Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku obsega:

-       Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06 z dne 30. 12. 2006),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 46/07 z dne 29. 5. 2007),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 102/07 z dne 9. 11. 2007),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 28/09 z dne 10. 4. 2009),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 101/11 z dne 12. 12. 2011),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 24/12 z dne 30. 3. 2012),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2E (Uradni list RS, št. 32/12 z dne 4. 5. 2012),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 19/13 z dne 4. 3. 2013),

-       Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 45/14 z dne 20. 6. 2014).

PRAVILNIK

o izvajanju Zakona o davčnem postopku

(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)

PRVI DEL
SPLOŠNO

1. člen

(splošno)

Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).

2. člen

(uporaba pojmov)

Če ni s tem pravilnikom določeno drugače, se pojem »davčni organ« uporablja za davčni in carinski organ.

DRUGI DEL
OBLIKA IN NAČIN IZDAJANJA ZAVEZUJOČIH INFORMACIJ TER VIŠINA STROŠKOV

3. člen

(vloga za izdajo zavezujoče informacije)

(1) Za vlogo zavezanca za davek za izdajo zavezujoče informacije iz 14. člena ZDavP-2 se smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek glede sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, in glede načina vlaganja vloge. V vlogi mora biti navedena oseba za komunikacijo z davčnim organom, in sicer z osebnim imenom, delovnim mestom in telefonsko številko oziroma naslovom, ki omogoča hitro komunikacijo.

(2) Sestavine vloge, ki jih določa 14. člen ZDavP-2, morajo biti označene in poimenovane tako, da je ločevanje med njimi jasno. Morebitne priloge morajo biti zaporedno oštevilčene in besedilo vloge se mora sklicevati nanje.

4. člen

(obvestilo)

Obvestilo o tem, da bo davčni organ izdal zavezujočo informacijo, obsega zlasti:

1.     zavezanca za davek, ki se mu bo izdala zavezujoča informacija;

2.     ugotovitev, da je vloga formalno popolna in razumljiva;

3.     predpise, v zvezi s katerimi se bo izdala zavezujoča informacija;

4.     rok, predviden za izdajo;

5.     oceno stroškov z morebitno zahtevo za predplačilo;

6.     osebe za komunikacijo med zavezancem za davek in davčnim organom.

5. člen

(sestavine zavezujoče informacije)

Zavezujoča informacija se izda v obliki pisnega dokumenta, ki vsebuje zlasti naslednje sestavine:

1.     ime davčnega organa, ki je zavezujočo informacijo izdal, in datum izdaje;

2.     kratek opis ravnanja z vlogo in opis zahteve zavezanca za davek skupaj s prilogami;

3.     ime zavezanca za davek, ki se mu izdaja zavezujoča informacija;

4.     izrecno navedbo, da se izdaja zavezujoča informacija o določeni davčni obravnavi;

5.     opis nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov;

6.     vsebino zavezujoče informacije;

7.     izjavo davčnega organa, da ga zavezujoča informacija zavezuje, in obdobje, za katero zavezuje;

8.     opozorilo o preklicu zavezujoče informacije;

9.     opozorilo o nadomestitvi zavezujoče informacije;

10.  stroške, ki jih nosi zavezanec za davek v zvezi z izdajo zavezujoče informacije.

6. člen

(stroški)

(1) Davčni organ zaračuna zavezancu za davek stroške za pripravo zavezujoče informacije v višini 50 eurov za uro dela, vendar ne manj kot 500 eurov.

(2) Če davčni organ oceni, da bodo stroški za pripravo zavezujoče informacije presegli 2 000 eurov, lahko od prosilca zahteva predplačilo v višini 60% ocenjenih stroškov. Po prejemu predplačila davčni organ nadaljuje z obravnavo zahteve za izdajo zavezujoče informacije.

(3) Po posredovanju informacije organ zaračuna stroške in prosilcu izda račun v skladu s tem členom. V primeru, da predplačilo presega zaračunane stroške, davčni organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa zaračunani stroški presegajo znesek predplačila, prosilec razliko plača v skladu s četrtim odstavkom tega člena.

(4) Zavezanec za davek plača stroške na podlagi računa, ki ga izda davčni organ, in sicer v petnajstih dneh od prejema računa.

TRETJI DEL
FIZIČNI, ORGANIZACIJSKI IN TEHNIČNI UKREPI TER POSTOPKI ZA VAROVANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

I. SPLOŠNE DOLOČBE

7. člen

(pomen izrazov)

V tem delu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.     podatki, ki so davčna tajnost: podatki, ki so kot taki opredeljeni v 15. členu ZDavP-2;

2.     dokument: izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

3.     dokument v elektronski obliki: dokument, ki je zapisan v elektronski (digitalni ali analogni) obliki in je prejet po elektronski poti ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov (na primer: magnetni trak, magnetni disk, optični disk, silicijeva ploščica in podobno dalje) oziroma je izdelan pri organu v elektronski obliki ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

4.     dokument v fizični obliki: dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali sorodnih tehnologij (na primer: na papirju, filmu ali drugem nosilcu) ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

5.     vhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in je pomemben za njegovo poslovanje ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

6.     izhodni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ posredoval drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

7.     lastni dokument: izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu naslovniku ter vsebuje podatke, ki so davčna tajnost;

8.     obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, izbris ali uničenje; obravnava podatkov je lahko ročna ali avtomatizirana;

9.     avtomatizirana obravnava podatkov, ki so davčna tajnost: obravnava podatkov s sredstvi informacijske in komunikacijske tehnologije.

8. člen

(namen ukrepov varovanja)

Namen ukrepov in postopkov varovanja podatkov, ki so davčna tajnost, je preprečiti njihovo nepooblaščeno obravnavo, tako da se:

1.     izhodni dokumenti označijo na način, iz katerega je razvidno, da vsebujejo podatke, ki so davčna tajnost;

2.     varujejo prostori davčnega organa;

3.     varuje strojna ter sistemska in aplikativna programska računalniška oprema, s katero se obravnavajo podatki, ki so davčna tajnost;

4.     preprečuje nepooblaščen dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, pri njihovem prenosu vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih;

5.     omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, posredovani drugim naslovnikom ali drugače obravnavani, pri avtomatizirani obravnavi podatkov pa tudi, kdo jih je obravnaval, in

6.     zagotavlja izvajanje informacijske varnostne politike organa.

II. OZNAČEVANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

9. člen

(oznaka)

(1) Vsak dokument mora biti vidno in v neskrajšani obliki označen z oznako »DAVČNA TAJNOST«, ki se mora jasno razlikovati od drugih zapisov. Vsaka stran mora imeti na dnu strani navedeno zaporedno številko strani glede na skupno število strani dokumenta.

(2) Vsi dokumenti iz prejšnjega odstavka, v fizični ali elektronski obliki, morajo imeti oznako vidno odtisnjeno s štampiljko, natiskano, natipkano, napisano, naslikano ali pritrjeno z etiketo, nalepko ali podobnimi primernimi sredstvi.

(3) Če dokumenta ni mogoče označiti na način iz prejšnjega odstavka, mora biti označen na drug primeren način, iz katerega je razvidno, da vsebuje podatke, ki so davčna tajnost.

(4) Z oznako iz prvega odstavka tega člena se ne označujejo vhodni in lastni dokumenti.

10. člen

(uporaba predpisov o poslovanju z dokumentarnim gradivom)

(1) Za evidentiranje dokumentov se uporabljajo določila predpisov, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom.

(2) V dokumentu se pred šifro zadeve ali dosjeja označi, da gre za te podatke, in sicer z velikima tiskanima črkama »DT«.

11. člen

(obveznost označevanja)

Če dokument ni bil označen že ob njegovi sestavi, ga je dolžan označiti zaposleni pri davčnem organu, ki v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave z dokumentarnim gradivom, pripravi dokument za odpravo.

III. VAROVANJE PROSTOROV

12. člen

(splošni varnostni ukrepi)

(1) Prostori, v katerih so dokumenti, strojna in programska oprema, morajo biti praviloma varovani z organizacijskimi ter fizičnimi oziroma tehničnimi ukrepi, ki onemogočajo nepooblaščenim osebam dostop do podatkov, ki so davčna tajnost (v nadaljnjem besedilu: varovani prostori).

(2) Ključi varovanih prostorov se uporabljajo in hranijo v skladu s hišnim redom. Ključi se ne puščajo v ključavnici na zunanji strani vrat.

(3) Zaposleni pri davčnem organu morajo preprečiti, da bi se nepooblaščene osebe seznanile s podatki, ki so davčna tajnost, zlasti ne smejo puščati dokumentov na mizah v prisotnosti oseb, ki nimajo pravice vpogleda vanje.

(4) Zaposleni pri davčnem organu, ki delajo v varovanih prostorih, morajo nadzorovati prostor in ob zapustitvi prostora zakleniti elektronsko in drugo strojno opremo, ustrezno zavarovati dokumente ter zavarovati prostor pred nepooblaščenim vstopom.

