Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o postopkih
(so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne
dejavnosti obsega:
-
Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja
ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št.
52/16 z dne 29. 7. 2016),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopkih
(so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne
dejavnosti (Uradni list RS, št. 79/17 z dne 28. 12. 2017).
PRAVILNIK
o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja
ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1 SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) S tem pravilnikom se določa postopek za izbor
prejemnikov proračunskih sredstev, ki izvajajo raziskovalno dejavnost, ter
spremljanje izvajanja njihovih obveznosti.
(2) S pravilnikom so urejeni postopki javnih razpisov in
javnih pozivov ter ocenjevanje prijav za financiranje in sofinanciranje (v
nadaljnjem besedilu: (so)financiranje) raziskovalne dejavnosti in podporne
dejavnosti k raziskovalni dejavnosti.
(3) (So)financiranje raziskovalne dejavnosti obsega
naslednje raziskovalne aktivnosti:
-
raziskovalne programe;
-
temeljne, aplikativne in podoktorske raziskovalne projekte;
-
usposabljanje mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah;
-
mednarodno znanstveno sodelovanje;
-
uveljavljene raziskovalce iz tujine.
(4) (So)financiranje podporne dejavnosti obsega:
I.
raziskovalno infrastrukturo, ki zajema:
-
infrastrukturne programe;
-
nakup raziskovalne opreme;
-
nakup mednarodne znanstvene literature in bibliografskih baz ter
delovanje osrednjih specializiranih informacijskih centrov za raziskovalno
dejavnost (v nadaljnjem besedilu: OSIC);
II.
dejavnosti publicistike:
-
izdajanja domačih znanstvenih in poljudnoznanstvenih periodičnih
publikacij;
-
izdajanja znanstvenih monografij;
III.
dejavnosti promocije in povezovanja znanosti, ki zajemajo:
-
dejavnosti promocije;
-
znanstvene sestanke.
(5) S pravilnikom so urejene tudi obveznosti poročanja
prejemnikov sredstev iz državnega proračuna.
(6) Ta pravilnik določa delovanje in organizacijo
strokovnih teles kot svetovalnih teles Znanstvenega sveta agencije (v
nadaljnjem besedilu: ZSA), pogoje za njihovo imenovanje in razloge za izločitev
članov strokovnih teles, pa tudi postopek izogibanja navzkrižju interesov za
člane ZSA in strokovnih teles (stalnih in občasnih) ter komisij za ocenjevanje
prijav za sofinanciranje predmeta raziskovalne dejavnosti in recenzentov (v
nadaljnjem besedilu: zavezanci za navzkrižje interesov).
2. člen
(drugi javni razpisi)
Vsak drug javni razpis Javne agencije za raziskovalno
dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki ga ne
opredeljujeta ta pravilnik in pravilnik, ki ureja ciljne raziskovalne programe,
se izvede tako, da se upošteva postopek, določen v tem pravilniku (poglavja
1–6), kazalnike in merila pa se opredeli v razpisni dokumentaciji.
3. člen
(namen pravilnika)
Namen tega pravilnika je zagotoviti transparentnost postopkov
izbora in (so)financiranja aktivnosti iz 1. člena tega pravilnika po
mednarodno uveljavljenih načelih za izvajanje teh postopkov in s poudarkom, da
ocenjevalni postopki agencije v največji možni meri temeljijo na zunanjih
ocenjevalcih oziroma recenzentih.
4. člen
(splošne definicije)
(1) Raziskovalni program predstavlja zaokroženo področje
raziskovalnega dela, za katero je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v
daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Republiko Slovenijo, da
obstaja državni interes, opredeljen v strategiji za področje raziskovalne in
inovacijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna strategija).
(2) Temeljni raziskovalni projekt (v nadaljnjem
besedilu: temeljni projekt) je izvirno eksperimentalno oziroma teoretično
raziskovanje, ki se izvaja za pridobivanje novega znanja o osnovah pojavov in
zaznavnih dejstvih.
(3) Aplikativni raziskovalni projekt (v nadaljnjem
besedilu: aplikativni projekt) je izvirno raziskovanje, ki se izvaja za
pridobivanje novega znanja, usmerja pa se predvsem k praktičnemu cilju ali
namenu. Aplikativni projekt ni industrijska raziskava oziroma projekt s
področja eksperimentalnega razvoja.
(4) Podoktorski raziskovalni projekt (v nadaljnjem
besedilu: podoktorski projekt) je temeljni ali aplikativni projekt, ki ga
izvaja en raziskovalec – podoktorand.
(5) Podoktorand je raziskovalec, pri katerem ni preteklo
več kot tri leta po letu zagovora prvega doktorata znanosti.
(6) Bilateralni projekt je projekt znanstvenega sodelovanja
dveh držav, ki se izvaja na podlagi mednarodnih sporazumov, programov,
memorandumov in protokolov med Republiko Slovenijo in drugimi državami (v
nadaljnjem besedilu: mednarodni akt) in se nanaša predvsem na mednarodne
izmenjave raziskovalcev.
(7) Bilateralni raziskovalni projekt je projekt znanstvenega
sodelovanja dveh držav, ki se izvaja na podlagi mednarodnega akta in poleg
izmenjav raziskovalcev vključuje tudi raziskovalno delo.
(8) Mobilnostni raziskovalni projekt je izvirno
raziskovalno delo, katerega del se opravi med eno do dvoletnim gostovanjem v
eni od raziskovalnih organizacij v tujini, gostovanje pa traja več kot polovico
trajanja projekta.
(9) Infrastrukturni program predstavlja vzdrževanje
infrastrukture kot podpore raziskovalni dejavnosti v javni raziskovalni
organizaciji (v nadaljnjem besedilu: JRO) oziroma raziskovalni organizaciji s
koncesijo (v nadaljnjem besedilu: RO s koncesijo), in sicer v obliki
instrumentalne podpore, podpore znanstvenim zbirkam, popularizacije znanosti in
podpore raziskovalnim programom, ki vsebujejo elemente instrumentalnega centra
ali znanstvene zbirke.
(10) Znanstveni sestanek je sestanek, ki je namenjen
izmenjavi in preverjanju spoznanj in znanj, ki so plod lastnega raziskovalnega
dela znanstvenikov. Znanstveni sestanek je tudi sestanek, ki je namenjen
prenosu temeljnih znanstvenih spoznanj v aplikacijo in tehnološki razvoj.
(11) Mednarodni znanstveni sestanek je sestanek, ki
poteka v slovenskem jeziku (prvi jezik) in najmanj enem izmed tujih jezikov
(drugi jezik), ima mednarodni programski odbor in na katerem je izmed aktivnih
udeležencev z referati in vabljenimi predavanji vsaj tretjina udeležencev iz
tujine.
(12) Prijavitelji so raziskovalne organizacije (v
nadaljnjem besedilu: RO), ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih
raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: Evidenca RO),
zasebni raziskovalci in drugi upravičeni prijavitelji, pravne ali fizične
osebe, ki delujejo na področju raziskovalne dejavnosti ali izvajajo z
raziskovalno dejavnostjo povezane aktivnosti ter izpolnjujejo pogoje v skladu z
določili tega pravilnika. Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več
izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO.
(13) Javni razpis (v nadaljnjem besedilu: razpis) je
postopek za dodelitev sredstev, ki ga agencija izvede, če mogoči prijavitelji
na javni razpis niso znani, javni poziv (v nadaljnjem besedilu: poziv) pa je
postopek za dodelitev sredstev, ki ga agencije izvede, če so prijavitelji
znani.
(14) Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo
raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu:
projekta), je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen
vodja raziskovalnega programa oziroma projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju
in (so)financiranju.
(15) Skupina raziskovalcev je programska skupina,
projektna skupina ali katera druga skupina raziskovalcev, ki jo prijavitelj
prijavi na razpis ali poziv.
(16) Kriterij je splošni element ocenjevanja, ki se
uporablja pri ocenjevanju prijav. Kriteriji, ki se uporabljajo pri posameznem
razpisu, so določeni s tem pravilnikom. Za vsak kriterij je določen nabor
kazalnikov.
(17) Kazalnik je element ocenjevanja znotraj posameznega
kriterija, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav. Za vsak kazalnik je določen
nabor meril.
(18) Merilo je element ocenjevanja znotraj posameznega
kazalnika, ki se uporablja pri ocenjevanju prijav.
(19) Raziskovalna infrastruktura je oznaka za vsebine,
urejene v četrtem odstavku 1. člena tega pravilnika, ki jih agencija
financira iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: agencija financira) in
so pomembne kot podporna dejavnost raziskovalni dejavnosti.
(20) Raziskovalna oprema je strojna oziroma programska
oprema, ki je nujna za izvajanje raziskovalne dejavnosti po standardih stroke.
(21) Mejna vrednost določa, kolikšno število točk pomeni
najvišjo oceno. Uporablja se pri nekaterih kvantitativnih ocenah za pretvorbo
vrednosti kvantitativnih ocen (na primer: število točk v informacijskem sistemu
raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedili: SICRIS),
število citatov) v točke, ki se uporabljajo pri točkovanjih.
(22) Minimalna ocena je najmanjše število točk, ki mora
biti doseženo, da se prijava lahko uvrsti v (so)financiranje. Minimalna ocena
se lahko določi kot vstopni pogoj za posamezni kriterij ali skupno oceno.
(23) Metodologija ocenjevanja, ki jo na podlagi akta o
ustanovitvi agencije za posamezne ocenjevalne postopke, ki jih ureja ta
pravilnik (v nadaljnjem besedilu: metodologija), sprejme ZSA, določa mejno
vrednost, minimalne ocene, merila s pripadajočim številom točk ter po potrebi
podrobnejši postopek ocenjevanja.
(24) Akt poslovanja je interni splošni akt agencije, ki
ga sprejme direktor agencije in s katerim se urejajo vprašanja, pomembna za
delo in poslovanje agencije (v nadaljnjem besedilu: pravila agencije).
(25) Raziskovalno področje je področje, ki ga
prijavitelj v prijavi navede kot primarno raziskovalno področje po seznamu
raziskovalnih področij. Seznam raziskovalnih področij je kot priloga sestavni
del metodologije.
(26) Polni delovni čas je določen z ekvivalentom polne
zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: FTE) in obsega v enem letu 1700 efektivnih
ur raziskovalnega dela.
5. člen
(definicije kvantitativnega vrednotenja raziskovalnega dela)
(1) SICRIS je informacijski sistem raziskovalne
dejavnosti v Republiki Sloveniji (SI je okrajšava za Republiko Slovenijo, CRIS
je akronim za uveljavljen angleški izraz Current Research Information System),
ki ga razvijata in vzdržujeta Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedili:
IZUM) in agencija. SICRIS vključuje podatkovne baze o RO, raziskovalnih
skupinah, raziskovalcih, raziskovalnih programih in projektih ter kvantitativne
vidike raziskovalne dejavnosti, ki se uporabljajo izključno pri merjenju
vstopnih pogojev za sodelovanje na razpisih in pozivih, razen v primerih, ki
jih ta pravilnik posebej določa. SICRIS je podatkovno povezan s sistemom
COBISS.SI.
(2) COBISS.SI je knjižnični informacijski sistem in
predstavlja organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični
informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo, vzajemno
bibliografsko-kataložno bazo podatkov (COBIB) in lokalnimi bazami podatkov
sodelujočih knjižnic, bazo podatkov o knjižnicah (COLIB), normativno bazo
podatkov (CONOR), itd. COBISS.SI med drugim vsebuje tudi centraliziran in
standardiziran sistem bibliografij slovenskih raziskovalcev.
(3) Znanstvena uspešnost se v sistemu SICRIS izraža
kvantitativno s točkovanjem znanstvenih del (znanstveni članki, znanstvene
monografske publikacije in drugi dokumentirani dosežki, samostojni znanstveni
sestavki, poglavja v monografskih publikacijah in znanstveni prispevki na
konferencah, objavljenih v zbornikih recenziranih znanstvenih prispevkov).
Nabor kvantitativnih bibliografskih meril znanstvene in strokovne uspešnosti je
določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Strokovna uspešnost se v sistemu SICRIS izraža
kvantitativno s točkovanjem strokovnih del (članki in drugi sestavni deli,
monografije in druga zaključena dela, izvedena dela (dogodki) in sekundarno
avtorstvo). Nabor kvantitativnih bibliografskih meril strokovne uspešnosti je
določen v prilogi 1.
(5) Upoštevane točke v sistemu SICRIS pomenijo vsoto
izračunanih točk za znanstveno in strokovno uspešnost po tem pravilniku.
(6) Število čistih citatov (CI) je število citatov brez
avto–citatov. Za čisti citat (CI) velja citat, v katerem nobeden od avtorjev ne
citira samega sebe. Čisti citati (CI) se ugotavljajo v vzajemni bibliografski
bazi COBIB.SI in so povezani z zapisi v bazah Web of Science (v nadaljnjem
besedilu: WoS) ali Scopus, pri čemer se upoštevajo identifikacijske številke
avtorjev v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI.
(7) Tipologija dokumentov oziroma njen del za vodenje
bibliografij v sistemu COBISS.SI (tipologija COBISS) je dokument, na podlagi
katerega se razvrščajo bibliografske enote raziskovalcev v sistemu COBISS.SI in
je objavljena na spletni stani IZUM.
