naloge iz druge alineje prvega
odstavka 35. člena tega pravilnika pa se komisija razširi za dodatnega člana
(razširjena komisija).
(2) Za predsednika komisije se imenuje
vodja azilnega doma, ki ga v primeru odsotnosti nadomešča njegov namestnik.
(3) Za člane komisije se imenuje:
-
predstavnika ministrstva, pristojnega za
notranje zadeve s poznavanjem problematike sprejema prosilcev za mednarodno
zaščito ali integracije oseb z mednarodno zaščito,
-
strokovnjaka s področja splošne medicine, ki
ima veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije;
-
predstavnika nevladnih organizacij s
poznavanjem problematike področja mednarodne zaščite.
(4) Za dodatnega člana komisije se
imenuje predstavnika ministrstva, pristojnega za zdravje, ki ga v komisijo
imenuje minister, pristojen za zdravje.
(5) Vsak član komisije mora imeti vsaj
enega nadomestnega člana, ki ga nadomešča pri delu komisije v njegovi odsotnosti.
(6) Predsednik komisije lahko za
pridobitev strokovnih mnenj povabi k sodelovanju tudi druge strokovnjake.
35. člen
(naloge komisije)
(1) Komisija daje mnenja oziroma
ugotavlja upravičenost do:
-
razselitve na zasebnem naslovu zaradi razlogov
iz tretjega odstavka 83. člena zakona,
-
dodatnega obsega zdravstvenih storitev iz
drugega odstavka 84. člena zakona,
-
podaljšanja obdobja nastanitve oseb s priznano
mednarodno zaščito v integracijski hiši iz četrtega odstavka 92. člena
zakona.
(2) Komisija daje mnenja glede
upravičenosti do razselitve na zasebni naslov iz prve in podaljšanja obdobja
nastanitve oseb s priznano mednarodno zaščito v integracijski hiši iz tretje
alineje prejšnjega odstavka, mnenja glede upravičenosti do dodatnega obsega
zdravstvenih storitev iz druge alineje prejšnjega odstavka pa daje razširjena
komisija.
Priloga
št. 1: Izkaznica prosilca za mednarodno zaščito
Priloga
št. 2: Naznanitev pogrešitve, izgube ali tatvine izkaznice prosilca za
mednarodno zaščito
Priloga
št. 3: Dovolilnica za nočitev zunaj azilnega doma
Priloga
št. 4: Vloga za razselitev na zasebni naslov / v druge primerne institucije
Priloga
št. 5: Izdaja posebnih ali dodatnih obrokov
Priloga
št. 6: Predlog za izdajo blaga iz skladišča
Priloga
št. 7: Vloga za uveljavljanje finančne pomoči
Priloga
št. 8: Poročilo o ogledu stanovanja
Priloga
št. 9: Potrdilo o prevzemu lastnih sredstev za preživljanje
Pravilnik o pravicah
prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 68/11)
vsebuje naslednji končni določbi:
»IV. KONČNI DOLOČBI
36. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik,
preneha veljati Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni
list RS, št. 67/08 in 40/10).
37. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah
Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 42/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o pravicah prosilcev za mednarodno
zaščito (Uradni list RS, št. 64/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
9. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.