(5) Po končani izdelavi dokumentov morajo zaposleni pri davčnem organu poskrbeti za uničenje pomožnega gradiva (na primer: poskusnih oziroma neuspešnih izpisov, matric, izračunov in grafikonov, skic in podobnega), ki so ga uporabili oziroma je nastalo pri izdelavi dokumenta.

(6) Dokumenti, ki se hranijo zunaj varovanih prostorov (hodniki, skupni prostori in podobno dalje), morajo biti stalno zaklenjeni.

13. člen

(označevanje prostorov)

Podatki, ki so davčna tajnost, se lahko obravnavajo samo v določenem, vidno označenem in zaščitenem prostoru oziroma objektu. Prostor oziroma objekt mora biti označen z oznako iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Osnovna barva oznake je siva, podlaga napisa in obroba oznake sta rumeni, napis pa je črne barve.

14. člen

(prostori, namenjeni poslovanju s strankami)

(1) Pri obravnavi podatkov, ki so davčna tajnost, morajo zaposleni pri davčnem organu zagotoviti, da stranki ne razkrijejo podatkov, ki se nanašajo na druge stranke, oziroma morajo preprečiti, da bi se druge stranke seznanile z vsebino, ki se ne nanaša nanje.

(2) V prostorih, ki so namenjeni poslovanju s strankami, dokumenti in računalniški ekrani ne smejo biti nameščeni tako, da bi imele stranke lahko vpogled vanje.

15. člen

(prostori z osrednjo informacijsko in komunikacijsko opremo)

Za prostore, v katerih je nameščena osrednja informacijska in telekomunikacijska oprema za obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost (strežniki, diskovne enote, usmerjevalniki in podobno dalje), poleg drugih pravil, določenih v tem delu, veljajo še naslednja pravila:

1.     zadrževanje zaposlenih pri davčnem organu v teh prostorih, razen tistih, ki v njih opravljajo večino svojih delovnih obveznosti ali je njihova prisotnost nujno potrebna za nemoteno opravljanje delovnih nalog, ni dovoljeno;

2.     obiski drugih oseb so dovoljeni samo v spremstvu najmanj enega zaposlenega pri davčnem organu, če ni s tem pravilnikom drugače določeno;

3.     obiski serviserjev informacijske ali telekomunikacijske opreme so dovoljeni samo na poziv vzdrževalne službe, serviserja pa mora med obiskom nadzorovati zaposleni pri davčnem organu ali uslužbenec varnostne službe;

4.     prepovedano je kajenje in uporaba odprtega ognja;

5.     prepovedano je nameščanje začasne električne napeljave;

6.     hramba papirja oziroma drugega materiala je dovoljena samo v količinah, ki so nujno potrebne za nemoten potek dela;

7.     omare oziroma pisalne mize, v katerih so shranjeni mediji, morajo biti vedno zaprte.

IV. VAROVANJE STROJNE TER SISTEMSKE IN APLIKATIVNE PROGRAMSKE RAČUNALNIŠKE OPREME IN PODATKOV, KI SE OBDELUJEJO Z RAČUNALNIŠKO OPREMO

16. člen

(splošni varnostni ukrepi)

(1) Strojno in programsko opremo, ki je v organu namenjena za avtomatizirano obravnavo podatkov, ki so davčna tajnost, je dovoljeno uporabljati le za izvajanje nalog organa.

(2) Strojno in programsko opremo iz prejšnjega odstavka lahko uporablja le zaposleni pri davčnem organu za izvajanje tistih nalog, za katere je odgovoren. Poleg neposrednih uporabnikov imajo dostop do te opreme tudi zaposleni pri davčnem organu, ki opremo vzdržujejo, ter pogodbeno vezani zunanji vzdrževalci in serviserji, vendar le kolikor je to potrebno za vzdrževanje, servisiranje in podobno.

(3) Vsako okvaro oziroma izpad strojne ali programske opreme iz prvega odstavka tega člena, ki zahteva poseg usposobljenega vzdrževalca, je treba takoj javiti pristojni organizacijski enoti organa, ki določi, v skladu s predpisanim režimom vzdrževanja, kako se bo okvara odpravila.

(4) Dostop do strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena mora biti varovan tako, da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenim zaposlenim pri davčnem organu.

(5) Vsak poseg, spreminjanje ali dopolnjevanje strojne in programske opreme iz prvega odstavka tega člena, je dovoljen samo na podlagi odobritve pooblaščenega zaposlenega pri davčnem organu.

17. člen

(sistem gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov)

(1) Pristop do podatkov z uporabo aplikativne programske opreme se varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in identifikacijo uporabnikov programov in podatkov.

(2) Sistem za avtorizacijo in identifikacijo iz prejšnjega odstavka mora omogočati možnost naknadnega ugotavljanja, kdaj so bili podatki, ki so davčna tajnost, obravnavani ter kdo jih je obravnaval.

(3) Pooblaščena oseba določi režim dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja gesel.

V. PRENOS PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

18. člen

(način prenosa podatkov, ki so davčna tajnost)

(1) Podatke, ki so davčna tajnost, je dovoljeno prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le ob izvajanju postopkov in ukrepov, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo dostop do teh podatkov.

(2) Dokumenti se zunaj podatkovno komunikacijskega omrežja državnih organov (HKOM) ne smejo posredovati v elektronski obliki brez šifriranja.

VI. EVIDENTIRANJE, UNIČEVANJE IN ARHIVIRANJE PODATKOV, KI SO DAVČNA TAJNOST

19. člen

(evidenca razkritja podatkov, ki so davčna tajnost)

(1) Vsaka evidenca, v kateri se hranijo podatki, ki so davčna tajnost, mora ne glede na to, kako je vodena, v primeru posredovanja teh podatkov, vsebovati tudi podatke o razkritjih podatkov, ki so davčna tajnost.

(2) Podatki o razkritjih iz prejšnjega odstavka morajo zagotoviti zlasti možnost ugotavljanja:

-       kateri podatki, kdaj in kako so bili posredovani;

-       komu so bili posredovani;

-       za kakšne namene so bili posredovani.

20. člen

(uničevanje podatkov, ki so davčna tajnost)

(1) Organ mora zagotoviti uničevanje odpadnih dokumentov na način, ki zanesljivo onemogoči branje oziroma dostop do dela ali do vseh podatkov ali njihovo obnovo.

(2) Na način iz prejšnjega odstavka mora organ zagotoviti tudi uničevanje pomožnega gradiva, ki je bilo uporabljeno ali je nastalo ob pripravi dokumentov iz prejšnjega odstavka.

21. člen

(uporaba predpisov o arhiviranju)

Dokumenti se arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo.

VII. ODGOVORNOST ZA IZVAJANJE UKREPOV IN POSTOPKOV VAROVANJA

22. člen

(neposredno izvajanje postopkov in ukrepov)

(1) Za neposredno izvajanje postopkov in ukrepov za varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, so odgovorni: predstojniki organov in njihovi namestniki, predstojniki posameznih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki ter vsi vodje notranjih organizacijskih enot organov in njihovi namestniki.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka morajo:

-       poslovanje organizacijskih enot, katerih predstojniki oziroma vodje so, organizirati tako, da zagotovijo spoštovanje določb tega dela pravilnika in drugih predpisov o varovanju podatkov, ki so davčna tajnost;

-       seznaniti zaposlene pri davčnem organu z dolžnostjo varovati podatke, ki so davčna tajnost.

23. člen

(dolžnosti zaposlenih pri davčnem organu)

(1) Vsak zaposleni pri davčnem organu, ki se v okviru opravljanja svojega dela pri organu seznani s podatki, ki so davčna tajnost, mora izvajati predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje teh podatkov.

(2) Pred nastopom dela na delovnem mestu, kjer se obdelujejo podatki, ki so davčna tajnost, mora zaposleni pri davčnem organu podpisati izjavo iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, da je seznanjen z dolžnostjo varovanja podatkov, ki so davčna tajnost.

(3) Z vsebino dokumentov, ki jih uporablja pri svojem delu, zaposleni pri davčnem organu ne sme seznaniti drugih zaposlenih pri davčnem organu, če to ni nujno potrebno za opravljanje njihovih delovnih nalog.

(4) Zaposleni pri davčnem organu, ki ugotovijo, da se je s podatki, ki so davčna tajnost, seznanila nepooblaščena oseba, so to dolžni nemudoma sporočiti vodji organizacijske enote, v kateri so zaposleni.

(5) Če se dokument izgubi, mora zaposleni pri davčnem organu o tem takoj obvestiti vodjo organizacijske enote, v kateri je zaposlen, sam pa ukreniti vse potrebno, da se ugotovijo okoliščine, v katerih je dokument izginil, ter da se preprečijo škodljive posledice in zavarujejo sledi.