6. člen
(pogoji za začetek postopka (so)financiranja)
Agencija lahko začne s postopkom za dodelitev sredstev, če:
-
ima za dodelitev sredstev zagotovljena proračunska sredstva v sprejetem
programu dela in finančnem načrtu agencije v potrebni višini in
-
so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določajo
zakoni in podzakonski predpisi.
7. člen
(uradna oseba)
Direktor agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) pooblasti
javnega uslužbenca, ki je na agenciji pristojen za posamezne vsebine (v
nadaljnjem besedilu: uradna oseba), za koordiniranje in organizacijo
ocenjevalnega postopka in postopka izbora prijav za (so)financiranje
raziskovalne dejavnosti oziroma postopka izbora kandidata, ki je prejemnik
proračunskih sredstev.
8. člen
(pogoji)
(1) Pogoji za dodelitev sredstev so določeni v tem
pravilniku in pojasnjeni v razpisu ali pozivu.
(2) Sredstva se po tem pravilniku dodelijo na podlagi
izvedenega razpisa ali poziva.
(3) Raziskovalec, ki se v okviru prijavitelja prijavi na
razpis ali poziv kot vodja raziskovalnega in infrastrukturnega programa,
projekta, mentor, vodja znanstvenega sestanka ali vodja skupine raziskovalcev
prijavitelja in sicer kot gostitelj uveljavljenega raziskovalca iz tujine (v
nadaljnjem besedilu: vodja raziskovalne dejavnosti), na posameznem razpisu ali
pozivu lahko kandidira samo z enim predlogom za (so)financiranje raziskovalne
dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prijava).
2 POSTOPEK ZA (SO)FINANCIRANJE
2.1 Razpis in poziv
9. člen
(izdelava predloga razpisa in poziva)
(1) Pri izdelavi predloga razpisa in poziva se
upoštevajo raziskovalna strategija, morebitne usmeritve pristojnega ministrstva
in razpoložljiva proračunska sredstva. Direktor lahko ustanovi komisijo za
izdelavo predloga razpisa in poziva.
(2) Predlog razpisa in poziva obravnava ZSA ter predlaga
njegove dopolnitve oziroma spremembe.
10. člen
(najava razpisa in poziva)
Agencija najavi načrt vseh razpisov in pozivov za tekoče leto
na svojih spletnih straneh. Najava vsebuje: predvideni datum objave (mesec in
leto), naziv razpisa in poziva, pravne podlage za objavo razpisa in poziva, rok
za oddajo prijav, rok za seznanitev z rezultati, način za predložitev prijav
(elektronsko, tiskano ali oboje) in kontaktne osebe.
11. člen
(objava razpisa in poziva)
(1) Sklep za objavo razpisa in poziva sprejme direktor.
Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh agencije.
Poziv prijaviteljem se lahko objavi le na spletnih straneh agencije.
(2) Ob objavi razpisa in poziva agencija na svojih
spletnih straneh objavi rokovnik poteka izvajanja razpisa in poziva, ki sproti
prikazuje tudi faze izvajanja razpisa in poziva.
12. člen
(vsebina objave razpisa in poziva)
(1) Objava razpisa in poziva vsebuje zlasti:
-
naziv in sedež agencije;
-
pravno podlago za izvedbo razpisa ali poziva, v kateri se navede tudi
metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti;
-
predmet razpisa ali poziva;
-
navedbo pogojev za kandidiranje na razpisu ali pozivu ter kriterijev za
ocenjevanje;
-
okvirno višino sredstev, ki so na voljo za predmet razpisa ali poziva;
-
določitev obdobja, v katerem se porabijo dodeljena sredstva;
-
razpisno ali pozivno dokumentacijo z navedbo vrste dokazil o
izpolnjevanju pogojev;
-
način, obliko in rok za predložitev prijav;
-
kraj, datum in čas odpiranja prijav;
-
rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu razpisa ali poziva;
-
kraj in čas, v katerem zainteresirani lahko dvignejo razpisno ali
pozivno dokumentacijo, ter spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna ali
pozivna dokumentacija.
(2) Agencija lahko v razpisu in pozivu poleg podatkov iz
prejšnjega odstavka objavi tudi druge podatke, če so potrebni glede na vrsto
predmeta razpisa in poziva.
13. člen
(razpisna in pozivna dokumentacija)
(1) Agencija v razpisni in pozivni dokumentaciji navede
vse pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati, da se uvrsti v izbor za
dodelitev sredstev oziroma izbor kandidata, in vse potrebne podatke, ki jih
mora vsebovati vloga, da se šteje kot formalno popolna. Razpisna in pozivna
dokumentacija vsebujeta metodologijo ocenjevanja prijav za (so)financiranje
raziskovalne dejavnosti, podzakonske predpise agencije, predpisan obrazec
prijave, vzorec pogodbe in po potrebi druge obrazce ter različna pravila
agencije.
(2) Agencija na svojih spletnih straneh ponudi
prijavitelju dostop do razpisne in pozivne dokumentacije.
(3) Prijavitelj se prijavi na razpis in poziv z oddajo
prijave in zahtevanih dokazil. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj na
lastno pobudo priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja
ne upošteva.
14. člen
(prijava)
Podatke o predmetu razpisa in poziva, ki jih vsebuje prijava,
določa ta pravilnik v poglavju o posebnostih posameznih razpisov in pozivov.
15. člen
(oblika prijave)
(1) Prijava na razpis in poziv se izvede v okviru
elektronskega prijavnega sistema v elektronski obliki s kvalificiranim
digitalnim podpisom. Prijavitelj lahko prijavo iz upravičenih razlogov odda v
tiskani obliki, pri čemer mora biti tiskana različica enaka elektronski, ki ni
digitalno podpisana. Pri razpisih in pozivih, pri katerih elektronski prijavni
sistem s kvalificiranim digitalnim podpisovanjem ni vzpostavljen, je prijava
tiskana. Če je prijava tiskana, se v razpisu in pozivu lahko določi, da se na
določen elektronski poštni naslov odda tudi elektronska oblika prijave. Obrazec
prijave prijavitelj izpolni v slovenskem in angleškem jeziku oziroma samo v
slovenskem jeziku, če razpis in poziv tako določa.
(2) Prijavo podpišejo osebe, ki jih določa razpis
oziroma poziv.
(3) Če se prijavo na razpis in poziv neposredno odda v
glavni pisarni, glavna pisarna sprejem prijave v tiskani obliki potrdi na
posebnem obrazcu o prejemu prijave in ga izda prijavitelju.
16. člen
(rok za oddajo prijave)
(1) Prijavo se odda do roka, ki je določen v objavi
razpisa oziroma poziva.
(2) Predložena tiskana prijava se odda v zaprti
ovojnici. Na ovojnici se napiše besedilo »ne odpiraj – prijava«, navedba
razpisa oziroma poziva, na katerega se nanaša, ter naziv in naslov
prijavitelja.
2.2 Vodenje postopka odpiranja prijav
17. člen
(komisija za odpiranje prijav)
(1) Postopek odpiranja prijav razpisa in poziva vodi
komisija za odpiranje prijav (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim
sklepom imenuje direktor.
(2) Število članov komisije določi direktor. Komisijo
sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica
članov komisije so zaposleni v agenciji.
18. člen
(odpiranje prijav)
(1) Odpiranje prejetih prijav se izvede v roku, ki je
predviden v razpisu in pozivu, pri čemer naj bo rok od izteka roka za oddajo
prijav do odpiranja največ osem dni.
(2) Odpiranje prejetih prijav je praviloma javno. Kadar
je predvideno javno odpiranje prijav, se postopek odpiranja izvede najpozneje v
treh delovnih dneh od dneva, ki je predviden kot rok za oddajo prijav. Komisija
lahko odloči, da odpiranje ni javno, kadar je število prejetih prijav veliko.
(3) Komisija na seji, ki jo skliče predsednik komisije, odpira
samo v roku oddane in pravilno označene ovojnice ter pri tem evidentira dokaze,
da so bile prijave nepravočasne oziroma nepravilno označene. Pri elektronskih
prijavah odpiranje pomeni evidentiranje seznama prispelih prijav v okviru
elektronskega prijavnega sistema. Nepravočasne in nepravilno označene prijave
se s spremnim dopisom neodprte vrnejo prijavitelju, razen, če z ovojnice ni
mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre. Dokazila, da so bile prijave
nepravočasne oziroma nepravilno označene, so sestavni del dokumentarnega
gradiva. Pri elektronsko prispelih prijavah komisija evidentira dokaze, da so
bile prijave nepravočasne.
19. člen
(zapisnik komisije)
(1) O odpiranju prijav komisija vodi zapisnik, ki
vsebuje predvsem:
-
naslov, prostor in čas odpiranja in formalnega pregleda prijav;
-
predmet razpisa oziroma poziva;
-
imena navzočih članov komisije;
-
imena oziroma nazive prijaviteljev, ki so vložili prijave;
-
ugotovitve o pravočasnih oziroma prepoznih prijavah ter o pravilno
oziroma nepravilno označenih ovojnicah in
-
ugotovitve o formalni popolnosti prijav.
(2) Zapisnik podpišejo predsednik in člani komisije. Če
je odpiranje prijav javno, je priloga k zapisniku seznam predstavnikov
prijaviteljev, ki so bili navzoči pri odpiranju.
20. člen
(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)
(1) Komisija v osmih delovnih dneh od konca odpiranja
prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih prijave niso bile formalno
popolne, da jih v roku dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osmih
delovnih dni od prejema poziva komisije. Prijave so formalno nepopolne, če gre
za manjša odstopanja od zahtev razpisne in pozivne dokumentacije, ki v skladu s
postavljenimi merili za izbor prijave ne vplivajo na vsebino prijave,
ocenjevanje in razvrstitev posamezne prijave.
(2) Nepopolne prijave, ki jih prijavitelj v roku iz
prejšnjega odstavka ne dopolni, se zavrže s sklepom, ki ga izda direktor ali
oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep je dovoljen ugovor, in sicer v 15
dneh od vročitve. Prijavitelj mora v ugovoru natančno opredeliti razloge,
zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo zaradi kršitve postopka
izbora ali očitne napake.
(3) Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje
direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za
ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj
polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.
(4) Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o
ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru v sprejem.
(5) Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema
ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.
(6) Pritožba zoper odločitev upravnega odbora ni mogoča,
mogoč pa je upravni spor.
21. člen
(administrativno preverjanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Agencija pri vsaki formalno popolni prijavi preveri
upravičenost prijavitelja in izpolnjevanje razpisnih oziroma pozivnih pogojev.
(2) Prijava neupravičenega prijavitelja in prijava, pri
kateri niso izpolnjeni vsi razpisni oziroma pozivni pogoji, se zavrne s
sklepom, ki ga izda direktor ali oseba, ki jo direktor pooblasti. Zoper sklep
je v 15 dneh od vročitve dovoljen ugovor. Prijavitelj mora v ugovoru natančno
opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga ugovor. Ugovor se lahko vloži samo
zaradi kršitve postopka izbora ali očitne napake.
(3) Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje
direktor. Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za
ugovore sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj
polovica članov morajo biti zaposleni v agenciji.
(4) Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o
ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru v
sprejem.
(5) Upravni odbor o ugovoru odloči v 30 dneh od prejema
ugovora. Upravni odbor mora svojo odločitev obrazložiti.
(6) Pritožba zoper odločitev upravnega odbora ni mogoča,
mogoč pa je upravni spor.
22. člen
(obravnava prijav)
V postopku za izbor prijav se obravnavajo tiste prijave, ki
izpolnjujejo pogoje, določene z razpisom in razpisno dokumentacijo ali pozivom
in pozivno dokumentacijo. Ob ugotovljenih vsebinskih nejasnostih agencija lahko
pozove prijavitelje k dodatnim pojasnilom oziroma dopolnitvam.
23. člen
(interno gradivo)
Dokumentacija in podatki, ki jih vsebujejo prijave, se v času
trajanja izbora za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti uporabljajo kot
interno gradivo.
2.3 Akti odločanja v ocenjevalnem postopku
24. člen
(ocenjevalci in predlog prednostnega seznama)
(1) Prijave ocenjujejo domači recenzenti, tuji
recenzenti, paneli, občasna strokovna telesa (v nadaljnjem besedilu: strokovna
telesa) ali strokovne komisije.
(2) Kadar prijave ocenjuje strokovna komisija,
predsednika in njene člane imenuje direktor. Število članov komisije določi
direktor. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in
najmanj polovica članov komisije so zaposleni v agenciji. Strokovna komisija
ocenjuje prijave v primerih, ko je to določeno s tem pravilnikom.
(3) Recenzente imenuje strokovno telo. Če med
ocenjevalnim postopkom posamezen recenzent odkloni sodelovanje oziroma se
ugotovi, da ni dovolj ustreznih recenzentov na posameznem raziskovalnem
področju glede na vsebino prijav in v okviru seznama recenzentov, ki ga
predhodno enkrat letno potrdi ZSA, ni mogoče imenovati novih recenzentov, lahko
strokovno telo imenuje dodatne recenzente za izvedbo ocenjevalnega postopka.
Prijavitelj lahko v prijavi navede recenzente, za katere ne želi, da ocenjujejo
njegovo prijavo.
(4) Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamično
prijavo, prispelo na razpis ali poziv, in sodelovanje pri pripravi usklajene
ocene, v skladu s tem pravilnikom, metodologijo in razpisom.
