Opozorilo:
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni
pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev
obsega:
-
Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih
tožilcev (Uradni list RS, št. 4/12 z dne 20. 1. 2012),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za trajanje,
primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 71/17 z dne
13. 12. 2017).
PRAVILNIK
o merilih za trajanje, primerih in
pogojih dopusta državnih tožilcev
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja merila za trajanje ter
primere in pogoje za določitev dolžine dopusta državnega tožilca v posameznem
koledarskem letu.
2. člen
(določitev letnega dopusta)
(1) Letni dopust mora biti
določen tako, da je zagotovljeno nemoteno opravljanje državnotožilskega dela.
(2) Državni tožilci morajo pretežni
del letnega dopusta praviloma izkoristiti v času sodnih počitnic od
15. julija do 15. avgusta, razen če iz razloga kontinuiranega
opravljanja državnotožilske funkcije ni mogoče zagotoviti, da bi se pretežni
del letnega dopusta izkoristil v času sodnih počitnic.
3. člen
(merila za letni dopust)
(1) Dolžina letnega dopusta
državnega tožilca se določi ob upoštevanju naslednjih meril:
-
delovna doba;
-
državnotožilsko mesto oziroma položaj;
-
uspešnost opravljanja državnotožilske službe;
-
vodstvena funkcija;
-
socialne in zdravstvene razmere;
-
starost in invalidnost.
(2) Pri določanju dolžine letnega
dopusta za generalnega državnega tožilca se upoštevajo vsa merila, navedena v
tem členu, razen uspešnost opravljanja državnotožilske službe.
4. člen
(delovna doba)
Glede na trajanje skupne delovne dobe
pripada državnemu tožilcu najmanj 23 in največ 30 dni letnega dopusta, in
sicer:
-
do sedem let delovne dobe
|
23 dni;
|
|
- nad
sedem do deset let delovne dobe
|
24 dni;
|
- nad
deset do 15 let delovne dobe
|
26 dni;
|
- nad
15 do 20 let delovne dobe
|
28 dni;
|
- nad
20 do 25 let delovne dobe
|
29 dni;
|
- nad
25 let delovne dobe
|
30 dni.
|
5. člen
(državnotožilsko mesto oziroma položaj)
Glede na državnotožilsko mesto oziroma
položaj svetnika pripada državnemu tožilcu najmanj sedem in največ devet dni
letnega dopusta, in sicer:
-
okrajnemu državnemu tožilcu, okrajnemu državnemu tožilcu svetniku in
okrožnemu državnemu tožilcu sedem dni;
-
okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu in
višjemu državnemu tožilcu svetniku osem dni;
-
vrhovnemu državnemu tožilcu in vrhovnemu državnemu tožilcu svetniku
devet dni.
6. člen
Glede na uspešnost opravljanja
državnotožilske službe pripada državnemu tožilcu največ tri dni letnega
dopusta. Uspešnost opravljanja državnotožilske službe se ugotavlja z oceno
državnotožilske službe, ki jo izdela Državnotožilski svet, in sicer:
-
2 dni, če iz njegove zadnje ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za
napredovanje,
-
3 dni, če iz njegove zadnje ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za
hitrejše napredovanje.
7. člen
(vodstvena funkcija)
Glede na vodstveno funkcijo pripada
državnemu tožilcu najmanj en dan in največ tri dni letnega dopusta, in sicer:
-
vodji zunanjega oddelka državnega tožilstva
|
en dan;
|
-
namestniku vodje državnega tožilstva
|
en dan;
|
-
vodji oddelka državnega tožilstva
|
en dan;
|
-
vodji okrožnega državnega tožilstva
|
dva dni;
|
-
vodji Specializiranega državnega tožilstva
|
dva dni;
|
-
generalnemu državnemu tožilcu
|
tri dni.
|
8. člen
(socialne in zdravstvene razmere)
(1) Državnemu tožilcu, ki
neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pripadajo trije
dnevi letnega dopusta.
(2) Državnemu tožilcu, ki skrbi za
otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, pripada za vsakega takega otroka en
dan dopusta.
9. člen
(starost in invalidnost)
Državnemu tožilcu, ki je dopolnil 50 let
starosti, državnemu tožilcu z najmanj 60 % telesno okvaro ter državnemu tožilcu
– invalidu se letni dopust poveča za skupno tri dni.
10. člen
(1) V dneve letnega dopusta se ne
vštevajo prazniki, dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter
drugi primeri opravičene odsotnosti državnega tožilca.
(2) Delovna doba oziroma določena
starost ter druga merila se pri določitvi dolžine letnega dopusta državnemu
tožilcu upoštevajo, če so oziroma bodo izpolnjeni v koledarskem letu, za katero
se določa dolžina letnega dopusta.
(3) Če državni tožilec nastopi službo
ali mu preneha funkcija med koledarskim letom, ima pravico do 1/12 letnega dopusta
za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta).
(4) Državni tožilec je dolžan najmanj
polovico letnega dopusta izrabiti do konca tekočega koledarskega leta,
preostanek pa v dogovoru z vodjo državnega tožilstva oziroma generalnim
državnim tožilcem najkasneje do 30. junija naslednjega leta.
(5) Če bi bilo zaradi napovedane
izrabe ali spremembe izrabe letnega dopusta v času sodnih počitnic občutno
ovirano opravljanje državnotožilske službe ali če državni tožilec v tekočem
koledarskem letu zaradi kontinuiranega opravljanja državnotožilske funkcije ni
mogel izrabiti letnega dopusta, lahko letni dopust izrabi v dogovoru z vodjo
državnega tožilstva oziroma generalnim državnim tožilcem najkasneje do
30. junija naslednjega leta.
(6) Državni tožilec, ki v tekočem
koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe,
porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel
izrabiti letnega dopusta ali je dopust prekinil iz teh razlogov, lahko
preostanek ali celoten letni dopust izrabi najkasneje do 31. decembra
naslednjega leta.
11. člen
(izredni plačani dopust)
Državni tožilec ima pravico do skupno
največ sedem dni izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih razlogov v
posameznem koledarskem letu, in sicer:
-
do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima
pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po
predpisih o zdravstvenem zavarovanju, na podlagi zdravniškega potrdila ter
zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah,
katerih se državni tožilec udeleži v zvezi z opravljanjem državnotožilske
funkcije;
-
do pet dni zaradi hujše nesreče, ki zadene državnega tožilca;
-
do treh dni zaradi sklenitve zakonske zveze ali partnerske zveze, smrti
zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z njim v življenjski skupnosti,
ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka, smrti staršev ali zaradi preselitve;
-
do enega dneva zaradi drugih neodložljivih opravkov.
12. člen
(izredni neplačani dopust)
Državnemu tožilcu se lahko odobri izredni
neplačani dopust do 30 dni v koledarskem letu v naslednjih izjemnih primerih:
-
sodelovanje na mednarodnih seminarjih in kongresih ali drugih oblikah
izobraževanja, katerih vsebina ni povezana z delom na tožilstvu;
-
zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške, ko državni tožilec
ni upravičen do odsotnosti zaradi bolezni;
-
zaradi udeleževanja na nastopih reprezentanc Republike Slovenije, v
zvezi z dolžnostmi, ki jih ima državni tožilec s statusom vrhunskega športnika
po določbah področnih zakonov;
-
v primerih iz prejšnjega člena, če posebne okoliščine zahtevajo
odsotnost nad sedem delovnih dni.
Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in
pogojih dopusta državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 4/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»13. člen
(začetek
veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika
o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev (Uradni
list RS, št. 71/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta pravilnik začne veljati 1. januarja
2018.«.