TRETJI A. DEL
PRIMERI, V KATERIH SE PLAČILA ZA DOBAVLJENO BLAGO IN OPRAVLJENE STORITVE NE NAKAZUJEJO NA TRANSAKCIJSKE RAČUNE

23.a člen

(1) Oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 (v nadaljnjem besedilu: izplačevalec dohodka) ni dolžna nakazati na transakcijski račun fizične osebe:

1.     dohodkov iz delovnega razmerja iz 8. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2);

2.     dohodkov, ki so v skladu z 20. do 32. členom ZDoh-2 izvzeti iz obdavčitve z dohodnino;

3.     dividend in obresti, ki ne presegajo 50 eurov;

4.     dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;

5.     prejemkov, namenjenih pokritju stroškov dnevnice in prevoza, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo člana volilnega odbora na podlagi predpisov o volitvah in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov;

6.     prejemkov iz 2., 4. in 5. točke 107. člena ZDoh-2;

7.     prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti, ki ne presegajo 125 eurov;

8.     sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;

9.     sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada;

10.  drugih dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne skupnosti.

(2) V primeru, ko je oseba iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.

(3) V primeru, ko je izplačevalec dohodka pravna oseba, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih izplačuje, ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 eurov.

ČETRTI DEL
POŠILJANJE PODATKOV DAVČNEMU ORGANU O TRANSAKCIJSKIH RAČUNIH OSEB IN POSLOVANJU PREK TRANSAKCIJSKIH RAČUNOV

24. člen

(podatki, ki se pošiljajo Generalnemu davčnemu uradu Davčne uprave RS)

(1) Izvajalci plačilnega prometa v skladu s 37. členom ZDavP-2 pošiljajo Generalnemu davčnemu uradu Davčne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: GDU DURS) podatke o prilivih in odlivih na transakcijskih računih pravnih oseb, združenj oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, in drugih oseb, ki so subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma evidenco, po koledarskih trimesečjih v obliki datoteke, kot je določena v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Izvajalci plačilnega prometa predložijo podatke iz prejšnjega odstavka v eurih ali, za transakcije s tujino, v tuji valuti. Podatki se predložijo v celih vrednostih in brez decimalk.

(3) Izvajalci plačilnega prometa pošiljajo podatke iz prvega odstavka tega člena enkrat letno, in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.

25. člen

(način pošiljanja podatkov)

(1) Izvajalci plačilnega prometa pošljejo GDU DURS predpisane podatke na prenosnem optičnem ali magnetnem mediju ali z uporabo sistema eDavki. Optičnemu ali magnetnemu mediju mora biti priložen spremni dopis, ki mora vsebovati naslednje podatke:

-       naziv izvajalca plačilnega prometa;

-       davčno številko izvajalca plačilnega prometa;

-       matično številko izvajalca plačilnega prometa;

-       sedež izvajalca plačilnega prometa;

-       število zapisov po posamezni datoteki;

-       osebno ime osebe, ki je pripravila podatke, ter njen telefon in elektronski naslov;

-       osebno ime pooblaščene osebe izvajalca plačilnega prometa ter njen telefon;

-       podpis pooblaščene osebe izvajalca plačilnega prometa in pečat.

(2) Če je izvajalec plačilnega prometa podatke predložil z uporabo sistema eDavki, mora z uporabo sistema eDavki predložiti tudi spremni dopis iz prejšnjega odstavka.

(3) Če izvajalec plačilnega prometa predloži podatke na prenosnem mediju iz prvega odstavka tega člena, morajo biti predloženi na zgoščenki, le izjemoma pa so lahko predloženi na disketi.

PETI DEL
PREDLOŽITEV OBRAČUNA DAVKA NA PODLAGI SAMOPRIJAVE

26. člen

(predložitev obračuna davka)

Zavezanec za davek prikaže premalo obračunane davke in pripadajoče obresti na obrazcu iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

PETI A. DEL
DOLOČITEV PLAČNIKA DAVKA

26.a člen

(plačnik davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2)

(1) Za plačnika davka iz 8. točke prvega odstavka 58. člena ZDavP-2 se šteje oseba, ki za račun upravičenca do dohodka, ki je zavezanec za davek po zakonu o obdavčenju, prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, ko oseba, ki jo tak dohodek bremeni in davčnega odtegljaja ni izračunala, odtegnila in plačala, ne pozna in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca do dohodka.

(2) Za osebo iz prvega odstavka tega člena se šteje pravna oseba oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in je v skladu z zakonom o obdavčenju rezident Republike Slovenije ali nerezident Republike Slovenije (ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Republiki Sloveniji).

(3) Za osebo iz prvega odstavka tega člena, ki jo dohodek bremeni, ne velja obveznost dostave podatkov davčnemu organu o plačilu dohodka osebi, ki se po 1. točki drugega odstavka 58. člena ZDavP-2 šteje za plačnika davka.

ŠESTI DEL
VIŠINA NAJVIŠJEGA POVRAČILA STROŠKOV PRAVNEGA ZASTOPANJA IN STROKOVNE POMOČI

27. člen

(stroški za pooblaščence, ki so odvetniki)

Za pooblaščence, ki so odvetniki, se stroški odmerijo po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jo določa odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.

28. člen

(stroški za pooblaščence, ki niso odvetniki)

Za pooblaščence, ki niso odvetniki, se stroški odmerijo po pravilih njihovega stanovskega združenja, če so člani takega združenja, vendar ne več, kot je določeno za odvetnike po odvetniški tarifi. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu s pravili njihovega stanovskega združenja oziroma odvetniško tarifo. Povrnejo se le dejanski stroški zastopanja v višini, kot jih določajo pravila stanovskega združenja oziroma odvetniška tarifa; če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih uradna oseba ustrezno zniža.

SEDMI DEL
PODROBNEJŠI KRITERIJI ZA ODPIS, DELNI ODPIS, OBROČNO PLAČILO IN ODLOG PLAČILA DAVČNEMU ZAVEZANCU – FIZIČNI OSEBI

29. člen

(ugotavljanje dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja)

(1) Pred izdajo odločbe o odlogu oziroma obročnem plačilu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca - fizične osebe (v nadaljevanju tega dela: davčni zavezanec) in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Pred izdajo odločbe o odpisu oziroma delnem odpisu zapadle davčne obveznosti iz 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ na podlagi podatkov o davčnem zavezancu in njegovih družinskih članih, ki jih pridobiva iz svojih evidenc, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca, ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(3) Višina dohodkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se ugotavlja za zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge, če gre za redne dohodke, ki so jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani prejemali mesečno. Višina dohodkov, ki jih davčni zavezanec ali njegovi družinski člani niso prejemali redno vsak mesec, kot na primer dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz dejavnosti, regres, odpravnina, jubilejne in druge nagrade, dohodek iz kapitala, prejemki iz avtorskih pogodb in drugi izredni dohodki, se ugotavlja za zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge in se upošteva kot mesečni dohodek v višini 1/12 prejetega.

(4) Za družinskega člana po tem pravilniku se štejejo osebe, ki z davčnim zavezancem živijo v skupnem gospodinjstvu in so z njim v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega kolena, ali če z njim živijo v zakonski zvezi oziroma v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali so z davčnim zavezancem v svaštvu do vštetega drugega kolena. Za družinskega člana se štejejo tudi pastorek, posvojenec oziroma potomec partnerja v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, oziroma oseba, s katero živi davčni zavezanec v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Prav tako se za družinske člane štejejo tudi člani kmečkega gospodinjstva, ki niso v sorodstvenem razmerju in se lahko štejejo za vzdrževane člane po 115. členu ZDoh-2.

30. člen

(definicija dohodkov)

(1) Dohodki po tem delu pravilnika so vsi dohodki in prejemki davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov po ZDoh-2, ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne, zmanjšani za normirane ali dejanske stroške, priznane po ZDoh-2, ter za davek in obvezne prispevke za socialno varnost, obračunane od teh dohodkov. Ne glede na prejšnji stavek se kot dohodek štejejo tudi dediščine in darila, prejeta v denarju.

(2) Kot dohodki po tem delu pravilnika se ne štejejo dohodki, ki so prejeti z določenim namenom porabe, ki ni preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, kot na primer:

-       pomoči in drugi podobni prejemki (prejeti za odpravo posledic naravnih nesreč, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za pomoč in postrežbo),

-       povračila stroškov, neobdavčljiva po ZDoh-2 (materialni stroški za rejenca, varovanca oziroma oskrbovanca, potni stroški, stroški za prehrano),

-       subvencije (za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, regresirano šolsko prehrano, nakup mesečnih vozovnic za prevoze učencev, dijakov in študentov, varstvo in vzgojo otrok v vrtcih).

31. člen

(zmanjšanje dohodka)

(1) Kot dohodek se ne štejejo dohodki, ki jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član prejemal mesečno, če jih je davčni zavezanec ali njegov družinski član nehal prejemati pred vložitvijo vloge in ni začel prejemati drugih rednih mesečnih dohodkov.

(2) Pri ugotavljanju dohodkov se ti zmanjšajo za znesek preživnin, ki jih je v obdobju, za katero se dohodki ugotavljajo, davčni zavezanec ali kateri od njegovih družinskih članov plačal za osebo, ki z njimi ne živi v skupnem gospodinjstvu.

(3) Višina preživnine iz prejšnjega odstavka se ugotavlja po sporazumu o razvezi zakonske zveze, po sporazumu o dodelitvi otrok ali sodni odločbi o razvezi in dodelitvi otrok. O plačilu preživnine je davčni zavezanec dolžan predložiti dokazilo o nakazilu zneska na račun upravičenca oziroma pisno izjavo upravičenca, da je preživnino prejel.