(5) Rezultat dela strokovnega telesa, strokovne komisije
ali panela v okviru ocenjevalnega postopka je predlog prednostnega seznama
prijav, obravnavanih v ocenjevalnem postopku, vključno s predlogom višine
dodeljenih finančnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega
seznama prijav), če v tem pravilniku ni drugače določeno.
25. člen
(sklep o izboru)
(1) Predlog prednostnega seznama prijav obravnava ZSA in
na njegovi podlagi s sklepom sprejme predlog sklepa o izboru prijav za
(so)financiranje raziskovalne dejavnosti s predlogom prednostnega seznama
prijav (v nadaljnjem besedilu: predlog sklepa ZSA o izboru prijav), če ni s tem
pravilnikom drugače določeno.
(2) ZSA lahko delno spremeni predlog prednostnega
seznama prijav s svojim predlogom sklepa o izboru prijav, vendar ne v več kot
petih odstotkih prijav glede na vse izbrane prijave, pri čemer ravna v skladu z
določili razpisne ali pozivne dokumentacije ter glede na obseg razpoložljivih
proračunskih sredstev. Če so med obravnavanimi prijavami prijave članov ZSA
oziroma članov upravnega odbora agencije, ne sme biti izvedena nobena sprememba
v zvezi s prijavami članov ZSA oziroma članov upravnega odbora agencije. Vrstni
red v predlogu prednostnega seznama prijav, ki ga sprejme ZSA, je po izvedeni
spremembi tak, da si odobrene prijave sledijo po ocenah. Vse spremembe se
obrazložijo.
(3) Glasovanje se zaradi možnega navzkrižja interesov iz
229. člena tega pravilnika lahko izvede tako, da se prijave, o katerih se
glasuje, razvrsti v skupine glede na posamezno znanstveno vedo (v nadaljnjem
besedilu: veda).
(4) Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav
direktor sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav za (so)financiranje
raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: sklep
direktorja o izboru prijav).
26. člen
(obvestilo o rezultatih izbora)
(1) Agencija na podlagi sklepa direktorja o izboru
prijav izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav (v
nadaljnjem besedilu: obvestilo).
(2) Obvestilo vsebuje podatke o prijavi in obsegu
(so)financiranja, če je bila prijava izbrana za (so)financiranje, če ni s tem
pravilnikom drugače določeno.
(3) V obrazložitvi obvestila se navedejo podatki o
skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih
ocenjevanja, ter se utemelji odločitev. V obvestilu se navede tudi pouk o
pravnem sredstvu.
27. člen
(objava rezultatov izbora prijav)
(1) Agencija na svojih spletnih straneh objavi sprejeti
seznam izbranih in neizbranih prijav najpozneje v petih dneh od dneva
odposlanih obvestil. Seznam izbranih in neizbranih prijav za financiranje
raziskovalnih programov, ki jih izvajajo RO s koncesijo oziroma JRO in RO s
koncesijo, agencija na svojih spletnih straneh objavi najpozneje v petih dneh
po dokončnosti odločb ministra, pristojnega za znanost.
(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati
predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po vrsti
projekta in podobno) in po skupnem številu točk, če ni v tem pravilniku drugače
določeno.
(3) Izbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne
dejavnosti se v seznamu navedejo z izvajalci raziskovalne dejavnosti in vodji
raziskovalne dejavnosti.
(4) Neizbrane prijave za (so)financiranje raziskovalne
dejavnosti se v seznamu navedejo samo z zaporednimi številkami, tako da ni
mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.
2.4 Pravna sredstva
28. člen
(ugovor po evalvacijskem postopku)
(1) Prijavitelj ima v 15 dneh od prejema obvestila
pravico vložiti ugovor. V ugovoru se natančno opredelijo razlogi, zaradi
katerih ga vlaga. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za
ocenjevanje prijav. Ugovor ni mogoč glede znanstvene presoje (ocene)
recenzenta. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna
napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo, če se prijavitelj v
ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora ali očitno napako.
(2) Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi
prijavitelji.
(3) Prijavitelj ima v fazi izvajanja ocenjevalnega
postopka pravico seznaniti se s pisnimi ocenami svojega predloga, pri čemer se
izključi informacije o recenzentih.
29. člen
(odločitev o ugovoru)
(1) Komisijo za ugovore s pisnim sklepom imenuje direktor.
Število članov komisije za ugovore določi direktor. Komisijo za ugovore
sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica
članov so zaposleni v agenciji.
(2) Komisija za ugovore pripravi predlog odločitve o
ugovoru. Direktor predlog odločitve o ugovoru pošlje upravnemu odboru agencije
v sprejem.
(3) Upravni odbor agencije o ugovoru odloči v 30 dneh od
prejema ugovora in svojo odločitev obrazloži.
(4) Pritožba zoper odločitev upravnega odbora agencije
ni mogoča, mogoč pa je upravni spor.
30. člen
(objava dokončnih rezultatov izbora)
(1) Agencija na svoji spletni strani objavi seznam
dokončno izbranih in neizbranih prijav najpozneje v petih dneh po odločitvi
upravnega odbora agencije o ugovorih.
(2) V seznamu iz prejšnjega odstavka so rezultati
predstavljeni po ocenjevalnih skupinah (po vedah ali področjih, po vrsti
projekta in podobno) in po skupnem številu točk, navedena pa so tudi odobrena
sredstva.
(3) Dokončno izbrane prijave za (so)financiranje
raziskovalne dejavnosti so v seznamu predstavljene s prijavitelji in vodji
raziskovalne dejavnosti.
(4) Dokončno neizbrane prijave za (so)financiranje
raziskovalne dejavnosti so v seznamu predstavljene samo z zaporednimi
številkami, da ni mogoče ugotoviti identitete posamezne prijave.
31. člen
(zahtevek za preverjanje sklepa v postopku izvajanja)
Zoper sklep direktorja oziroma od direktorja pooblaščene
osebe, s katerim se urejajo pravice in obveznosti posameznikov oziroma pravnih
oseb v postopku izvajanja raziskovalne dejavnosti, izbrane za (so)financiranje,
je dovoljen zahtevek za preverjanje sklepa, ki se vloži v osmih dneh od
vročitve sklepa. O zahtevku za preverjanje sklepa odloči komisija v sestavi
najmanj treh članov, ki jo imenuje direktor. Odločitev komisije je dokončna.
3 OCENJEVANJE PRIJAV
32. člen
(elementi ocenjevanja)
(1) Za ocenjevanje prijav na razpise in pozive se
uporabljajo naslednji elementi: kriteriji, kazalniki in merila.
(2) Za vsak kriterij se lahko uporablja večje število
kazalnikov. Vrednotenje kazalnikov se opravi z enim ali več merili. Posamezni
kazalnik ali merilo lahko predstavlja kvantitativna ocena ali ocena
recenzentov. Recenzenti ob oceni podajo tudi kratko opisno oceno oziroma
komentar po posameznih elementih ocenjevanja.
(3) Največje število točk, ki jih prijava lahko dobi za
posamezni kriterij in nabor kazalnikov, je določeno s tem pravilnikom. Največje
število točk, ki jih prijava dobi za posamezno merilo, je določeno v
metodologiji.
33. člen
(kriteriji in njihovo splošno vrednotenje)
(1) Za ocenjevanje raziskovalca oziroma skupine
raziskovalcev se uporabljajo naslednji kriteriji:
-
znanstvena odličnost raziskovalcev,
-
relevantnost dosežkov raziskovalcev in
-
sposobnost delovanja in vitalnost skupine raziskovalcev.
(2) Za ocenjevanje vsebine prijav se uporabljajo
naslednji kriteriji:
-
znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost,
-
potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih
rezultatov raziskav ter
-
kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja.
(3) Za ocenjevanje učinkov podporne dejavnosti se
uporabljata naslednja kriterija:
-
kakovost opravljene podporne dejavnosti in
-
relevantnost podporne dejavnosti.
(4) Za ocenjevanje vsebine prijav za (so)financiranje
podporne dejavnosti se uporabljajo naslednji kriteriji:
-
kakovost prijave podporne dejavnosti,
-
potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih
rezultatov raziskav ter
-
kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja.
(5) Pri kriterijih, ki se vrednotijo z ocenami na
lestvici od 0 do 5, imajo ocene naslednji pomen, če ta pravilnik ne določa
drugače:
-
0 (nezadostno): prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni
mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij,
-
1 (nezadostno): prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti,
-
2 (pomanjkljivo): prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne
slabosti,
-
3 (dobro): prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti,
-
4 (zelo dobro): prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše
pomanjkljivosti,
-
5 (odlično): prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti
so neznatne.
(6) Natančnost ocene je glede na vrsto razpisa ali
poziva opredeljena v metodologiji.
34. člen
(nabor vseh kazalnikov)
Nabor vseh kazalnikov k posameznim kriterijem
iz 33. člena tega pravilnika je urejen v prilogi 2, ki je sestavni
del tega pravilnika.
35. člen
(kvantitativne ocene)
(1) Kvantitativne ocene merijo naslednje kazalnike iz
priloge 2:
-
Kakovost objav (ocena A1, vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne
znanstvene uspešnosti v obliki A", A' in A½) (kazalnik 1.1.);
-
Odmevnost: število čistih citatov (CI) (kazalnik 1.2.);
-
Sredstva iz drugih virov (ocena A3) (kazalnik 2.1.).
(2) Vrednotenje bibliografskih meril znanstvene in
strokovne uspešnosti po kriterijih agencije je izvedeno v sistemu SICRIS, v
katerem so podatki o raziskovalcu ali skupini raziskovalcev izračunani in
izpisani v skladu z določbami tega pravilnika.
36. člen
(ocena A1)
(1) Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi
upoštevanega števila točk v sistemu SICRIS za objavljena raziskovalna dela za
zadnje petletno obdobje in obdobje do datuma zaključka razpisa oziroma poziva v
tekočem letu ter točk A", A' in A½. Upoštevano število točk v sistemu
SICRIS se določi na podlagi meril za kvantitativno vrednotenje znanstvene in
strokovne uspešnosti iz priloge 1 in se za vse vede izračuna tako, da se
prejetemu številu točk znanstvene uspešnosti prištejejo točke strokovne
uspešnosti, a le v tolikšni višini, da njihov delež ne preseže 15 odstotkov
skupnega upoštevanega števila točk. Če je raziskovalec najmanj tri mesece
odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo,
bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih
o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti,
se za izračun ocene A1 za preverjanje pogojev za položaj vodje raziskovalne
dejavnosti upošteva ustrezno daljše časovno obdobje. Za izračun točk 2.E
(patent, nova sorta) se upošteva zadnje desetletno obdobje. Način izračuna
ocene A1 je določen v metodologiji.
(2) Bibliografska merila kvantitativnega vrednotenja
znanstvene in strokovne uspešnosti so navedena v prilogi 1.
(3) Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote)
so katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve
bibliografskih enot izvajajo OSIC.
(4) Znanstvena in strokovna dela se vrednotijo s
točkami. Vrednotijo se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe
znanja (strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev
prispevka, če je avtorjev deset ali manj. Če je avtorjev več kot deset, se število
točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (na primer
10*log10N ima vrednost 10 pri desetih avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30
pri tisoč avtorjih). Točke strokovne uspešnosti se ne uporabljajo samostojno,
ampak se uporabijo samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti. Če so v
objavi poleg avtorjev navedeni tudi člani projektne oziroma programske skupine
(angl. study group), se med avtorje objave razdeli 80 odstotkov točk, med člane
projektne oziroma programske skupine pa 20 odstotkov točk.
37. člen
(število čistih citatov)
Število čistih citatov je upoštevano za obdobje zadnjih
desetih let in v tekočem letu do datuma zaključka razpisa oziroma poziva (dela,
ki se citirajo v tem obdobju, so lahko objavljena tudi prej). Citati v sistemu
SICRIS so iz zbirke WoS ali Scopus, kjer se upoštevajo citati znanstvenih
prispevkov, za katere obstaja polni bibliografski zapis. Zaradi razlike v
številu citatov med zbirkama Wos in Scopus se upošteva večje število čistih
citatov (CI).
38. člen
(ocena A3 – faktorji normiranja)
(1) Kvantitativna ocena A3 se določi glede na sredstva
za raziskovalno delo za zadnje pet letno obdobje, ki jih raziskovalec pridobi
od pogodbenih partnerjev. Sredstva agencije iz državnega proračuna se ne
upoštevajo. Pri posameznih razpisih oziroma pozivih se sredstva lahko
upoštevajo v nominalni vrednosti glede na izvor sredstev.
(2) Struktura A3 in faktorji normiranja, s katerimi se
sredstva glede na izvor množijo, so:
-
faktor 1,5: sredstva iz projektov za gospodarstvo – GOSP;
-
faktor 1: sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov –
MED;
-
faktor 0,75: sredstva, pridobljena iz državnega oziroma občinskih
proračunov in drugih javnih virov – MIN;
-
faktor 0,5: sredstva – DRUGO/GOSP;
-
faktor 0,5: sredstva – DRUGO/OSTALO.
Sredstva kohezijske politike EU, pridobljena v okviru
Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada
(ESS), ter pripadajoča nacionalna soudeležba, se upoštevajo, razen sredstev,
pridobljenih za nabavo opreme in gradnjo ali obnovo nepremičnin (sredstva
investicij). Sredstva, pridobljena v okviru Kohezijskega sklada, se ne
upoštevajo.
