Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev obsega:

-       Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 4/12 z dne 20. 1. 2012),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 71/17 z dne 13. 12. 2017).

PRAVILNIK

o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik ureja merila za trajanje ter primere in pogoje za določitev dolžine dopusta državnega tožilca v posameznem koledarskem letu.

2. člen

(določitev letnega dopusta)

(1) Letni dopust mora biti določen tako, da je zagotovljeno nemoteno opravljanje državnotožilskega dela.

(2) Državni tožilci morajo pretežni del letnega dopusta praviloma izkoristiti v času sodnih počitnic od 15. julija do 15. avgusta, razen če iz razloga kontinuiranega opravljanja državnotožilske funkcije ni mogoče zagotoviti, da bi se pretežni del letnega dopusta izkoristil v času sodnih počitnic.

3. člen

(merila za letni dopust)

(1) Dolžina letnega dopusta državnega tožilca se določi ob upoštevanju naslednjih meril:

-       delovna doba;

-       državnotožilsko mesto oziroma položaj;

-       uspešnost opravljanja državnotožilske službe;

-       vodstvena funkcija;

-       socialne in zdravstvene razmere;

-       starost in invalidnost.

(2) Pri določanju dolžine letnega dopusta za generalnega državnega tožilca se upoštevajo vsa merila, navedena v tem členu, razen uspešnost opravljanja državnotožilske službe.

4. člen

(delovna doba)

Glede na trajanje skupne delovne dobe pripada državnemu tožilcu najmanj 23 in največ 30 dni letnega dopusta, in sicer:

5. člen

(državnotožilsko mesto oziroma položaj)

Glede na državnotožilsko mesto oziroma položaj svetnika pripada državnemu tožilcu najmanj sedem in največ devet dni letnega dopusta, in sicer:

-       okrajnemu državnemu tožilcu, okrajnemu državnemu tožilcu svetniku in okrožnemu državnemu tožilcu sedem dni;

-       okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu in višjemu državnemu tožilcu svetniku osem dni;

-       vrhovnemu državnemu tožilcu in vrhovnemu državnemu tožilcu svetniku devet dni.

6. člen

Glede na uspešnost opravljanja državnotožilske službe pripada državnemu tožilcu največ tri dni letnega dopusta. Uspešnost opravljanja državnotožilske službe se ugotavlja z oceno državnotožilske službe, ki jo izdela Državnotožilski svet, in sicer:

-       2 dni, če iz njegove zadnje ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za napredovanje,

-       3 dni, če iz njegove zadnje ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.

7. člen

(vodstvena funkcija)

Glede na vodstveno funkcijo pripada državnemu tožilcu najmanj en dan in največ tri dni letnega dopusta, in sicer:

8. člen

(socialne in zdravstvene razmere)

(1) Državnemu tožilcu, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, pripadajo trije dnevi letnega dopusta.

(2) Državnemu tožilcu, ki skrbi za otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, pripada za vsakega takega otroka en dan dopusta.

9. člen

(starost in invalidnost)

Državnemu tožilcu, ki je dopolnil 50 let starosti, državnemu tožilcu z najmanj 60 % telesno okvaro ter državnemu tožilcu – invalidu se letni dopust poveča za skupno tri dni.

10. člen

(1) V dneve letnega dopusta se ne vštevajo prazniki, dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti državnega tožilca.

(2) Delovna doba oziroma določena starost ter druga merila se pri določitvi dolžine letnega dopusta državnemu tožilcu upoštevajo, če so oziroma bodo izpolnjeni v koledarskem letu, za katero se določa dolžina letnega dopusta.

(3) Če državni tožilec nastopi službo ali mu preneha funkcija med koledarskim letom, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta).

(4) Državni tožilec je dolžan najmanj polovico letnega dopusta izrabiti do konca tekočega koledarskega leta, preostanek pa v dogovoru z vodjo državnega tožilstva oziroma generalnim državnim tožilcem najkasneje do 30. junija naslednjega leta.

(5) Če bi bilo zaradi napovedane izrabe ali spremembe izrabe letnega dopusta v času sodnih počitnic občutno ovirano opravljanje državnotožilske službe ali če državni tožilec v tekočem koledarskem letu zaradi kontinuiranega opravljanja državnotožilske funkcije ni mogel izrabiti letnega dopusta, lahko letni dopust izrabi v dogovoru z vodjo državnega tožilstva oziroma generalnim državnim tožilcem najkasneje do 30. junija naslednjega leta.

(6) Državni tožilec, ki v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta ali je dopust prekinil iz teh razlogov, lahko preostanek ali celoten letni dopust izrabi najkasneje do 31. decembra naslednjega leta.

11. člen

(izredni plačani dopust)

Državni tožilec ima pravico do skupno največ sedem dni izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih razlogov v posameznem koledarskem letu, in sicer:

-       do sedem dni zaradi nege ožjega družinskega člana v primerih, ko nima pravice do nadomestila plače za odsotnost zaradi nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, na podlagi zdravniškega potrdila ter zaradi aktivnega sodelovanja pri kulturnih, športnih in podobnih prireditvah, katerih se državni tožilec udeleži v zvezi z opravljanjem državnotožilske funkcije;

-       do pet dni zaradi hujše nesreče, ki zadene državnega tožilca;

-       do treh dni zaradi sklenitve zakonske zveze ali partnerske zveze, smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z njim v življenjski skupnosti, ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka, smrti staršev ali zaradi preselitve;

-       do enega dneva zaradi drugih neodložljivih opravkov.

12. člen

(izredni neplačani dopust)

Državnemu tožilcu se lahko odobri izredni neplačani dopust do 30 dni v koledarskem letu v naslednjih izjemnih primerih:

-       sodelovanje na mednarodnih seminarjih in kongresih ali drugih oblikah izobraževanja, katerih vsebina ni povezana z delom na tožilstvu;

-       zaradi zdravljenja v zdravilišču na lastne stroške, ko državni tožilec ni upravičen do odsotnosti zaradi bolezni;

-       zaradi udeleževanja na nastopih reprezentanc Republike Slovenije, v zvezi z dolžnostmi, ki jih ima državni tožilec s statusom vrhunskega športnika po določbah področnih zakonov;

-       v primerih iz prejšnjega člena, če posebne okoliščine zahtevajo odsotnost nad sedem delovnih dni.

Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 4/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»13. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 71/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2018.«.