(4) (črtan).

32. člen

(črtan)

33. člen

(definicija prihrankov)

(1) Prihranki po tem delu pravilnika so denarna sredstva davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov v domači in tuji valuti, ki jih imajo na dan vložitve vloge, zlasti pa so to denarna sredstva na transakcijskih računih, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi davčnega zavezanca.

(2) Prihranki in njihova vrednost se ugotavljajo iz obvestila banke ali hranilnice o stanju na transakcijskem računu, kopije hranilne knjižice, kopije varčevalne ali druge knjižice, kopije pogodbe o varčevanju, kopije pogodbe o vezavi depozita in izjave stranke.

34. člen

(definicija premoženja)

(1) Premoženje po tem delu pravilnika je vse premično in nepremično premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi vloge, pa na dan pridobitve.

(2) Pristojni davčni organ kot premoženje iz prejšnjega odstavka upošteva zlasti:

-       stanovanja, stanovanjske hiše in garaže;

-       poslovne prostore in poslovne stavbe;

-       prostore za počitek in rekreacijo;

-       vodna plovila, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo vodna plovila, vpisana v ustrezen register;

-       stavbna zemljišča;

-       kmetijska in gozdna zemljišča;

-       drugo nepremično premoženje;

-       vozila in prikolice;

-       vrednostne papirje in druge deleže po predpisih, ki urejajo gospodarske družbe;

-       dragocenosti, zbirateljske predmete, starine in nakit v višini najmanj 5 minimalnih plač.

(3) Kot premoženje se ne upošteva:

-       stanovanje oziroma stanovanjska hiša, ki jo davčni zavezanec uporablja za stalno bivanje oziroma jo davčni zavezanec, ki nima stalnega bivališča na območju Republike Slovenije, uporablja za začasno prebivanje;

-       predmeti, ki so v skladu s 177. členom ZDavP-2 izvzeti iz davčne izvršbe;

-       eno osebno vozilo, katerega vrednost ne presega 12 minimalnih plač.

(4) (črtan)

35. člen

(ugotavljanje premoženja in njegove vrednosti)

(1) Premoženje in vrednost premoženja se ugotavljata iz podatkov, pridobljenih iz evidenc davčnega organa, evidenc drugih organov in predloženih dokazov davčnega zavezanca. Če vrednosti ni mogoče ugotoviti na podlagi podatkov iz prejšnjega stavka, se vrednost premoženja ugotavlja na podlagi primerljive tržne vrednosti istovrstnega premoženja, razen če ta pravilnik določa drugače.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se šteje, da je vrednost vozil, ki so bila prvič registrirana najmanj deset let pred letom, v katerem se ugotavlja njihova vrednost, in vrednost vozil s prostornino motorja do 1500 ccm, ki so bila prvič registrirana najmanj šest let pred letom, v katerem se ugotavlja vrednost, manjša od 12 minimalnih plač. Njihove vrednosti se zato ne ugotavlja, razen če imajo davčni zavezanec in njegovi družinski člani več vozil.

(3) Obstoj vrednostnih papirjev se ugotavlja iz izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev iz centralnega registra vrednostnih papirjev o vrsti in številu vrednostnih papirjev, kot njihova vrednost pa se upošteva vrednost na borzni tečajnici, nazadnje objavljeni v sredstvih javnega obveščanja, oziroma na drug ustrezen način, če vrednostni papirji ne kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

(4) Višina poslovnih deležev v odstotku se ugotavlja iz izpisa iz sodnega registra, njihova vrednost pa se ugotavlja iz zaključne bilance stanja za preteklo poslovno leto.

36. člen

(merila za dovolitev odloga oziroma obročnega plačila ter rok za plačilo)

(1) Davčni organ lahko dovoli odlog oziroma obročno plačilo zapadle davčne obveznosti davčnemu zavezancu, čigar dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

(2) O roku za plačilo odloženega dolga oziroma številu in višini ter o rokih za plačilo mesečnih obrokov odloči davčni organ glede na višino dohodkov, ugotovljenih v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, redne mesečne dohodke davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov ter višino davčne obveznosti.

37. člen

(merila za odpis in delni odpis)

(1) Davčni organ lahko delno odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo 1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov, premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Davčni organ lahko v celoti odpiše zapadlo davčno obveznost, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(3) (črtan)

38. člen

(odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo v izjemnih primerih)

(1) V primerih naravnih in drugih nesreč, smrti davčnega zavezanca ali drugih družinskih članov, daljše bolezni oziroma poškodbe davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnosti lahko davčni organ ne glede na merila, določena v 36. in 37. členu tega pravilnika, odpiše ali delno odpiše davčno obveznost oziroma dovoli odlog plačila ali obročno plačevanje davčne obveznosti, če bi plačilo obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

(2) Odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka je dovoljen v primerih, ko je davek zapadel v plačilo največ tri mesece pred nastankom okoliščin iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Okoliščine iz prvega odstavka tega člena davčni zavezanec dokazuje z odločbo ali potrdilom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki potrjuje obstoj okoliščin iz prvega odstavka, kot na primer odločba o dodelitvi izredne denarne socialne pomoči davčnemu zavezancu, poročilo centra za socialno delo o težki družinski situaciji davčnega zavezanca, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

39. člen

(obrazec vloge)

(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka na obrazcu, ki je Priloga 5 tega pravilnika in njegov sestavni del. V obrazcu vloge mora navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.

(2) Davčni zavezanec mora vlogi priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej, če jih davčni organ ne more pridobiti iz svojih evidenc in evidenc drugih organov.

OSMI DEL
NAČIN IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE HUJŠE GOSPODARSKE ŠKODE

40. člen

(kriterija za odlog in obročno plačevanje)

Kriterija za odlog in obročno plačevanje v skladu s 102. členom ZDavP-2, ki ju davčni organ pred izdajo odločbe o odlogu plačila oziroma obročnem plačevanju davka ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih iz lastnih evidenc, evidenc drugih organov ter predloženih dokazov davčnega zavezanca, sta:

-       davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda in

-       odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

41. člen

(trajnejša nelikvidnost)

(1) Šteje se, da je davčni zavezanec trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolvenčnih postopkov.

(2) Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni trajneje nelikviden, pa bi tako stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.

42. člen

(izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati)

Šteje se, da je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, če je izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov nastala zaradi:

-       začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih poslovnih partnerjih;

-       ukrepov tuje države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi katerih bi prišlo do trajnejše nelikvidnosti;

-       dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni;

-       neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja terjatve do pogodbenih partnerjev, oziroma če so taka dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;

-       izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino prihodkov;

-       naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

43. člen

(hujša gospodarska škoda)

(1) Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati.

(2) Dejstvo, da bo odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode, mora zavezanec izkazati s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter z drugimi dokazili, katerih izvedba in finančni učinki se bodo pokazali v kasnejših obdobjih.

(3) Šteje se, da davčni zavezanec izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je sodišče izdalo pravnomočni sklep, s katerim je na podlagi zakona, ki ureja finančno poslovanje pravnih oseb, postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami ter postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb, potrdilo sporazum o finančnem prestrukturiranju.

43.a člen

(obrazec vloge)

(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davka na obrazcu, ki je Priloga 15 tega pravilnika in njegov sestavni del.

(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.

(3) Vlogi je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej.

OSMI A. DEL
OBRAZEC VLOGE ZA ODLOG OZIROMA OBROČNO PLAČILO DAVKA V POSEBNIH PRIMERIH

43.b člen

(obrazec vloge za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem)

(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem po prvem odstavku 103. člena ZDavP-2 na obrazcu, ki je Priloga 16 tega pravilnika in njegov sestavni del.

(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.

(3) Vlogi je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej.

43.c člen

(obrazec vloge za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih)

(1) Davčni zavezanec vloži vlogo za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih po drugem odstavku 103. člena ZDavP-2 na obrazcu, ki je Priloga 17 tega pravilnika in njegov sestavni del.

(2) Davčni zavezanec mora v obrazcu vloge za odlog oziroma obročno plačilo navesti vse podatke v skladu z navodilom za izpolnjevanje, ki je sestavni del vloge.

(3) Vlogi je treba priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej, če jih davčni organ ne more pridobiti iz svojih evidenc in evidenc drugih organov.

DEVETI DEL
NAČIN PREDLOŽITVE INSTRUMENTA ZAVAROVANJA, KRITERIJI ZA DOLOČITEV NJEGOVE VIŠINE IN NAČIN SPROSTITVE OZIROMA UNOVČITVE GLEDE IZPOLNITVE OZIROMA PLAČILA DAVČNE OBVEZNOSTI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

44. člen

(smiselna uporaba tega dela)

Določbe tega dela pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti z drugimi instrumenti zavarovanja, ki jih lahko predlaga zavezanec za davek na podlagi drugega odstavka 117. člena ZDavP-2, ter za predložitev ustreznega instrumenta za zavarovanje plačila varščine pred začetkom javne dražbe na podlagi četrtega odstavka 196. člena ZDavP-2.