(3) Sredstva GOSP so sredstva za kakovostno raziskovalno
povezanost skupine/posameznika z domačo ali tujo gospodarsko družbo, ki se
izkazuje kot na primer:
-
razvoj in uvajanje novih proizvodov, tehnologij, storitev ali konceptov
z inovacijskim potencialom v domače ali tuje gospodarske družbe;
-
vložitev mednarodnih patentnih prijav in pridobitev patentov;
-
znanstvene objave.
(4) Sredstva GOSP so tudi sredstva za licenčnine ter
druga sredstva, pridobljena iz prodaje tehnologije ali patenta, vzorcev ali
specializiranega unikatnega izdelka/sistema in tehnološkega demonstratorstva.
(5) Sredstva DRUGO/GOSP in sredstva DRUGO/OSTALO so
sredstva, pridobljena iz manj zahtevnega sodelovanja z gospodarstvom oziroma
negospodarstvom, in sredstva za manj pomembne storitve iz raziskovalnega in
inovativnega udejstvovanja, kot so:
-
manj zahtevne storitve na raziskovalni in drugi opremi, ki so lahko na
primer: meritve, kalibracije, standardne analize snovi, standardne analize
lastnosti vzorcev, standardne obdelave vzorcev in podobno;
-
študije in analize, ki niso dokumentirano povezane z raziskovalnim ali
razvojnim delom, sodno–izvedenska mnenja, arbitražna mnenja, izvajanje tečajev
in podobno;
-
izdelava naprav in programskih paketov, ki ne pomeni izvirnih rešitev in
ne vsebujejo raziskovalnega prispevka ali ne prispevajo k razvoju nove
tehnologije;
-
projektiranje, razen če vsebuje nove pristope ali rešitve, ki so
dokazljivi v patentih ali znanstvenih objavah.
(6) Za raziskovalce, ki so v gospodarskih družbah
zaposleni za polni delovni čas (100 odstotno), se sredstva GOSP in sredstva
DRUGO/GOSP upoštevajo do višine, potrebne za izpolnitev pogoja ocene A3 za
vodenje aplikativnega projekta.
39. člen
(ocena A3 – izračun)
(1) Ocena A3 je seštevek vseh realiziranih pridobljenih
sredstev, razen sredstev agencije z upoštevanjem faktorjev, ki jih določa
38. člen tega pravilnika. Skupna ocena lahko doseže do deset točk, za kar
je treba izkazati pridobljena sredstva v višini 15 FTE cenovne kategorije
C-programa.
(2) Ocena A3 je zavedena v sistemu SICRIS. V sistemu
SICRIS je poleg specificirane ocene A3 glede na vir prikazan tudi delež vseh
pridobljenih sredstev po posameznih virih brez upoštevanja faktorjev in mejne
vrednosti, izražen v odstotkih.
(3) Sredstva se upoštevajo vodji projekta oziroma raziskovalcu,
ki je odgovoren za izvedbo raziskovalnega dela. Sredstva morajo biti izkazana
na računu RO. Raziskovalec mora biti v RO, prek katere uveljavlja sredstva za
izračun ocene A3, v delovnem razmerju za tisto leto, za katero uveljavlja
sredstva za oceno A3. Delovno razmerje mora biti zavedeno v Evidenci RO. Pri
raziskovalcih, ki so manj kot 80 odstotno zaposleni za polni delovni čas
za raziskovalno delo, se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor:
skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško oziroma
klinično delo. Pri izračunu se upošteva povprečni odstotek zaposlitve na letni
ravni.
(4) Vodja programske skupine lahko na predlog vodje
projektne skupine za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A3, opredeli delež
(izražen v odstotkih) sodelujočih članov programske skupine za posamezen
projekt, ki izraža njihovo vlogo pri pridobitvi teh sredstev. Delež članov
projektne skupine za posamezen projekt se določi enkrat, za ves čas trajanja
projekta.
(5) Agencija podatke za izračun ocene A3 pridobi
neposredno od RO za raziskovalce, ki so v ocenjevalnih postopkih agencije:
-
za raziskovalce, ki so v zadnjem zaključenem koledarskem letu člani
raziskovalnih programov, agencija pridobi podatke neposredno od RO z
vsakoletnim pozivom;
-
za raziskovalce, ki niso člani raziskovalnih programov in se kot vodje
raziskovalne dejavnosti prijavijo na razpise oziroma pozive agencije, pri
katerih se upošteva tudi ocena A3, prijavitelj agenciji posreduje podatke ob
razpisu oziroma pozivu v skladu z določbami posameznega razpisa oziroma poziva.
Agencija objavlja podatke o oceni A3 na način, kot je določen
v drugem odstavku tega člena.
(6) Pri posameznih razpisih oziroma pozivih se upošteva
obdobje zadnje izračunane ocene A3 na dan objave razpisa oziroma poziva.
(7) RO v obrazec, ki ga predpiše agencija, vpiše podatke
o sredstvih, pri čemer za vsak finančno ovrednoten parameter poda podatke o
listini (pogodba, naročilnica) in partnerju (davčna številka, naziv). RO
obrazec izpolni v skladu s pravili agencije. RO s podpisom odgovornih oseb
jamči za točnost podatkov v obrazcu.
40. člen
(maksimalno število točk za ocene in pridobivanje podatkov)
(1) Maksimalno število točk
za posamezno kvantitativno oceno je razvidno iz tabele 3.
Tabela 3: Število točk za
posamezno kvantitativno oceno.
Vrsta kvantitativne ocene
|
Vir
|
Maksimalno število točk
|
A1
|
SICRIS*
|
7
|
A3
|
Agencija**
|
10
|
* izvedeno iz
sistema COBISS.SI
** izračunano na podlagi prejetih podatkov
prijaviteljev v skladu s tem pravilnikom
(2) Kvantitativne ocene za posamezni element ocenjevanja
in posamezne znanstvene vede pridobi agencija. Agencija za izračun
kvantitativnih ocen uporabi podatke, ki so vpisani v sistemu SICRIS na dan
izteka roka za oddajo prijav na razpis oziroma poziv, če v tem pravilniku ali
razpisu oziroma pozivu ni drugače določeno.
(3) Kvantitativni podatki se uporabljajo individualno za
petletno obdobje oziroma pri izkazovanju citiranosti za desetletno obdobje, pri
ocenjevanju skupine raziskovalcev pa lahko tudi za enoletno obdobje. Pri
točkovanju znanstvene uspešnosti se upoštevajo razlike med vedami v načinu
objavljanja. Upošteva se tudi naravo znanstvenega objavljanja, ki je v mnogih
elementih tesno povezano s strokovnim delom.
(4) Če v razpisu oziroma pozivu ni drugače določeno,
agencija raziskovalce ocenjuje v vedi in na raziskovalnem področju, ki ju
prijavitelj navede v prijavi.
41. člen
(mejna vrednost A1 in A3)
(1) Ocena za kazalnike A1 in A3 se pod mejno vrednostjo
določi linearno med 0 in 7 oziroma 10. Mejne vrednosti so določene v metodologiji.
Mejna vrednost za A1 je določena za vsako vedo posebej.
(2) Raziskovalci, ki imajo vrednost A1 večjo od mejne
vrednosti, dobijo oceno 7, raziskovalci, ki imajo vrednost A3 večjo od mejne
vrednosti, dobijo oceno 10.
(3) Mejni vrednosti mejna A1 in mejna A3 sta določeni
tako, da sta blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev.
42. člen
(nadpovprečna znanstvena uspešnost)
(1) Kvantitativna ocena A'' (izjemni dosežki v
ocenjevalnem obdobju petih let) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih
meril ocenjevanja, ki so sestavni del priloge 1:
-
patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v prilogi 1 v
okviru merila 2.E);
-
objava znanstvene monografije pri založbi s seznama agencije (v okviru
merila 2.A);
-
članek v prvi ali drugi reviji v JCR iz kategorij SCI-Expanded (v okviru
merila 1.A1);
-
članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR večji od osem (v okviru
merila 1.A1);
-
članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SCI-Expanded)
3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih pet
odstotkov) (v okviru merila 1.A1) _ ne upoštevajo se članki v revijah s
faktorjem vpliva, manjšim od tri;
-
članek v reviji, ki ima faktor vpliva v JCR (iz kategorij SSCI) 1,5-krat
večji od spodnje meje zgornje četrtine revij (približno zgornjih deset
odstotkov) (v okviru merila 1.A1);
-
članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (d) (v okviru
merila 1.A1);
-
članek v zgornji četrtini revij v SNIP iz kategorij Scopus (h) (v okviru
merila 1.A1).
(2) Kvantitativna ocena A' (zelo kakovostni dosežki v
petletnem ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih
sestavin ocenjevanja:
-
patent (evropski, ameriški ali japonski), nova sorta (v okviru merila
2.E);
-
članek v zgornji četrtini revij v JCR iz kategorij SCI-Expanded (v
okviru merila 1.A1);
-
članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SSCI (v okviru meril
1.A1, 1.A2);
-
članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d)
ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
-
članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
-
objava znanstvene monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka
v znanstveni monografiji pri založbi s seznama agencije; znanstvena
monografija, izdana pri tuji ali domači založbi, če je znanstvena monografija s
humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja
vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2.A, 3.A);
-
urednik znanstveno-kritične izdaje vira (v okviru meril 2.A).
(3) Kvantitativna ocena A½ (pomembni dosežki v petletnem
ocenjevalnem obdobju) so točke SICRIS, ki izhajajo iz naslednjih sestavin
ocenjevanja:
-
patent, novo sorto (v okviru merila 2.E);
-
članek v zgornji polovici revij v JCR iz kategorij SCI-Expanded ali SSCI
(v okviru meril 1.A1, 1.A2);
-
članek v zgornjih treh četrtinah revij v SNIP iz kategorij Scopus (d)
ali Scopus (h) (v okviru meril 1.A1, 1.A2, 1.A3);
-
članek v A&HCI (v okviru merila 1.B);
-
objavo znanstvene monografije ali znanstvenega poglavja oziroma sestavka
v znanstveni monografiji pri založbi s seznama agencije; znanstveno monografijo
ali znanstveno poglavje oziroma sestavek v znanstveni monografiji, če je znanstvena
monografija s humanističnih ali družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se
izvaja vrednotenje za humanistiko ali družboslovje (v okviru meril 2A, 2B, 3A, 3B);
-
urednik znanstveno-kritične izdaje vira (v okviru meril 2.A).
(4) Agencija v okviru metodologije določi način
upoštevanja nadpovprečne znanstvene uspešnosti (A', A" in A½).
(5) Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) za
A'', A' in A½ je naveden v prilogi 1.
(6) Kot faktor vpliva se v zbirkah SCI-Expanded in SSCI
uporablja JCR, v zbirki Scopus pa SNIP. Scopus (d) predstavlja družboslovne
kategorije v bazi SNIP, Scopus (h) pa humanistične kategorije.
43. člen
(najpomembnejši dosežki)
(1) Prijavitelj v prijavi po svoji presoji navede do pet
najpomembnejših dosežkov na raziskovalnem področju pri projektu in od pet do
deset pri programu ter do pet najpomembnejših dosežkov na področju
gospodarstva, družbenih ali kulturnih dejavnosti v zadnjih desetih letih.
(2) Agencija bo za projekte in raziskovalne programe,
(so)financirane iz državnega proračuna, v sistemu SICRIS objavila osnovne
podatke o prijavi, povzetek iz vsebine prijave ter pomen za razvoj znanosti in
Republike Slovenije, ki jih je navedel prijavitelj v prijavi.
(3) Bibliografske enote z večjim številom citatov, za
katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, prijavitelj lahko navede v
okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavi.
44. člen
(ocena recenzentov)
Način ocenjevanja prijav, ki ga opravijo recenzenti, je
določen v poglavjih tega pravilnika, v katerih so podrobneje urejene posamezne
vrste prijav.
4 POGODBA
45. člen
(sklenitev pogodbe)
Za izvedbo predmeta razpisa in poziva, ki je bil sprejet v
(so)financiranje, agencija sklene s prijaviteljem pogodbo o izvajanju in
(so)financiranju. Pogodbo se podpiše najpozneje v treh mesecih od sprejetja
sklepa direktorja iz 25. člena tega pravilnika, razen pri zamiku začetka
(so)financiranja, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
46. člen
(podpis pogodbe)
(1) Pogodbo o izvajanju in (so)financiranju
raziskovalnih aktivnosti iz 1. člena tega pravilnika (v nadaljnjem
besedilu: raziskovalna dejavnost) pripravi agencija in jo pošlje prijavitelju
(v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik) v podpis.
(2) Sopogodbeniki vrnejo agenciji podpisano pogodbo z
izpolnjenimi obrazci pogodbene dokumentacije v roku, ki ga določi agencija.
47. člen
(pomanjkljivosti pogodbene dokumentacije)
(1) Če uradna oseba ugotovi, da je treba katero od
sestavin pogodbene dokumentacije dopolniti, obvesti sopogodbenika o
pomanjkljivostih pogodbene dokumentacije in ga pozove, da jih dopolni.
(2) Če se sopogodbenik v roku, določenem za dopolnitev
pogodbene dokumentacije, ki ni krajši od 14 dni od prejema poziva, ne odzove,
se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.