45. člen

(predložitev in sprejem instrumenta zavarovanja)

(1) Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri pristojnem carinskem oziroma davčnem uradu.

(2) Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje davčne obveznosti izda pristojni davčni urad na obrazcu, ki je Priloga 12 tega pravilnika in njegov sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje carinske obveznosti izda pristojni carinski urad na obrazcu, ki je Priloga 13 tega pravilnika in njegov sestavni del. Potrdilo o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje trošarinske obveznosti izda pristojni carinski urad na obrazcu, ki je Priloga 14 tega pravilnika in njegov sestavni del. Pristojni davčni oziroma carinski urad na obrazcu o sprejemu instrumenta zavarovanja določi tudi evidenčno številko sprejetega zavarovanja.

II. BANČNA GARANCIJA IN GARANTNO PISMO

46. člen

(bančna garancija in garantno pismo)

(1) Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in garantno pismo samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v nadaljnjem besedilu: garant), ki jo kot garanta prizna davčni organ.

(2) Davčni organ prizna kot garanta banko, ki:

1.     je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij ali

2.     je upravičena opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.

(3) Davčni organ prizna kot garanta zavarovalnico, ki:

1.     je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje kavcijskega zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali

2.     je upravičena opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

47. člen

(vsebina bančne garancije in garantnega pisma)

(1) Bančna garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti, mora vsebovati naslednje podatke:

1.     številko bančne garancije oziroma garantnega pisma;

2.     rok veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z rokom za unovčitev;

3.     znesek, do katerega jamči garant;

4.     predmet zavarovanja oziroma navedbo sklepa, na podlagi katerega davčni organ zahteva zavarovanje;

5.     garancijsko klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora« v bančni garanciji oziroma »solidarno z zavezancem za davek« v garantnem pismu;

6.     podatke o garantu (firma, matična številka, davčna številka, sedež, poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski račun);

7.     podatke o zavezancu za davek (matična številka, davčna številka oziroma druga identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež);

8.     datum in kraj izdaje bančne garancije oziroma garantnega pisma;

9.     podpis pooblaščene osebe in žig garanta.

(2) V primerih, ko so z bančno garancijo oziroma garantnim pismom zavarovane uvozne in izvozne dajatve, druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu blaga, ter obresti in stroški postopka (v nadaljnjem besedilu: carinska obveznost), se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka v bančni garanciji oziroma garantnem pismu navede tudi:

1.     carinski postopek oziroma postopki, za katere velja bančna garancija oziroma garantno pismo;

2.     ali je mogoče bančno garancijo oziroma garantno pismo uporabljati tudi za zavarovanje plačila carinske obveznosti v primerih, ko instrument zavarovanja predlaga oseba, ki pred carinskimi organi nastopa kot direktni pooblaščenec carinskega dolžnika;

3.     ali bančna garancija oziroma garantno pismo krije tudi carinsko obveznost iz carinskih postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi carinska obveznost iz naslova teh še lahko nastala;

4.     ali bančna garancija oziroma garantno pismo krije tudi morebitno carinsko obveznost iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati morebitno carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti promet;

5.     ali se lahko bančna garancija oziroma garantno pismo na zahtevo naročnika bančne garancije oziroma garantnega pisma uporabi za odobritev odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav, ki jih predvideva veljavna zakonodaja in so pogojene s predložitvijo zavarovanja.

(3) V primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo carinske obveznosti, se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi »solidarno s carinskim dolžnikom«.

(4) V primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljnjem besedilu: trošarinska obveznost), razen primerov, ko je z bančno garancijo oziroma garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine kot uvozne dajatve, za katere se uporablja drugi odstavek tega člena, se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi »solidarno s trošarinskim zavezancem«.

(5) Za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti se v bančni garanciji oziroma garantnem pismu poleg podatkov, navedenih v prvem odstavku tega člena, navede tudi:

1.     vrsta trošarinskega zavezanca;

2.     ali se lahko iz bančne garancije oziroma garantnega pisma poplačajo tudi trošarinske obveznosti, ki so bile zavarovane s predhodnim instrumentom zavarovanja, vendar še niso bile poravnane oziroma bi lahko še nastale.

(6) Garant izda bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti« iz Priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika.

(7) Ne glede na peti odstavek tega člena izda garant za zavarovanje plačila carinske obveznosti bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje plačila carinske obveznosti« iz Priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika, ter za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti« iz Priloge 8, ki je sestavni del tega pravilnika.

(8) Za garantno pismo se smiselno uporabijo obrazci iz Priloge 9, 10 oziroma Priloge 11, ki so sestavni deli tega pravilnika.

(9) Bančna garancija oziroma garantno pismo se izda v treh enakih izvodih.

48. člen

(višina bančne garancije oziroma garantnega pisma)

(1) Višina bančne garancije oziroma garantnega pisma mora zagotoviti izpolnitev oziroma plačilo zavarovane davčne obveznosti v celoti.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni organ dovoli, da je višina bančne garancije oziroma garantnega pisma nižja od višine davčne obveznosti, pri čemer za določitev višine bančne garancije oziroma garantnega pisma upošteva naslednje kriterije:

1.     dosedanje poslovanje zavezanca za davek;

2.     zanesljivost in finančno stabilnost zavezanca za davek;

3.     način vodenja predpisanih evidenc zavezanca za davek;

4.     uradne evidence oziroma podatke o zavezancu za davek glede kršitev predpisov o obdavčenju.

(3) Davčni organ odloča o višini bančne garancije oziroma garantnega pisma v skladu z drugim odstavkom tega člena, če zakon o obdavčenju ne določa drugače.

(4) Ne glede na kriterije iz drugega odstavka tega člena višina bančne garancije oziroma garantnega pisma ne more biti nižja od 50 odstotkov ugotovljene davčne obveznosti ali davčne obveznosti, ki bi lahko nastala. Davčni organ ne upošteva navedene omejitve v primerih, ko zakon o obdavčenju določa drugače.

49. člen

(unovčitev bančne garancije oziroma garantnega pisma v času njegove veljavnosti)

Bančna garancija oziroma garantno pismo se unovči v skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje bančnih garancij »na prvi poziv« in »brez ugovora« oziroma garantnih pisem s klavzulo o solidarni odgovornosti v skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje garantnih pisem.

III. DRUGI INSTRUMENTI ZAVAROVANJA

50. člen

(pogoji za sprejem cirkuliranega certificiranega čeka)

Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.

51. člen

(pogoji za sprejem avalirane menice)

Davčni organ lahko sprejme menico kot instrument zavarovanja, ki vsebuje klavzulo »brez protesta», če jo je avalirala banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 46. člena tega pravilnika.

52. člen

(določitev višine in unovčitev cirkuliranega certificiranega čeka oziroma avalirane menice)

Določbi tega pravilnika glede določitve višine in unovčitve bančne garancije oziroma garantnega pisma se smiselno uporabljata tudi za cirkulirani certificirani ček in avalirano menico.

IV. GOTOVINSKI POLOG

53. člen

(vplačilo gotovinskega pologa)

(1) Zavezanec za davek lahko položi gotovinski polog za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti (v nadaljnjem besedilu: gotovinski polog) tako, da ga vplača na ustrezen podračun, ki ga določi davčni organ.

(2) Obenem z vplačilom gotovinskega pologa pošlje zavezanec za davek pristojnemu carinskemu oziroma pristojnem davčnemu uradu tudi obvestilo o vplačilu, v katerem navede podatke, ki so potrebni za izdajo potrdila iz 54. člena tega pravilnika.

54. člen

(vsebina potrdila o gotovinskem pologu)

(1) Potrdilo o gotovinskem pologu mora vsebovati naslednje podatke:

1.     evidenčno številko potrdila o gotovinskem pologu;

2.     podatke o zavezancu za davek (osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež, matična številka in davčna številka oziroma druga identifikacijska številka);

3.     navedba davčnega oziroma carinskega urada, pri katerem je zavezanec za davek vplačal gotovinski polog;

4.     datum in višina gotovinskega pologa ter številka podračuna, na katerega je vplačan;

5.     rok, za katerega je gotovinski polog vplačan;

6.     število izdanih izvodov potrdila;

7.     datum in kraj izdaje potrdila ter podpis pooblaščene osebe.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko je z gotovinskim pologom zavarovana carinska obveznost, poleg podatkov iz prejšnjega odstavka v potrdilu navede tudi:

1.     carinski postopek oziroma postopki, za katere velja gotovinski polog;

2.     ali je mogoče gotovinski polog uporabljati tudi za zavarovanje plačila carinske obveznosti v primerih, ko gotovinski polog vplača oseba, ki pred carinskimi organi nastopa kot direktni pooblaščenec carinskega dolžnika;

3.     ali gotovinski polog krije tudi carinsko obveznost iz carinskih postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi carinska obveznost iz naslova teh še lahko nastala;

4.     ali gotovinski polog krije tudi morebitno carinsko obveznost iz carinskih postopkov, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, ki bi lahko nastala po sprejetju dopolnilne deklaracije, zaključku preverjanja carinske deklaracije, zaradi ukrepa začasne uvedbe dajatev ali v drugih primerih, ko je treba po carinskih predpisih zavarovati morebitno carinsko obveznost tudi po sprostitvi blaga v prosti promet;

5.     ali se lahko gotovinski polog na zahtevo naročnika instrumenta zavarovanja (gotovinskega pologa) uporabi za odobritev odloga plačila, obročnega plačevanja in drugih plačilnih olajšav, ki jih predvideva veljavna zakonodaja in so pogojene s predložitvijo zavarovanja.

(3) (črtan)

V. SKUPNA DOLOČBA

55. člen

(sprostitev instrumenta zavarovanja)

(1) Zavezanec za davek ne more uporabljati predloženega instrumenta zavarovanja iz prvega oziroma drugega odstavka 117. člena ZDavP-2 kot zavarovanje davčne obveznosti od dneva, ko je vložil zahtevek za njegovo sprostitev. Če je zavezanec za davek vložil zahtevek za delno sprostitev instrumenta zavarovanja, lahko od dneva vložitve zahtevka uporablja instrument zavarovanja samo v znesku, znižanem za delno sprostitev.

(2) Če je davčna obveznost, za katero je bil instrument zavarovanja predložen, ugasnila oziroma ne more več nastati, je davčni organ dolžan sprostiti instrument zavarovanja najkasneje v roku 5 delovnih dni od dneva prejema zahtevka za sprostitev tega.

DESETI DEL
ODVZEM VZORCEV BLAGA ZA POTREBE DAVČNEGA NADZORA

56. člen

(omejitev uporabe)

Določbe tega dela pravilnika se ne uporabljajo, če je odvzem vzorcev urejen s predpisi Evropske skupnosti.

57. člen

(odvzem vzorcev)

(1) Če davčni organ za potrebe izvajanja davčnega nadzora v skladu s 138. členom ZDavP-2 odvzame vzorce blaga za analizo oziroma preiskavo, o tem na primeren način obvesti zavezanca za davek ali njegovega pooblaščenca. Pisno obvestilo ni potrebno.

(2) Davčni organ odvzame vzorce sam ali pa glede na okoliščine primera naloži zavezancu za davek ali njegovemu pooblaščencu, da jih odvzame sam v prisotnosti pooblaščene osebe.

(3) Odvzem vzorcev se opravi po metodah, ki so predpisane za ta namen.

(4) Vzorci se odvzamejo le v taki količini, kot je nujno potrebna za analizo ali natančen pregled, vključno z morebitno testno analizo. Hkrati z vzorci blaga lahko davčni organ, če je glede na okoliščine primera to primerno, odvzame tudi spremljajoče dokumente, ki pojasnjujejo vrsto blaga, njegovo naravo, količino ali tehnične karakteristike.

58. člen

(zapisnik o odvzemu vzorcev)

(1) Pooblaščena oseba o odvzemu vzorcev sestavi zapisnik v treh izvodih, od katerih je namenjen:

1.     en izvod za izvajalca analize oziroma preiskave;

2.     en izvod za davčni organ, ki je vzorec vzel, in

3.     en izvod za zavezanca za davek.

(2) Za vzorce blaga, ki so uvrščeni v skupine nevarnih snovi, mora biti tako k vzorcu, ki je namenjen izvajalcu analize oziroma preiskave, kot tudi h kontrolnemu vzorcu priložen izvod varnostnega lista.

59. člen

(ravnanje z blagom pri odvzemu vzorcev)

Za blago, ki bi se pri odvzemu vzorcev lahko poškodovalo, če bi se vzorci odvzeli na kraju pregleda (na primer sterilno, za svetlobo občutljivo, za vlago občutljivo blago in podobno), lahko davčni organ dovoli, da se vzorci odvzamejo ob prisotnosti pooblaščene osebe davčnega organa v drugih primernih prostorih.

60. člen

(obveznosti zavezanca za davek pri odvzemu vzorcev)

(1) Zavezanec za davek oziroma njegov pooblaščenec mora davčnemu organu zaradi olajšanja izvajanja postopka nuditi vso potrebno pomoč pri odvzemu vzorcev.

(2) Če zavezanec za davek zavrne sodelovanje pri odvzemu vzorcev ali za to ne pooblasti druge osebe oziroma davčnemu organu ne zagotovi vse potrebne pomoči za olajšanje izvajanja postopka, davčni organ določi rok, v katerem mora zavezanec za davek izpolniti svoje obveznosti. Če zavezanec za davek ne izpolni zahteve davčnega organa, davčni organ na stroške in riziko zavezanca za davek naloži, da strokovno usposobljena oseba odvzame vzorce oziroma davčni organ sam odvzame vzorce, če je to primerno glede na okoliščine primera. V tem primeru se šteje, kot da je zavezanec za davek sodeloval pri odvzemu vzorcev blaga, vendar to ne vpliva na odgovornost zavezanca za davek za morebitni prekršek zaradi opustitve potrebne pomoči davčnemu organu oziroma zaradi oviranja nadzora.

(3) Če je zaradi posebnih tehničnih lastnosti blaga treba pri pregledu blaga zagotoviti sodelovanje posebej usposobljenih oseb, zavezanec za davek pa ne more zagotoviti njihove takojšnje prisotnosti, mora o tem nemudoma pisno obvestiti davčni organ, ki določi rok, v katerem mora zavezanec za davek zagotoviti prisotnost strokovno usposobljenih oseb.

61. člen

(število vzorcev in količina blaga za vzorec)

(1) V skladu s četrtim odstavkom 57. člena tega pravilnika davčni organ odvzame praviloma vsaj dva reprezentativna vzorca. Iz določenega blaga se v soglasju z zavezancem za davek vzame povprečni vzorec blaga (na primer: pri tekočinah, praških in podobno dalje).

(2) Nujno potrebne količine posameznega vzorca iz četrtega odstavka 57. člena tega pravilnika znašajo praviloma:

1.     za tekočine, paste in trdne snovi: 10–20 g ali do 100 ml;

2.     za tekoče naftne derivate in alkoholne pijače: 0,5 do 1 liter;

3.     za plinaste vzorce (utekočinjeni plini, stisnjeni plini): 10–20 ml utekočinjenega plina ali 1 liter stisnjenega plina;

4.     za blago v zvitkih: pribl. 10 cm po vsej širini;

5.     za blago v listih ali ploščah: pribl. 30 x 30 cm;

6.     za žice, monofilamente, preje, vrvi in podobno: pribl. 10 m;

7.     za blago, pakirano za prodajo na drobno: en primerek v izvirni embalaži;

8.     za druge vrste blaga: količine, ki so navedene v 1. do 5. točki tega odstavka.

(3) Če okoliščine posameznega primera tako dopuščajo ali zahtevajo, se lahko odvzamejo tudi manjše ali večje količine od količin, navedenih v prejšnjem odstavku.

(4) Stroji oziroma naprave se lahko ponazorijo tudi s prospekti, načrti, skicami, fotografijami ali kakšnimi drugimi pisnimi dokumenti, ki vsebujejo potrebne informacije za določitev narave blaga.

62. člen

(označevanje vzorcev)

Davčni organ vsak odvzeti vzorec za zagotovitev njegove istovetnosti ustrezno označi, na primer z namestitvijo pečata, zalivke ali na podoben način, tako da prepreči morebitno zamenjavo ali kakršno koli drugačno zlorabo vzorcev.

63. člen

(ravnanje z vzetimi vzorci)

(1) Davčni organ, ki je vzel vzorce blaga, en primerek vsakega vzorca skupaj z ustreznim izvodom zapisnika o odvzemu vzorcev pošlje izvajalcu analize oziroma pregleda, ki opravi potrebne preiskave. Kontrolni vzorec blaga hrani davčni organ, ki je odvzel vzorce blaga.

(2) Vzorci hitro pokvarljivega blaga se hranijo v hladilniku ali zamrzovalniku.

64. člen

(ravnanje z vzorci po opravljeni analizi)

(1) Odvzeti vzorci se, razen če se pri analizi ali natančnem pregledu uničijo, vrnejo zavezancu za davek na njegovo zahtevo in stroške takoj, ko niso več potrebni v postopku, predvsem, ko so izčrpana že vsa pravna sredstva, ki jih je imel zavezanec za davek na razpolago zoper odločbo davčnega organa, izdano na podlagi rezultatov te analize ali natančnega pregleda.

(2) Vzorce, za katere zavezanec za davek ni zahteval, da se mu vrnejo, lahko davčni organ uniči ali shrani. Davčni organ lahko v določenih primerih od zavezanca za davek zahteva, predvsem kadar gre za vzorce, ki so nevarni za okolje ali so strupi iz I. skupine strupenosti, da odstrani preostanek vzorcev.

ENAJSTI DEL
STROŠKI V ZVEZI Z DAVČNO IZVRŠBO, ODVZETIM OZIROMA PREPUŠČENIM BLAGOM IN BLAGOM, KI GA PO ZAKONSKEM POOBLASTILU PRODAJA DAVČNI ORGAN, TER POGOJIH ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE S TEM BLAGOM

I. SPLOŠNA DOLOČBA

65. člen

(vsebina tega dela)

(1) Ta del pravilnika določa višino in način obračunavanja stroškov v zvezi z davčno izvršbo ter prevozom, hrambo in cenitvijo blaga, ki je bilo dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona, oziroma blaga, ki je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje, ter blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ (v nadaljnjem besedilu: blago).