48. člen
(sestavine pogodbe)
(1) Obvezne sestavine pogodbe so:
-
naziv in naslov, matična in davčna številka, številka transakcijskega
računa agencije in sopogodbenika;
-
namen, za katerega so sredstva dodeljena;
-
višina dodeljenih sredstev;
-
dinamika izplačil dodeljenih sredstev;
-
način nadzora nad namensko porabo sredstev, kot na primer:
a. možnost,
da agencija kadarkoli preverja namensko porabo sredstev;
b. poročila
o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v skladu z določili tega
pravilnika;
c. dolžnost
agencije, da spremlja in nadzira izvajanje pogodbe ter namensko porabo
sredstev;
č. določilo, da
sopogodbenik ob nenamenski porabi sredstev le-ta vrne v proračun skupaj z
zakonitimi zamudnimi obrestmi;
d. določilo,
da sopogodbenik obrazloži in utemelji podaljšanje roka porabe sredstev glede na
predvideno dinamiko izplačil;
-
določilo glede pravic intelektualne lastnine;
-
drugo, kar sledi iz podzakonskih predpisov agencije glede obvezne
vsebine pogodb.
(2) V pogodbi direktor določi osebo, zaposleno na
agenciji, za spremljanje izvajanja določil pogodbe.
5 SPREMLJANJE IZVAJANJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
49. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) Agencija skupaj s strokovnimi telesi spremlja in
nadzoruje izvajanje raziskovalne dejavnosti na način in po postopku, ki sta
določena s tem pravilnikom in v pogodbi o izvajanju in (so)financiranju
raziskovalne dejavnosti.
(2) Spremljanje in nadzor se izvajata pretežno s pomočjo
vmesnih in zaključnih poročili (zaključna poročila o izvedenem delu glede raziskovalne
dejavnosti in poročila o porabljenih sredstvih) v skladu s tem pravilnikom.
Agencija lahko izvaja tudi nadzor nad izvajanjem raziskovalne dejavnosti z
obiski pri izvajalcih raziskovalne dejavnosti. Za izvajanje nadzora nad
izvajalci raziskovalne dejavnosti agencija lahko najame pooblaščene revizorje,
ki v imenu agencije izvedejo nadzor nad porabo sredstev.
50. člen
(poročila)
(1) Za redno poročanje o izvajanju in (so)financiranju
raziskovalne dejavnosti v skladu s pogodbo sta odgovorna vodja raziskovalne
dejavnosti in zakoniti zastopnik oziroma pooblaščena oseba (v nadaljnjem
besedilu: zakoniti zastopnik) sopogodbenika.
(2) Vmesna poročila in zaključno poročilo o izvedenem
delu glede raziskovalne dejavnosti vsebujejo vsebinska poročila in dokazila o
izpolnitvi prevzetih pogodbenih obveznosti.
(3) Poročila o letni razporeditvi efektivnih ur
raziskovalnega dela se oddajo na standardiziranih obrazcih in zajemajo delovne
obremenitve članov programskih oziroma projektnih skupin.
(4) Vsebina poročil je natančneje določena v naslednjih
poglavjih tega pravilnika.
(5) Vodje raziskovalnih programov, temeljnih,
aplikativnih in podoktorskih projektov ter mentorji mladih raziskovalcev, ki v
predpisanih rokih ne predložijo zahtevanih poročil, na naslednjem razpisu oziroma
pozivu ne morejo sodelovati kot vodje oziroma mentorji.
51. člen
(finančno poročilo)
Sopogodbeniki za vsako leto izvajanja raziskovalne dejavnosti
predložijo finančno poročilo, ki v skladu s predpisi vsebuje pregled porabe
sredstev po skupinah stroškov te dejavnosti.
52. člen
(podpisovanje poročil)
(1) Vsebinsko poročilo podpišeta zakoniti zastopnik
sopogodbenika in vodja raziskovalne dejavnosti. Finančno poročilo podpišeta
zakoniti zastopnik sopogodbenika in odgovorni računovodja.
(2) Poročila se oddajo v elektronski obliki. Poročila so
lahko oddana samo v elektronski obliki, če so podpisana s kvalificiranim
digitalnim potrdilom vodje raziskovalne dejavnosti in zakonitega zastopnika
sopogodbenika. Poročila, ki niso podpisana s kvalificiranim digitalnim
potrdilom, se podpišejo in oddajo tudi v tiskani obliki.
(3) Finančna poročila, ki so v elektronski obliki, se
podpiše s kvalificiranim digitalnim potrdilom zakonitega zastopnika
sopogodbenika in odgovornega računovodje.
(4) Finančno poročilo se odda hkrati z oddajo vmesnega
ali zaključnega poročila iz 50. člena tega pravilnika ali pa ločeno, če
tako določi agencija.
53. člen
(začasna prekinitev (so)financiranja)
Sopogodbenik je dolžan v roku, določenem v pogodbi, obveščati
agencijo o vseh okoliščinah, ki vplivajo na uspešno izvajanje raziskovalne
dejavnosti. Če uradna oseba ugotovi, da spremenjene okoliščine onemogočajo
nadaljnji nemoteni potek izvajanja raziskovalne dejavnosti, predlaga
direktorju, da začasno prekine (so)financiranje raziskovalne dejavnosti.
54. člen
(prekinitev izvajanja raziskovalne dejavnosti)
(1) Če se ugotovi, da raziskovalne dejavnosti ne bo
mogoče uspešno končati zaradi objektivnih okoliščin, se nadaljnje izvajanje
raziskovalne dejavnosti prekine, sopogodbenik pa v tem primeru ni dolžan vrniti
že izplačanih sredstev.
(2) Če se ugotovi, da sopogodbenik raziskovalne
dejavnosti ne bo uspešno končal zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti,
agencija razdre pogodbo ter zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev skupaj
z zakonitimi zamudnimi obrestmi, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
(3) Če se med izvajanjem raziskovalne dejavnosti
ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma v celoti ter
neporabljeni del sredstev ni bil razporejen v skladu z uredbo vlade, ki ureja
normative in standarde za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne
dejavnosti, financirane iz državnega proračuna (v nadaljnjem besedilu: uredba o
normativih in standardih), agencija za neporabljeni oziroma nenamensko
porabljeni del zmanjša obseg (so)financiranja.
(4) Če se po zaključku izvajanja raziskovalne dejavnosti
ugotovi, da sredstva niso bila porabljena namensko oziroma v celoti ter
neporabljeni del sredstev ni bil razporejen v skladu z uredbo o normativih in
standardih, agencija za neporabljeni oziroma nenamensko porabljeni del zahteva
vrnitev neporabljenih oziroma nenamensko porabljenih sredstev skupaj z
zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na tekoči račun
prejemnika do dneva vračila sredstev.
(5) Če raziskovalna organizacija med izvajanjem
raziskovalne dejavnosti ali po njem agenciji ne omogoči vpogleda v zahtevano
dokumentacijo, se šteje, da so sredstva porabljena nenamensko, agencija pa
ukrepa v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena.
6 OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN UPORABNIKOV
55. člen
(način obveščanja javnosti)
Agencija obvešča javnost in uporabnike o (so)financirani
raziskovalni dejavnosti na svojih spletnih straneh, v internih publikacijah,
sredstvih javnega obveščanja ter na javnih panelih in konferencah, ki jih
organizira ali na njih sodeluje kot soorganizator.
56. člen
(bela knjiga agencije – spletna objava podatkov agencije o
(so)financiranju)
Agencija na svojih spletnih straneh objavlja vse podatke o
(so)financiranju raziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna v obliki
spletne bele knjige. V njej so podatki razvrščeni po programskih vsebinah,
vedah, izvajalcih raziskovalne dejavnosti (RO, zasebni raziskovalci), ki so na
podlagi razpisov in pozivov prejemniki javnih sredstev, tipih izvajalcev
raziskovalne dejavnosti (državni, visokošolski, poslovni, zasebni nepridobitni
sektor, tujina, drugo) in vodjih raziskovalne dejavnosti. Podatki o
(so)financiranju raziskovalne dejavnosti se na spletnih straneh posodobijo
najmanj enkrat mesečno. Omogočen je izvoz podatkov v računalniško berljivi
obliki.
57. člen
(spletne objave raziskovalnih rezultatov)
(1) Raziskovalci so dolžni poskrbeti za sproten vnos
podatkov o bibliografskih rezultatih v sistem COBISS.SI, ki ga izvedejo
pooblaščeni bibliotekarji.
(2) Agencija je v sodelovanju z IZUM na sistemski ravni
dolžna poskrbeti za povezavo podatkov oziroma podatkovnih baz o RO,
raziskovalnih skupinah, raziskovalcih, raziskovalnih programih in raziskovalnih
projektih v sistem SICRIS, kadar so nujni povezovalni podatki o navedenih
subjektih na voljo in so urejeni v skladu s pravili vodenja Evidence RO.
(3) Poročila o raziskovalnih programih in projektih so v
predpisanem formatu objavljena v Digitalni knjižnici Slovenije dLib.si (Narodna
in univerzitetna knjižnica Ljubljana), ki je vsebinsko povezana s sistemom
SICRIS in drugimi spletnimi sistemi.
58. člen
(objava raziskovalnih rezultatov izvajalca)
(1) Izvajalec (RO) je dolžan pri objavi rezultatov
svojega dela in vseh drugih oblikah javnega predstavljanja navesti, da so doseženi
raziskovalni rezultati nastali v okviru nalog, ki so bile (so)financirane iz
državnega proračuna po pogodbah, ki so bile sklenjene med agencijo in
izvajalcem, ter na zahtevo agencije sodelovati pri obveščanju javnosti, ki ga
organizira agencija. Izvajalec sledi načelom odprtega dostopa do znanstvenih
informacij v skladu z Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih
objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji.
(2) Vodja raziskovalne aktivnosti je odgovoren za
pravilno poročanje o raziskovalnih rezultatih, nastalih v okviru aktivnosti, ki
jih (so)financira agencija.
7 POSEBNOSTI POSAMEZNIH RAZPISOV
7.1 Raziskovalni in infrastrukturni programi
59. člen
(javna služba)
Agencija javno službo na področju raziskovalne dejavnosti
financira po pogodbah, ki jih sklepa z JRO oziroma RO s koncesijo. V JRO
oziroma RO s koncesijo izvajajo javno službo na področju raziskovalne
dejavnosti v obliki raziskovalnih programov programske skupine, v obliki
infrastrukturnih programov pa infrastrukturne skupine.
60. člen
(sestava programske skupine)
(1) Raziskovalni program izvajajo programske skupine v
JRO (to je v javnih raziskovalnih zavodih ter na univerzah in na samostojnih
visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija) ter v RO s
koncesijo. Programska skupina deluje v najmanj eni JRO oziroma najmanj eni RO s
koncesijo.
(2) Programsko skupino vodi vodja, ki je lahko vodja le
ene programske skupine. Programsko skupino sestavljajo vodja in najmanj trije
raziskovalci z doktoratom znanosti ter strokovni in tehniški sodelavci iz ene
ali več JRO oziroma RO s koncesijo. Če se program izvaja na več JRO oziroma RO
s koncesijo, mora biti v vsaki JRO oziroma RO s koncesijo v programski skupini
najmanj en raziskovalec z doktoratom.
(3) Člani programske skupine so lahko vključeni v en sam
raziskovalni program. Raziskovalci ter strokovni in tehniški sodelavci morajo
biti zaposleni v JRO oziroma RO s koncesijo, ki izvaja raziskovalni program.
Število oziroma delež strokovnih in tehniških sodelavcev, ki sodelujejo pri
izvajanju raziskovalnega programa, mora biti v skladu z uredbo o normativih in
standardih. V programski skupini lahko sodelujejo tudi mladi raziskovalci,
doktorandi in vodje podoktorskih projektov, ki so financirani iz drugih virov
in so zaposleni v RO, ter upokojeni raziskovalci.
(4) Programska skupina, ki izvaja raziskovalni program, mora
izpolnjevati vsaj enega od naslednjih kvantitativnih pogojev, kar velja za vse
vede:
-
dve tretjini raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa)
mora izpolnjevati pogoj A' ≥ 25 ali A'' > 0;
-
tri četrtine raziskovalcev (vključno z vodjo raziskovalnega programa)
mora izpolnjevati pogoj A1/2 ≥ 25.
(5) Izpolnjevanje pogojev programske skupine iz
prejšnjega odstavka se preveri ob podpisu pogodbe za novo obdobje financiranja
raziskovalnega programa, pri čemer se upošteva sestava programske skupine,
navedena v prijavi in vsako leto po oddaji poročila o letni razporeditvi
efektivnih ur raziskovalnega dela. Strokovni in tehniški sodelavci, mladi
raziskovalci in doktorandi, ki sodelujejo v raziskovalnem programu, ne štejejo
v kvoto pri preverjanju pogoja sestave programske skupine.
61. člen
(pogoji za člane programske skupine)
(1) Raziskovalci morajo imeti doktorat znanosti,
izkazane raziskovalne ali razvojne rezultate v zadnjih petih letih in nazive v
skladu z obstoječimi predpisi.
(2) Vrednosti kvantitativnih ocen iz 35. člena tega
pravilnika, ki jih morajo dosegati vodja in raziskovalci programske skupine, so
določene v metodologiji.
(3) (črtan).
(4) (črtan).