(2) Ta del pravilnika določa tudi način preverjanja pogojev za prodajo, drugo ravnanje, uničenje ali brezplačen odstop blaga, ki:

1.     je bilo dokončno odvzeto na podlagi zakona o obdavčenju ali drugega zakona;

2.     je bilo prepuščeno davčnemu organu v prosto razpolaganje;

3.     ga po zakonskem pooblastilu prodaja davčni organ.

II. DOLOČITEV STROŠKOV

66. člen

(stroški za izdajo sklepa)

(1) Stroški za izdajo sklepa o izvršbi na dolžnikove denarne prejemke in na denarna sredstva pri bankah in hranilnicah ter na denarne terjatve dolžnika znašajo 25,00 eurov.

(2) Stroški za sklep o davčni izvršbi na dolžnikove materializirane ali nematerializirane vrednostne papirje znašajo 25,00 eurov.

(3) Stroški za sklep o izvršbi na dolžnikove premičnine znašajo 75,00 eurov.

67. člen

(stroški za pot pooblaščene uradne osebe)

Za vsako pot pooblaščene uradne osebe davčnega organa v zvezi s postopkom davčne izvršbe se dolžniku obračunajo stroški v višini 40,00 eurov.

68. člen

(stroški prevoza)

(1) Stroški prevoza blaga znašajo 1,00 euro za vsak prevoženi kilometer in se obračunajo glede na prevožene kilometre od krahja prevzema do kraja hrambe blaga, če prevoz opravi davčni organ.

(2) Če prevoza ne izvaja davčni organ, se obračunajo stroški prevoza po dejanskih stroških.

(3) Med stroške prevoza se štejejo tudi morebitni stroški natovarjanja in raztovarjanja blaga.

69. člen

(stroški hrambe)

(1) Stroški hrambe blaga znašajo 1,00 euro za vsakih začetih 100 kg bruto teže blaga za vsak dan, ko je bilo blago v hrambi pri davčnem organu, oziroma se obračunajo po dejanskih stroških, če se blago ne hrani pri davčnem organu.

(2) Če blago ni v hrambi pri davčnem organu, se obračunajo stroški hrambe po dejanskih stroških.

(3) Če blago ostane v hrambi pri dolžniku, se stroški hrambe ne obračunajo.

(4) Stroški, ki nastanejo zaradi nujnih ukrepov za ohranjanje blaga, se obračunajo po dejanskih stroških, ki jih je imel s tem v zvezi davčni organ. Med te stroške spadajo tudi prevozni stroški za premestitev blaga.

70. člen

(stroški cenitve)

Stroški v zvezi s cenitvijo, ki jo izvede posebni cenilec, se obračunajo po veljavni tarifi za te storitve.

71. člen

(stroški prodaje)

(1) Stroški javne dražbe se obračunajo v višini 5 odstotkov od dosežene kupnine oziroma najmanj 100,00 eurov in se obračunajo tudi v primeru neuspele javne dražbe.

(2) Stroški prodaje z zbiranjem ponudb znašajo 5 odstotkov od dosežene kupnine oziroma najmanj 50 eurov, toda ne več kot 1.000,00 eurov in se obračunajo tudi v primeru neuspele prodaje.

(3) Stroški prodaje z neposredno pogodbo se obračunajo v višini 1 odstotka od dosežene kupnine.

(4) Stroški prodaje po komisijski prodaji se obračunajo po dejanskih stroških.

(5) Stroški prodaje zarubljenih materializiranih ali nematerializiranih vrednostnih papirjev in drugih predmetov, ki se prodajajo na organiziranem trgu, se obračunajo po dejanskih stroških.

72. člen

(obračun stroškov)

(1) Stroški davčne izvršbe se v skladu s 152. členom ZDavP-2 obračunajo v sklepu o izvršbi.

(2) Če po končanem postopku davčne izvršbe nastane razlika v višini med obračunanimi in dejansko nastalimi stroški, se ta zaračuna oziroma vrne na podlagi posebnega sklepa davčnega organa.

III. POGOJI ZA PRODAJO OZIROMA DRUGO RAVNANJE Z BLAGOM

73. člen

(pogoji za prodajo blaga)

(1) Davčni organ, pooblaščen za prodajo, sme dati v prodajo samo blago, za katero je bilo predhodno ugotovljeno, da ustreza predpisom Evropske skupnosti za sprostitev v prost promet na carinskem območju Skupnosti, vključno s prepovedmi in omejitvami, oziroma se po prodaji lahko dovoli druga dovoljena uporaba oziroma raba blaga.

(2) Blago, ki ne ustreza predpisom iz prvega odstavka tega člena, se odstrani s carinskega območja Skupnosti oziroma uniči.

(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se blago, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena, lahko proda pod pogojem, da se po prodaji odstrani s carinskega območja Skupnosti.

74. člen

(preverjanje pogojev za prodajo)

(1) Za preverjanje pogojev iz prejšnjega člena tega pravilnika in za pripravo blaga za prodajo imenuje davčni organ, pooblaščen za prodajo, komisijo. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.

(2) Nalogi komisije iz prvega odstavka tega člena sta, poleg preverjanja pogojev za prodajo blaga, tudi določitev vrednosti blaga in sestava zapisnika o delu.

(3) Pri ugotavljanju vrednosti blaga se smiselno uporabljajo pravila o carinskem vrednotenju blaga, ob upoštevanju morebitne tehnološke zastarelosti, modne nezanimivosti in dejstva, da se blago prodaja brez garancije ali brez možnosti uveljavljanja garancije.

(4) Vrednost blaga, ki ga po zakonskem pooblastilu prodaja organ Davčne uprave Republike Slovenije, se ugotavlja v skladu z 205. členom ZDavP-2.

75. člen

(brezplačen odstop blaga)

(1) Blago se pod pogojem iz prvega odstavka 206. člena ZDavP-2 lahko brezplačno odstopi državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom, če ga ti potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti. O brezplačnem odstopu odloča minister, pristojen za finance, s sklepom.

(2) Državnim organom in organizacijam se brezplačno lahko odstopi tudi blago, ki ga po posebnih predpisih ni dovoljeno sprostiti v prosti promet (orožje, strelivo, radijske postaje in podobno), če to blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.

(3) Takoj po prevzemu brezplačno odstopljenega neskupnostnega blaga mora pridobitelj urediti carinski status tega blaga.

76. člen

(uničenje blaga)

(1) Če se blago ne proda ali brezplačno ne odstopi v skladu s prejšnjim členom, se uniči.

(2) Davčni organ lahko blago uniči tudi v primerih, ko bi bili stroški hrambe, prodaje in drugi stroški v zvezi z blagom nesorazmerni z izkupičkom od prodaje.

(3) Predlog za uničenje blaga poda tričlanska komisija, ki jo imenuje davčni organ. Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana.

(4) Davčni organ na podlagi predloga komisije izda sklep o uničenju in ga izvrši. Komisija nadzira uničenje ter sestavi zapisnik o uničenju.

(5) Uničenje blaga se izvede v skladu s posebnimi predpisi.

DVANAJSTI DEL
MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE PRI IZTERJAVI DAVŠČIN IN IZMENJAVI PODATKOV

I. SPLOŠNO

77. člen

(vsebina tega dela)

S tem delom se določajo podrobnejša pravila za izvajanje ukrepov medsebojne upravne pomoči med državami članicami Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) pri izmenjavi podatkov ter določajo obrazci, ki se pri tem uporabljajo v skladu z določbami:

-       (prenehala veljati);

-       Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne obdavčitve (UL L št. 336 z dne 27. 12. 1977, str. 15), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2006/98/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju obdavčitve zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 129).

II. MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ PRI IZTERJAVI DAVŠČIN

78. člen

(prenehal veljati)

79. člen

(črtan)

80. člen

(črtan)

81. člen

(prenehal veljati)

82. člen

(črtan)

83. člen

(črtan)

III. MEDSEBOJNA UPRAVNA POMOČ PRI IZMENJAVI PODATKOV

(črtano)

84. člen

(črtan)

85. člen

(črtan)

IV. PRISTOJNI ORGAN ZA IZMENJAVO PODATKOV V SKLADU Z MEDNARODNIMI POGODBAMI O IZOGIBU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA

86. člen

(prenos pristojnosti)

V skladu z 265. členom ZDavP-2 minister, pristojen za finance, pooblašča Davčno upravo Republike Slovenije – Generalni davčni urad, da:

-       izmenjuje podatke po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in mednarodnih pogodbah o izmenjavi informacij za davčne namene;

-       opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri pobiranju davkov po mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja in

-       opravlja naloge v okviru nudenja pomoči pri davčnih zadevah po Konvenciji o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah in Protokola o spremembi Konvencije o medsebojni upravni pomoči pri davčnih zadevah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/10).