62. člen
(sestava infrastrukturne skupine)
(1) Vsaka JRO oziroma RO s koncesijo ima lahko samo en
infrastrukturni program, ki mora biti strukturno (glede organizacije,
dejavnosti, kadrov) in finančno razdeljen, če se izvaja v več organizacijskih
enotah JRO oziroma RO s koncesijo. V tem primeru so JRO oziroma RO s koncesijo
agenciji dolžne sporočiti strukturo letno oziroma ob spremembi.
(2) Infrastrukturni program izvaja infrastrukturna
skupina, ki jo sestavljajo vodja, raziskovalci ter strokovni in tehniški
sodelavci iz JRO oziroma RO s koncesijo, v kateri so zaposleni.
63. člen
(spremembe sestave skupine in sprememba cenovne kategorije
raziskovalnega ali infrastrukturnega programa)
(1) Med izvajanjem raziskovalnega ali infrastrukturnega
programa lahko RO z utemeljeno vlogo zaprosi agencijo, da se spremeni, poveča
ali zmanjša sestava skupine, pri čemer financiranje ostane enako. Vlogo
podpišeta vodja raziskovalnega ali infrastrukturnega programa in zakoniti
zastopnik RO. Obrazložitev za spremembo, povečanje ali zmanjšanje sestave
programske ali infrastrukturne skupine se navede tudi v vmesnem poročilu.
(2) Pred upokojitvijo vodje raziskovalnega programa
lahko matična RO v soglasju z drugimi izvajalci raziskovalnega programa in v
soglasju z vodjo raziskovalnega programa predlaga zamenjavo vodje
raziskovalnega programa. Matična RO lahko v soglasju z drugimi izvajalci
raziskovalnega programa predlaga zamenjavo vodje raziskovalnega programa tudi
zaradi prenehanja delovnega razmerja vodje ali drugega pisno utemeljenega
razloga. V primeru zamenjave zaradi drugega utemeljenega razloga mora vodja
raziskovalnega programa soglašati z zamenjavo. O zamenjavi vodje raziskovalnega
programa s sklepom odloči direktor na predlog ZSA. Predlagani novi vodja mora
izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega programa, ki so določeni v
predpisih, ki veljajo ob zamenjavi vodje.
(3) Pred upokojitvijo vodje infrastrukturnega programa
lahko RO v soglasju z vodjo infrastrukturnega programa predlaga zamenjavo vodje
infrastrukturnega programa. RO lahko predlaga zamenjavo vodje infrastrukturnega
programa tudi zaradi prenehanja delovnega razmerja vodje ali drugega pisno
utemeljenega razloga. V primeru zamenjave zaradi drugega utemeljenega razloga
mora vodja infrastrukturnega programa soglašati z zamenjavo. O zamenjavi vodje
infrastrukturnega programa s sklepom odloči direktor na predlog ZSA. Predlagani
novi vodja mora izpolnjevati pogoje za vodjo infrastrukturnega programa, ki so
določeni v predpisih, veljavnih ob zamenjavi vodje.
(4) Matična RO lahko v soglasju s preostalimi izvajalci
raziskovalnega programa agencijo zaprosi za spremembo cenovne kategorije
raziskovalnega programa. O spremembi cenovne kategorije v skladu z uredbo o
normativih in standardih odloči direktor na predlog ZSA.
64. člen
(odgovornost in pristojnost vodje programske oziroma
infrastrukturne skupine)
Vodja programske oziroma infrastrukturne skupine je v
sodelovanju z zakonitim zastopnikom JRO oziroma RO s koncesijo ter strokovnim
organom JRO odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo raziskovalnega oziroma
infrastrukturnega programa. Vodja programske oziroma infrastrukturne skupine je
odgovoren in pristojen tudi za:
-
vodenje, organiziranje in koordiniranje dela;
-
razporejanje raziskovalcev, strokovnih in tehniških sodelavcev na
posamezne naloge;
-
izvedbo in uresničitev ciljev;
-
namensko in gospodarno porabo sredstev v skladu z uredbo o normativih in
standardih;
-
pripravo vmesnega poročila;
-
pripravo zaključnega poročila, če za raziskovalni program ni oddana
prijava na razpis in poziv ali je negativno ocenjena in je program zato
ukinjen, oziroma poročila, ki je sestavni del prijave na razpis in poziv in se
šteje kot zaključno poročilo.
65. člen
(upravičenost financiranja)
JRO oziroma RO s koncesijo izkazuje upravičenost do
proračunskih sredstev za financiranje raziskovalnega oziroma infrastrukturnega
programa tako glede dejanske kot namenske porabe sredstev v skladu z uredbo o
normativih in standardih.
66. člen
(obdobje in minimalni obseg financiranja)
(1) Agencija financira raziskovalne in infrastrukturne
programe za obdobje šestih let.
(2) Minimalni letni obseg financiranja programske
skupine, ki deluje samo v JRZ, je 2,5 FTE kategorije cene efektivnih ur
raziskovalnega dela A, v drugih JRO oziroma RO s koncesijo pa je 1 FTE
kategorije cene efektivnih ur raziskovalnega dela A.
(3) Minimalni letni obseg financiranja infrastrukturne
skupine je 1 plačni del FTE.
(4) Kadar pri izvajanju raziskovalnega programa sodeluje
več JRO oziroma RO s koncesijo, znaša minimalni obseg letnega financiranja v
posamezni JRO oziroma RO s koncesijo 170 efektivnih ur raziskovalnega dela
letno.
(5) Obseg financiranja infrastrukturne skupine se v
plačnem FTE določi za celotno obdobje izvajanja infrastrukturnega programa,
obseg sofinanciranja neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev ter
amortizacije (v nadaljnjem besedilu: MSA) pa na letni ravni, in sicer na
temelju predloženih letnih finančnih načrtov JRO oziroma RO s koncesijo. Pri
izračunu MSA strokovna komisija, ki jo imenuje direktor, upošteva obseg MSA v
predhodnem letu (za nove infrastrukturne programe največ povprečno vrednost MSA
glede na obseg plačnega dela vseh infrastrukturnih programov v prejšnjem letu),
vključenost v mednarodne infrastrukture ESFRI, dodatne potrebe zaradi izrednih
dogodkov, oceno vmesnega oziroma zaključnega poročila ter razpoložljivi obseg
sredstev, podroben način izračuna pa določa metodologija. Agencija lahko na
temelju utemeljenega predloga JRO oziroma RO s koncesijo del sredstev,
namenjenih za materialne stroške infrastrukturnega programa, nameni plačnemu
delu v obdobju do zaključka celotnega obdobja financiranja.
(6) Izplačilo plačnega dela FTE je vezano na zaposlitev
raziskovalcev oziroma strokovnih in tehniških sodelavcev v JRO oziroma RO s
koncesijo.
67. člen
(spodbujanje odličnosti)
(1) V skladu s proračunskimi možnostmi lahko agencija na
podlagi poziva poveča financiranje raziskovalnih programov.
(2) Povečanje financiranja raziskovalnih programov
temelji na vrednotenju programskih skupin. Pri vrednotenju programskih skupin
se uporabljata dva kriterija iz 33. člena tega pravilnika, in sicer:
-
znanstvena odličnost raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu: znanstveni
kriterij);
-
relevantnost dosežkov raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu: relevančni
kriterij).
(3) Za ocenjevanje po znanstvenem kriteriju se
uporabljata naslednja kazalnika iz priloge 2:
-
Skupna ocena raziskovalnega programa (kazalnik 1.9.);
-
Sredstva, pridobljena od agencije za izvajanje raziskovalnih projektov
(kazalnik 1.10.).
(4) Za ocenjevanje po relevančnem kriteriju se uporablja
naslednji kazalnik iz priloge 2:
-
Sredstva iz drugih virov (ocena A3) (kazalnik 2.1.).
(5) Obdobje vrednotenja kazalnikov je določeno v
metodologiji.
(6) Sredstva, ki se spremljajo s kazalnikoma 1.10. in
2.1., se vrednotijo relativno glede na sredstva za financiranje posamezne
programske skupine. Sredstva iz drugih virov, upoštevana nominalno, se
vrednotijo s tremi merili ločeno glede na vir, in sicer:
-
sredstva iz projektov za gospodarstvo – GOSP;
-
sredstva iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov – MED;
-
sredstva, pridobljena iz državnega oziroma občinskih proračunov in
drugih javnih virov – MIN.
(7) Agencija izračuna povprečne vrednosti meril za vsako
vedo v Republiki Sloveniji. Do povečanja sredstev so upravičene le tiste
programske skupine, ki so nadpovprečne v Republiki Sloveniji glede na vedo, v
kateri delujejo. Raziskovalnemu programu se za vsako merilo posebej dodeli
ocena A, B ali C. Razpon vrednosti merila je določen v metodologiji. Do
financiranja po tem členu so v obdobju do izteka financiranja raziskovalnega
programa upravičene programske skupine, ki imajo oceno A po najmanj enem merilu
znanstvenega in najmanj enem merilu relevančnega kriterija. Če ima programska
skupina oceno A po merilu, s katerim ugotavljamo kazalnik 1.10. iz tretjega
odstavka tega člena, se sredstva lahko povečajo največ do povprečne vrednosti
tega merila, vendar ne več kot za 50 odstotkov pogodbene vrednosti v tekočem
letu. Na temelju merila, s katerim ugotavljamo kazalnik 1.9. iz tretjega
odstavka tega člena, se sredstva lahko povečajo za največ 10 odstotkov
pogodbene vrednosti v tekočem letu. Če ima programska skupina ocene A po obeh
merilih znanstvenega kriterija, se za izračun povečanja uporabi tisto, ki je
zanjo ugodnejša.
(8) Infrastrukturna skupina se lahko dodatno financira,
če so sredstva zagotovljena v okviru financiranja mednarodne raziskovalne infrastrukture.
(9) Agencija pripravi za ZSA predlog ocen za
raziskovalni program. Sklep o višini dodatnega financiranja za posamezni
raziskovalni program JRO sprejme direktor na predlog ZSA. Odločbo o dodatnem
financiranju za RO s koncesijo na predlog ZSA sprejme minister, pristojen za
znanost, v skladu z določbami podzakonskega akta, ki ureja koncesijo za
izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Dodeljena sredstva
se štejejo med sredstva za financiranje raziskovalnih programov.
(10) Če se povečano financiranje na podlagi poziva začne
1. januarja prihodnjega leta, se za tiste raziskovalne programe, za katere
se obdobje financiranja izteče s koncem tekočega leta, pridobljeni podatki iz
prijave uporabijo v postopku, določenem v 69. členu tega pravilnika. V
takem primeru se odloča o obsegu raziskovalnega programa v novem obdobju
financiranja, o povečanju financiranja na podlagi tega člena pa se ne odloča.
68. člen
(razpis in poziv)
(1) Razpis in poziv za oddajo prijav za financiranje
raziskovalnih in infrastrukturnih programov se na podlagi sklepa iz
11. člena tega pravilnika objavita v letu izteka financiranja.
(2) S sklepom iz prejšnjega odstavka se določi število
raziskovalnih programov, ki jih lahko prijavi posamezni prijavitelj. Pri tem se
upošteva sklep ministra, pristojnega za znanost, o razpisu za podelitev
koncesije, s katerim se določi tudi število raziskovalnih programov, ki jih
lahko prijavi posamezna RO s koncesijo.
(3) V pozivu ali razpisu za ocenjevanje raziskovalnih
programov prijavitelj lahko predlaga preoblikovanje (združitev, razdružitev ali
druge načine preoblikovanja) raziskovalnih programov, pri čemer se
preoblikovani raziskovalni program ne šteje za nov raziskovalni program po tem
pravilniku. Načini preoblikovanja so podrobneje določeni v metodologiji.
(4) RO, ki še nima raziskovalnega ali infrastrukturnega
programa, lahko prijavi nov raziskovalni ali infrastrukturni program le, če ob
prijavi agencija tej RO sofinancira najmanj en raziskovalni projekt.
Bilateralni projekt iz šestega odstavka 4. člena tega pravilnika se ne
šteje.
(5) Predlagani člani programske skupine novega raziskovalnega
programa morajo v zadnjih petih letih pred objavo poziva oziroma razpisa
pridobiti minimalen obseg sredstev pri izvajanju raziskovalnih projektov, ki
jih financira agencija. Prijava novega raziskovalnega programa se uvrsti v
ocenjevanje le, če so člani nove programske skupine, ki deluje le na JRZ, v
zadnjih petih letih (upošteva se pet koledarskih let pred letom objave poziva
oziroma razpisa) dosegli minimalni obseg sredstev v povprečju najmanj 1,25 FTE
letno, preračunano v sredstva cenovne kategorije A, člani nove programske
skupine, ki deluje na drugih RO pa v povprečju najmanj 0,5 FTE letno,
preračunano v sredstva cenovne kategorije A. Med sredstva, pridobljena na
razpisih agencije za raziskovalne projekte, štejejo sredstva, pridobljena v
okviru prijavitelja in izvajalcev novega raziskovalnega programa. Prijava JRO,
ki ne izpolnjuje pogoja iz tega odstavka, se na predlog ZSA zavrne s sklepom
direktorja ali v primeru drugih RO z odločbo ministra, pristojnega za znanost.
Sestava programske skupine se v prvem letu financiranja novo prijavljenega
raziskovalnega programa ne more spreminjati.
(6) Če se v posameznem letu izteče financiranje manj kot
desetim raziskovalnim programom, agencija poziv oziroma razpis ter postopek
ocenjevanja prijav izvede v letu pred iztekom financiranja, odločitev o izboru
prijav pa se sprejme v letu izteka financiranja.
69. člen
(strokovno telo za ocenjevanje in recenzenti)
(1) Za izvedbo ocenjevanja prijav ZSA imenuje strokovno
telo za ocenjevanje raziskovalnih programov. Če je na posamezni vedi večje
število prijav, zanjo lahko imenuje podtelo. Člani podtelesa so poleg članov
občasnega strokovnega telesa z vede, za katero je podtelo imenovano, tudi
dodatni člani, ki jih izmed raziskovalcev imenuje ZSA.
(2) Če RO oziroma RO s koncesijo prijavi nov
raziskovalni program, se ocenijo rezultati članov, ki jih prijavitelj navede v
prijavi.
(3) Vsako prijavo raziskovalnega programa ocenita
najmanj dva tuja recenzenta. Recenzent ocenjuje po posameznih kriterijih
ocenjevanja tako, da izpolni ocenjevalni obrazec, ki vsebuje številčne ocene po
posameznih kriterijih iz 76. člena tega pravilnika. Recenzent k
številčni oceni za vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede
razloge za dodeljeno oceno. Recenzenta uskladita svoji mnenji glede ocene
posamezne prijave raziskovalnega programa. Oceno prijave uskladita tako, da za
vsak posamezen kriterij podata usklajene številčne in opisne ocene, seštevek
teh ocen pa predstavlja skupno oceno prijave.
(4) Če agencija v postavljenem roku ne pridobi usklajene
ocene recenzentov, strokovno telo določi tretjega recenzenta. Skupna ocena
prijave je povprečje bližnjih dveh ocen recenzentov. Če je ena od treh ocen
enaka povprečju vseh treh ocen, ta ocena velja kot skupna ocena prijave.
(5) Strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih
programov na podlagi ocen recenzentov sprejme predlog prednostnega seznama
prijav raziskovalnih programov, ki ga obravnava ZSA.
70. člen
(minimalna skupna ocena prijave)
V postopek za določitev obsega financiranja, ki ga izvaja
ZSA, se lahko uvrsti prijava raziskovalnega programa, ki v postopku ocenjevanja
prijav doseže skupno oceno, višjo od 14,0 točke. Prijava, ki v postopku
ocenjevanja ne doseže skupne ocene višje od 14,0 točk, se na predlog ZSA zavrne
s sklepom direktorja ali v primeru RO s koncesijo z odločbo ministra,
pristojnega za znanost.
71. člen
(vrednotenje raziskovalnih programov)
(1) Namen vrednotenja je oblikovanje ocen (A, B, C) za
raziskovalne programe po merilih kriterijev in kazalnikov iz 67. člena
tega pravilnika zaradi določitve letnega obsega financiranja.
(2) Vrednotenje se izvede za vse raziskovalne programe
vseh RO, ne glede na to, ali RO sodelujejo na pozivu oziroma razpisu, razen za
prijave novih raziskovalnih programov.
(3) Rezultat vrednotenja so ocene raziskovalnih
programov (A, B, C) ter podatek o možnem letnem obsegu finančnih sredstev
oziroma povečanju ali zmanjšanju obsega raziskovalnega programa. Način
določanja letnega obsega raziskovalnih programov je podrobneje določen v
metodologiji.
72. člen
(oblikovanje skupne lestvice)
(1) ZSA v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega
pravilnika na podlagi predloga strokovnega telesa za ocenjevanje prijav
raziskovalnih programov in rezultatov vrednotenja raziskovalnih programov za
vsako JRO oblikuje skupno lestvico prijav raziskovalnih programov, v okviru
katere razvrsti prijave raziskovalnih programov v največ štiri skupine, in
sicer:
-
v prvi skupini so raziskovalni programi, ki imajo najmanj eno oceno A
pri znanstvenem in najmanj eno oceno A pri relevančnem kriteriju;
-
v drugi skupini so raziskovalni programi, ki imajo najmanj eno oceno A
pri znanstvenem ali najmanj eno oceno A pri relevančnem kriteriju;
-
v tretji skupini so raziskovalni programi, ki nimajo nobene ocene A pri
znanstvenem in relevančnem kriteriju;
-
v četrti skupini so novi raziskovalni programi.
(2) Enako kot je določeno v prejšnjem odstavku tega
člena, obravnava ZSA raziskovalne programe RO s koncesijo, ki imajo več kot en
raziskovalni program.
(3) Raziskovalne programe tistih RO s koncesijo, ki
imajo po eno prijavo raziskovalnega programa, ZSA razvrsti po vedah, in sicer
po točkah skupne ocene prijave.
(4) Prijave novih raziskovalnih programov iz četrte skupine
se razvrstijo po skupni oceni po padajočem vrstnem redu.
73. člen
(določitev obsega raziskovalnih programov – prvi korak)
(1) Skupno financiranje JRO oziroma RO s koncesijo za
vse raziskovalne programe v okviru posamezne RO oziroma RO s koncesijo se
praviloma ne spreminja.
(2) ZSA v postopku za določitev obsega financiranja za
raziskovalne programe posamezne RO najprej ugotovi obseg sredstev raziskovalnih
programov, ki so v postopku ocenjevanja (sproščena sredstva).
(3) Obseg financiranja raziskovalnih programov iz tretje
skupine skupne lestvice se zmanjša za najmanj tri odstotke in največ 20
odstotkov. Če je razlika do povprečne vrednosti merila pri kazalniku 1.10. iz
tretjega odstavka 67. člena tega pravilnika manjša, se obseg
raziskovalnega programa zmanjša za to razliko. Če bi se na ta način obseg
raziskovalnega programa zmanjšal pod minimalni obseg financiranja
iz 66. člena tega pravilnika, ZSA predlaga financiranje v minimalnem
obsegu.
(4) Raziskovalni programi iz četrte skupine skupne
lestvice se obravnavajo v obsegu raziskovalnih ur, navedenih v prijavi, ki ne
sme biti manjši od minimalnega obsega, določenega v drugem odstavku
66. člena tega pravilnika.
(5) Ob zavrnitvi prijave raziskovalnega programa na
podlagi 70. člena tega pravilnika ali zmanjšanja obsega financiranja
katerega od raziskovalnih programov, ZSA preveri, ali je s temi sredstvi mogoče
financirati raziskovalne programe RO iz četrte skupine skupne lestvice. ZSA nato
sprejme predlog sklepa o izboru prijav (v nadaljnjem besedilu: sklep ZSA po
prvem koraku), s katerim pri posameznem raziskovalnem programu, ki ga predlaga
v izbor za financiranje, določi tudi letni obseg programa v efektivnih urah
raziskovalnega dela.
(6) (črtan).
(7) (črtan).
74. člen
(določitev obsega raziskovalnih programov – drugi korak)
(1) Če na podlagi sklepa ZSA po prvem koraku iz
73. člena tega pravilnika RO ostanejo nerazporejena sredstva in ima več
kot en raziskovalni program, agencija o tem obvesti prijavitelja in ostale
izvajalce zavrnjenega ali zmanjšanega raziskovalnega programa. Agencija pozove
RO, da predlaga, na katere druge raziskovalne programe RO, ki jih je mogoče
povečati, za prerazporeditev sredstev. Agencija s pozivom pošlje RO tudi seznam
njenih raziskovalnih programov, ki jih je mogoče povečati in maksimalni obseg
povečanja za posamezni raziskovalni program, izračunan na podlagi kriterijev in
kazalnikov iz 67. člena tega pravilnika. Agencija o nerazporejenih
sredstvih ne obvešča tistih RO, ki nimajo raziskovalnega programa, ki ga je
mogoče povečati, oziroma imajo le en raziskovalni program, ki ga je mogoče
povečati.
(2) Če RO sredstev iz petega odstavka tega člena ne more
prerazporediti ali je zmanjšani raziskovalni program edini program RO, se RO
sredstva zmanjšajo ne glede na določbo prvega odstavka 73. člena tega
pravilnika.
(3) Agencija določi rok za predložitev predloga za
prerazporeditev sredstev, ki ni krajši od desetih delovnih dni od dneva oddaje
poziva. Če RO predloga prerazporeditve sredstev ne pošlje pravočasno, ni več
upravičena do teh sredstev.
(4) Pravočasne predloge RO o prerazporeditvi sredstev
zaradi zmanjšanja obsega financiranja ali zavrnjenih prijav raziskovalnih
programov iz 70. člena tega pravilnika obravnava ZSA in sprejme predlog
sklepa o prerazporeditvi sredstev (v nadaljnjem besedilu: sklep ZSA po drugem
koraku).
(5) Na podlagi sklepa ZSA po prvem koraku in sklepa ZSA
po drugem koraku direktor sprejme sklep o izboru prijav za raziskovalne
programe, ki jih izvajajo JRO. Na podlagi sklepa ZSA po prvem koraku in sklepa
ZSA po drugem koraku izda odločbe o podelitvi koncesije za izvajanje javne
službe na področju raziskovalne dejavnosti za RO s koncesijo minister,
pristojen za znanost, v skladu z določbami podzakonskega akta, ki ureja
koncesijo za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Za
prijave raziskovalnih programov, ki jih izvajajo JRO in RO s koncesijo,
direktor sprejme sklep o izboru prijav raziskovalnih programov po vročitvi
odločb o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe na področju raziskovalne
dejavnosti.
(6) Če raziskovalni program izvaja več RO, dodeljena
sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena veljajo za celotno obdobje izvajanja
raziskovalnega programa in jih izvajalci raziskovalnega programa ne morejo
prerazporejati iz ene v drugo RO.
75. člen
(vodenje postopka za infrastrukturne programe)
(1) Za izvedbo ocenjevanja prijav infrastrukturnih
programov, prispelih na poziv oziroma razpis, ZSA imenuje strokovno telo za
ocenjevanje infrastrukturnih programov. Vodja infrastrukturnega programa ne
more biti član strokovnega telesa.
(2) Vsako prijavo infrastrukturnega programa ocenita
najmanj dva recenzenta. Recenzent ocenjuje po posameznih kriterijih ocenjevanja
tako, da izpolni ocenjevalni obrazec, ki vsebuje številčne ocene po posameznih
kriterijih iz 77. člena tega pravilnika. Recenzent k številčni oceni za
vsak posamezen kriterij poda opisno oceno, v kateri navede razloge za dodeljeno
oceno. Recenzenta uskladita svoji mnenji glede ocene posamezne prijave
infrastrukturnega programa. Oceno prijave uskladita tako, da za vsak posamezen
kriterij podata usklajene številčne in opisne ocene, seštevek teh ocen pa
pomeni skupno oceno prijave.
(3) Če agencija v postavljenem roku ne pridobi usklajene
ocene recenzentov, strokovno telo določi dodatnega recenzenta. Skupna ocena
prijave je povprečje bližnjih dveh ocen recenzentov. Če je ena od treh ocen
enaka povprečju vseh treh ocen, ta ocena velja kot skupna ocena prijave.
(4) Strokovno telo za vsako obliko podpore raziskovalne
dejavnosti iz sedmega odstavka 4. člena tega pravilnika posebej razdeli
infrastrukturne programe po kakovosti v tri skupine (A, B, C), pri čemer je
program A najvišje kakovosti. Rezultat obravnave na strokovnem telesu za
ocenjevanje infrastrukturnih programov je predlog prednostnega seznama prijav
infrastrukturnih programov z letnim obsegom efektivnih ur raziskovalnega dela,
ločeno po oblikah podpore iz sedmega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(5) ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav iz
prejšnjega odstavka tega člena in sprejme predlog prednostnega seznama
infrastrukturnih programov, ki se financirajo, ter predlog seznama zavrnjenih
infrastrukturnih programov.
(6) Trajanje financiranja novosprejetih infrastrukturnih
programov v ciklusu financiranja obstoječih programov se prilagodi ciklusu
financiranja obstoječih infrastrukturnih programov, tako da je prvo obdobje
ustrezno krajše.
(7) Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo glede
infrastrukturnih programov se praviloma ne spreminja.
76. člen
(elementi ocenjevanja raziskovalnih programov)
(1) Za ocenjevanje prijav raziskovalnih programov se
uporabijo kriteriji, navedeni v tabeli 7.1.1.
Tabela 7.1.1: Kriteriji za
ocenjevanje raziskovalnih programov in največje število točk za posamezni
kriterij.
Št. Kriterija
iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje
št. točk
|
1
|
Znanstvena
odličnost raziskovalcev
|
5
|
2
|
Relevantnost
dosežkov raziskovalcev
|
5
|
3
|
Sposobnost
delovanja in vitalnost skupine raziskovalcev
|
5
|
4
|
Znanstvena,
tehnološka oziroma inovacijska odličnost
|
5
|
5
|
Potencialni
vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav
|
5
|
|
Skupaj
|
25
|
(2) Za ocenjevanje programskih
skupin po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev se uporabljajo
naslednji kazalniki:
-
Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.);
-
Statusna in mednarodna odličnost (kazalnik 1.6.);
-
Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov
(kazalnik 1.8.).
(3) Za ocenjevanje programskih skupin po kriteriju
Relevantnosti dosežkov raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Izkazani relevantni dosežki na področju gospodarstva, družbenih ali
kulturnih dejavnosti (kazalnik 2.2.);
-
Pretok mladih doktorjev znanosti (kazalnik 2.3.);
-
Razširjanje rezultatov raziskav in varovanje intelektualne lastnine
(kazalnik 2.4.).