TRINAJSTI DEL
VRSTE, VSEBINA, NAČINI IN ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL AGENCIJE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNOPRAVNE EVIDENCE IN STORITVE DAVČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE IN CARINSKI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE

I. SPLOŠNA DOLOČBA

II. VRSTE IN VSEBINE POROČIL

87. člen

(obveznost pošiljanja podatkov)

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) v skladu z 297. in 358. členom ZDavP-2 pošilja Davčni upravi Republike Slovenije in Carinski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčni organ) poročila s podatki, ki so potrebni za izvajanje nalog davčne in carinske službe, in sicer:

-       iz poslovnega registra Republike Slovenije;

-       iz drugih registrov, evidenc in zbirk podatkov, določenih z drugimi predpisi, ki jih za potrebe Republike Slovenije oziroma državnih organov vodi AJPES;

-       iz letnih poročil poslovnih subjektov;

-       iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov;

-       izplačanih plačah;

-       rezultatih drugih statističnih raziskav, ki jih opravlja AJPES.

88. člen

(podatki, ki jih posreduje AJPES)

(1) Iz poslovnega registra Republike Slovenije posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke o posameznem poslovnem subjektu:

-       identifikacijsko številko;

-       firmo oziroma ime (tudi skrajšano firmo oziroma ime);

-       sedež in naslov;

-       datum akta o ustanovitvi;

-       podatke o vpisu pri registrskem organu (organ, datum, in zaporedno številko vpisa);

-       glavno dejavnost;

-       pravno organizacijsko obliko;

-       datum začetka poslovanja;

-       ime in priimek ustanovitelja;

-       poreklo ustanovitvenega kapitala (domači, tuji, mešani);

-       države ustanovitvenega kapitala;

-       vrsto lastnine;

-       ime in priimek zastopnika;

-       podatke za povezavo (za povezane oziroma združene oblike);

-       dejavnosti (registrirane oziroma določene s predpisom ali z aktom o ustanovitvi);

-       telefon, teleks, telefaks, elektronska pošta;

-       o spremembah (vrsto in datum);

-       o poslovanju (posluje: da, ne);

-       o velikostnem razredu (glede na število zaposlenih);

-       številko računa, ki ga poslovni subjekt odpre pri organizaciji za plačilni promet.

(2) O podružnicah in podružnicah tujih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke:

-       identifikacijsko številko;

-       ime in firmo;

-       sedež in naslov;

-       državo sedeža poslovnega subjekta, kadar gre za podružnice tujih poslovnih subjektov tudi;

-       vrsto podružnice;

-       datum vpisa;

-       dejavnosti;

-       ime in priimek zastopnika;

-       vrsto in datum sprememb.

89. člen

(posredovanje podatkov iz letnih poročil poslovnih subjektov)

Iz letnih poročil poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke:

a)  za družbe in podjetnike:

- vse podatke iz bilance stanja za vse poslovne subjekte;

- vse podatke iz izkaza poslovnega izida za vse poslovne subjekte;

- vse podatke iz izkaza finančnega izida za družbe iz prvega odstavka 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06 – popr., v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);

- vse podatke iz izkaza gibanja kapitala za družbe iz prvega odstavka 57. člena ZGD-1;

b)  za društva:

- vse podatke iz bilance stanja;

- vse podatke iz izkaza poslovnega izida;

c)  za ostale pravne osebe zasebnega prava:

- vse podatke iz bilance stanja;

- vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov;

d)  za pravne osebe javnega prava:

-  vse podatke iz bilance stanja;

-  vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov – drugih uporabnikov oziroma vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov;

-  vse podatke iz izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti.

90. člen

(posredovanje podatkov iz letnih poročil družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov)

Iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov posreduje AJPES davčnemu organu naslednje podatke:

-       vse podatke posameznega poslovnega subjekta;

-       zbirne podatke poslovnih subjektov posamezne dejavnosti;

-       izračun temeljnih kazalnikov.

91. člen

(črtan)

92. člen

(pošiljanje podatkov o izplačanih plačah in drugih osebnih prejemkih)

V zvezi s podatki o izplačanih plačah in drugih osebnih prejemkih AJPES posreduje davčnemu naslednje podatke:

-       ime in davčno številko poslovnega subjekta;

-       matično številko poslovnega subjekta;

-       število zaposlenih;

-       vrsto izplačila;

-       šifro izplačila;

-       znesek izplačila;

-       datum izplačila;

-       obdobje, na katero se izplačilo nanaša;

-       številko računa, s katerega se izplačujejo plače in regres za letni dopust;

-       kumulativni znesek, izplačan iz naslova uspešnosti poslovanja.

93. člen

(črtan)

III. NAČIN POŠILJANJA POROČIL

94. člen

(način pošiljanja poročil)

Poročila iz 88. do 93. člena tega pravilnika AJPES pošilja v varni elektronski obliki. Obliko poročil dogovorita davčni organ in AJPES.

IV. ROKI ZA POŠILJANJE POROČIL

95. člen

(roki za pošiljanje podatkov iz letnih poročil)

(1) AJPES pošilja davčnemu organu podatke iz letnih poročil poslovnih subjektov v naslednjih rokih:

-       za vse poslovne subjekte takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do konca maja tekočega leta za preteklo leto;

-       za velike in srednje družbe in tiste majhne družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu, ter družbe, ki sestavljajo konsolidirana letna poročila, pa še dodatno podatke iz revidiranih letnih poročil takoj, ko so na razpolago, vendar najpozneje do konca oktobra tekočega leta za preteklo leto.

(2) Na posebno zahtevo davčnega organa pošlje AJPES v petih dneh po prejemu zahteve podatke iz letnega poročila posameznega poslovnega subjekta še pred roki, določenimi v prvem odstavku tega člena.

96. člen

(roki za pošiljanje podatkov iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu)

AJPES pošilja davčnemu organu podatke iz letnih poročil o premoženjskem in finančnem položaju ter poslovnem izidu družb in podjetnikov ter drugih poslovnih subjektov do 30. aprila v letu za preteklo leto.

97. člen

(črtan)

98. člen

(črtan)

Priloga 1: Oznaka zaščitenega prostora oziroma objekta

Priloga 2: Izjava o dolžnosti varovanja podatkov, ki so davčna tajnost

Priloga 3: Opis datoteke za prenos podatkov

Priloga 4: Podatki v zvezi s predložitvijo obračuna davka na podlagi samoprijave

Priloga 5: Vloga za odpis, delni odpis, odlog oziroma obročno plačilo davka za fizične osebe

Priloga 6: Obrazec bančne garancije za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti

Priloga 7: Obrazec bančne garancije za zavarovanje plačila carinske obveznosti

Priloga 8: Obrazec bančne garancije za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti

Priloga 9: Obrazec garantnega pisma za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti

Priloga 10: Obrazec garantnega pisma za zavarovanje plačila carinske obveznosti

Priloga 11: Obrazec garantnega pisma za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti

Priloga 12: Obrazec potrdila o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti

Priloga 13: Obrazec potrdila o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila carinske obveznosti

Priloga 14: Obrazec potrdila o sprejemu instrumenta zavarovanja za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti

Priloga 15: Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode

Priloga 16: Vloga za odlog oziroma obročno plačilo davka z zavarovanjem

Priloga 17: Vloga za obročno plačilo davka v največ treh mesečnih obrokih za fizične osebe

Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»ŠTIRINAJSTI DEL

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

99. člen

(prehodna določba glede zagotovitve izvajanja informacijske varnostne politike Carinske uprave Republike Slovenije)

Ne glede na 17. člen tega pravilnika Carinska uprava Republike Slovenije zagotovi podporo sistemu informacijskega varovanja in možnost naknadnega ugotavljanja obravnave podatkov, ki so davčna tajnost, najkasneje do 31. 12. 2008.

100. člen

(prehodna določba glede upoštevanja dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti)

Kot dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se za leto 2006 upošteva dohodek, kot je opredeljen v 58. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-1), zmanjšan za oprostitve iz 61. člena ZDoh-1, znižanja iz 62. člena ZDoh-1 ter oprostitve in znižanja iz prvega odstavka 137. člena ZDoh-1.

101. člen

(veljavnost in uporaba izdanih instrumentov zavarovanja)

Instrumenti zavarovanja, ki jih je davčni organ sprejel kot ustrezne za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti pred začetkom uporabe tega pravilnika, se lahko uporabljajo do konca njihove veljavnosti.

102. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ravnanju z zaupnimi podatki in načinu varovanja zaupnih podatkov v carinski službi (Uradni list RS, št. 40/02).

103. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2007.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 46/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 102/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 28/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»12. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 101/11) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

29. člen

Postopki odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačila davka, ki do dneva uveljavitve tega pravilnika še niso pravnomočno končani, se končajo po Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07 in 28/09).

30. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 24/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2E (Uradni list RS, št. 32/12) vsebuje naslednji končni določbi:

»KONČNI DOLOČBI

27. člen

V Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11) prenehajo veljati v 77. členu besedilo »pri izterjavi davščin in« in prva alineja ter 78. in 81. člen.

28. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 19/13) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 45/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.