(4) Za ocenjevanje programskih skupin po kriteriju
Sposobnosti delovanja in vitalnosti skupine raziskovalcev se uporabljajo
naslednji kazalniki:
-
Struktura skupine raziskovalcev (vodja, izkušeni in mlajši raziskovalci)
(kazalnik 3.1.);
-
Razpoložljivost opreme (kazalnik 3.2.);
-
Vpetost v projekte (kazalnik 3.3.).
(5) Za ocenjevanje kakovosti prijav po kriteriju
Znanstvene, tehnološke oziroma inovacijske odličnosti se uporabljajo naslednji
kazalniki:
-
Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov (kazalnik 4.1.);
-
Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost
ciljev (kazalnik 4.3.);
-
Izvirnost zamisli (kazalnik 4.4.).
(6) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva
zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se
uporabljata naslednja kazalnika:
-
Potencialni vpliv na razvoj na področju gospodarstva, družbenih in
kulturnih dejavnosti (kazalnik 5.1.);
-
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke (kazalnik 5.4.).
77. člen
(elementi ocenjevanja infrastrukturnih programov)
(1) Člani strokovnega telesa za ocenjevanje
infrastrukturnih programov uporabijo kriterije, navedene v tabeli 7.1.2.
Tabela 7.1.2: Kriteriji za
ocenjevanje infrastrukturnih programov in največje število točk za posamezni
kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje št. točk
|
7
|
Kakovost
izvedene podporne dejavnosti
|
25
|
9
|
Kakovost
prijave podporne dejavnosti
|
20
|
6
|
Kakovost in
učinkovitost izvedbe in upravljanja
|
5
|
|
Skupaj
|
50
|
(2) Če JRO oziroma RO s
koncesijo, ki infrastrukturnega programa še ni izvajala, prijavi nov
infrastrukturni program, se prijava oceni po kriterijih 9 in 6 iz tabele 7.1.2
iz prejšnjega odstavka.
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti opravljene
podporne dejavnosti se uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa
(kazalnik 7.1.);
-
Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge
uporabnike (kazalnik 7.2.);
-
Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo
izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k
izkoriščenosti infrastrukture RO (kazalnik 7.3.);
-
Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in
infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji (kazalnik 7.4.);
-
Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih
infrastrukturnih projektih (kazalnik 7.5.).
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti prijave
podporne dejavnosti se uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge
uporabnike (kazalnik 9.1.);
-
Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo
izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k
izkoriščenosti infrastrukture RO (kazalnik 9.2.);
-
Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in
infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji (kazalnik 9.3.);
-
Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih
infrastrukturnih projektih (kazalnik 9.4.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti in
učinkovitosti izvedbe in upravljanja se uporablja naslednji kazalnik:
-
Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in
storitev ter amortizacije (kazalnik 6.10.).
78. člen
(podelitev koncesije)
Agencija posreduje sklep ZSA po prvem koraku iz
73. člena, sklep ZSA po drugem koraku iz 74. člena oziroma predlog
sklepa o izbiri infrastrukturnih programov iz 75. člena tega pravilnika,
ki jih izvajajo RO s koncesijo, v sprejem ministru, pristojnemu za znanost, ki
nato izda ustrezno odločbo.
79. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) Agencija izvaja nadzor nad raziskovalnimi in
infrastrukturnimi programi v skladu z veljavno zakonodajo in tem pravilnikom.
(2) Agencija skupaj z znanstvenoraziskovalnimi sveti ved
(v nadaljnjem besedilu: ZSV) spremlja in nadzoruje izvajanje raziskovalnih in
infrastrukturnih programov v vseh fazah njihovega poteka na podlagi ocenjevanja
vmesnih in zaključnih poročil. Izvajalci raziskovalnih programov na poziv
agencije oddajo vmesno poročilo v tretjem letu izvajanja raziskovalnega
programa, izvajalci infrastrukturnih programov pa vsako leto. Agencija spremlja
in nadzoruje izvajanje raziskovalnih in infrastrukturnih programov z letnimi
poročili o porabljenih sredstvih ter razporeditvi efektivnih ur raziskovalnega
dela.
(3) JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na
obrazcih in v rokih, ki jih določi agencija.
(4) ZSV vmesna poročila raziskovalnih in
infrastrukturnih programov obravnavajo na podlagi pravil za spremljanje
izvajanja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa, ki jih sprejme
direktor.
(5) ZSV oceni vmesno poročilo in lahko poda svoja
priporočila za izboljšanje izvajanja raziskovalnega programa. Agencija o tem
obvesti JRO oziroma RO s koncesijo in vodjo raziskovalnega programa. RO lahko
agenciji pošlje odzivno poročilo v največ 60 dneh od prejema priporočil ZSV.
Ocene vmesnih poročil, priporočil ZSV in odzivno poročilo so sestavni del
gradiva za strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov.
(6) Če ZSV pri obravnavi ustreznosti sestave programskih
skupin ugotovi, da sestava ni v skladu s četrtim odstavkom 60. člena tega
pravilnika, agencija o tem obvesti JRO oziroma RO s koncesijo in vodjo
raziskovalnega programa. Če ZSV v naslednjem letu spet ugotovi neustreznost
sestave programske skupine, predlaga zmanjšanje raziskovalnega programa za 5
odstotkov, pri čemer sredstev ni mogoče zmanjšati pod minimalni obseg, ki ga
določa 66. člen tega pravilnika. Sklep o zmanjšanju financiranja za JRO
sprejme direktor na predlog ZSA. Odločbo o zmanjšanju financiranja za RO s
koncesijo na predlog ZSA sprejme minister, pristojen za znanost, v skladu z
določbami podzakonskega akta, ki ureja koncesijo za izvajanje javne službe na
področju raziskovalne dejavnosti.
(7) ZSV na podlagi kriterijev in kazalnikov iz
77. člena tega pravilnika oceni delovanje infrastrukturnega programa v
dveh sklopih, pri čemer na podlagi vmesnih poročil infrastrukturnih programov:
-
oceni, ali se infrastrukturni program izvaja skladno s cilji
infrastrukturnega programa iz prijave, in da pozitivno ali negativno oceno ter
-
poda pisno vsebinsko oceno z opredelitvijo, ali je obseg sofinanciranja
MSA za infrastrukturni program za posamezno RO ustrezen oziroma je obseg
prenizek ali previsok.
(8) Če ZSV negativno oceni vmesno poročilo
infrastrukturnega programa, lahko poda svoja priporočila za izboljšanje
izvajanja infrastrukturnega programa. Agencija o tem obvesti JRO oziroma RO s
koncesijo in vodjo infrastrukturnega programa. RO lahko agenciji pošlje odzivno
poročilo v največ 30 dneh od prejema priporočil ZSV.
(9) Če ZSV oceni, da je obseg MSA infrastrukturnega
programa previsok, svojo oceno obrazloži in lahko predlaga zmanjšanje
financiranja infrastrukturnega programa. Sredstva se zmanjšajo za največ 20
odstotkov, pri čemer sredstev FTE ni mogoče zmanjšati pod minimalni obseg, ki
ga določa 66. člen tega pravilnika. Agencija o tem obvesti JRO ali RO s
koncesijo in vodjo infrastrukturnega programa. Sklep o zmanjšanju financiranja
za MSA sprejme direktor na predlog ZSA. O zmanjšanju financiranja za FTE na
predlog ZSA za JRO s sklepom odloči direktor, za RO s koncesijo pa z odločbo
minister, pristojen za znanost, v skladu z določbami podzakonskega akta, ki
ureja koncesijo za izvajanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti.
(10) Poročilo o rezultatih raziskovalnega ali
infrastrukturnega programa, ki je sestavni del prijave na poziv, oziroma razpis
iz 68. člena tega pravilnika se šteje kot oddano zaključno poročilo. Ker
je poročilo o rezultatih raziskovalnega postopka predmet ocenjevalnega postopka
za naslednje obdobje financiranja, ga ZSV ne ocenjuje.
80. člen
(obremenitve raziskovalcev)
(1) Agencija v okviru poročila iz 79. člena tega
pravilnika ali po pisnem pozivu od zakonitega zastopnika JRO oziroma RO s
koncesijo pridobi tudi stanje in poročilo o finančni angažiranosti in plačni
obremenjenosti posameznih raziskovalcev ter strokovnih in tehniških sodelavcev
iz državnega proračuna v okviru programske in infrastrukturne skupine za tekoče
in prihodnje leto financiranja.
(2) Vodja raziskovalnega programa in člani programske
skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnega programa proste kapacitete
glede efektivnih ur raziskovalnega dela (največja dopustna kapaciteta za polni
delovni čas je 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela na leto ali 1 FTE)
in morajo biti zaposleni v RO, ki izvaja raziskovalni program, razen upokojenih
raziskovalcev. Oba pogoja se preverita ob podpisu pogodbe o izvajanju in
financiranju raziskovalnega programa in v poročilu o letni razporeditvi
efektivnih ur raziskovalnega dela. Vodja programa mora imeti najmanj 0,1 FTE na
letni ravni. Član programske skupine (razen mladih raziskovalcev, doktorandov,
financiranih iz drugih virov, upokojenih raziskovalcev, vodij podoktorskih
projektov in direktorjev JRZ, ki pri programu lahko sodelujejo le z 0 FTE) mora
imeti najmanj 0,01 FTE na letni ravni.
81. člen
(ustanovitev novega programa)
Agencija v skladu s proračunskimi možnostmi lahko vsako leto
pozove JRO, da predlagajo nove raziskovalne oziroma infrastrukturne programe,
ki pomenijo javno službo na področju raziskovalne dejavnosti. Agencija v ta
namen izvede ocenjevalni postopek po tem pravilniku.
82. člen
(objava rezultatov raziskovalnega programa)
Člani programske skupine morajo v poročilih, pri objavi
rezultatov oziroma v vseh javnih predstavitvah raziskovalnih dosežkov navesti
afiliacijo RO, številko programa ter naziv sofinancerja, Javne agencije za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (angl. Slovenian Research Agency).
7.2 Temeljni, aplikativni in podoktorski raziskovalni
projekti
83. člen
(vrste projektov)
(1) Agencija razpisuje (so)financiranje temeljnih in
aplikativnih projektov. Agencija lahko (so)financira iz državnega proračuna
naslednje projekte:
-
podoktorske projekte (temeljne ali aplikativne);
-
manjše projekte (100.000 EUR). Prijavitelj lahko prijavi tudi projekt v
zmanjšani vrednosti 50.000 EUR. Takih projektov je lahko odobrenih največ deset
odstotkov za vse vede skupaj (predvsem v klinični medicini, matematiki in
družboslovju);
-
večje projekte (200.000 EUR). Če je prijavitelj s področij, navedenih v
prejšnji alineji, kot večji projekt šteje projekt v vrednosti 100.000 EUR.
(2) Večji projekti so lahko aplikativni in temeljni
projekti. Aplikativni projekti obvezno vključujejo najmanj tri po tipu (glede
na status) različne RO (raziskovalni zavod, univerzo oziroma samostojni
visokošolski zavod in gospodarsko družbo) in izkazujejo sofinanciranje.
Temeljni projekti obvezno vključujejo najmanj dve po tipu (glede na status)
različni slovenski RO (raziskovalni zavod ali univerzo oziroma samostojni
visokošolski zavod ali gospodarsko družbo).
(3) Temeljni, aplikativni in podoktorski projekti so
lahko tematsko usmerjeni z raziskovalnimi temami, ki jih določi javni razpis.
(4) Podoktorski projekt je lahko temeljni ali
aplikativni projekt, ki se izvaja zato, da raziskovalec po doktoratu pridobi
dodatne raziskovalne izkušnje in znanja ter omogoča tudi dodatno usposabljanje
raziskovalcev. Obseg temeljnega podoktorskega projekta je 1700 letnih
efektivnih ur raziskovalnega dela (1 FTE), obseg aplikativnega podoktorskega
projekta pa je 1275 letnih efektivnih ur raziskovalnega dela (0,75 FTE) cenovne
kategorije B. V razpisu je lahko predviden tudi manjši obseg podoktorskih
projektov za prijavitelje s pedagoškimi obveznostmi.
(5) Obdobje trajanja projektov se določi v razpisu.
Razpis lahko določa, da se projekti ali del projektov izvajajo kot mobilnostni
projekti.
(6) Če je kandidat za podoktorski projekt izkoristil
dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega
otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora doktorata podaljša nad tri
leta. Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb
oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem
zavarovanju, in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, daljše od treh
mesecev.
84. člen
(sestava projektne skupine)
(1) Projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo
vodja projekta, raziskovalci in tehniški sodelavci. Vodja projekta mora biti
zaposlen v RO v Republiki Sloveniji, ki izvaja raziskovalni projekt, najmanj v
obsegu 40 odstotkov polnega delovnega časa. Mladi raziskovalci in doktorandi,
ki se financirajo iz drugih virov, so na projektu evidentirani z nič
efektivnimi urami raziskovalnega dela.
(2) Projekt lahko vodi le raziskovalec, ki izpolnjuje
pogoje, določene v zakonu, ki ureja raziskovalno in razvojno dejavnost, in v
predpisu, ki ureja kriterije za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo
raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o pogojih za vodjo
projekta). Vrednosti kvantitativnih ocen iz 35. člena tega pravilnika, ki
jih mora dosegati vodja projektne skupine, so določene v metodologiji. Z
razpisom so lahko določeni tudi podrobnejši kriteriji, ki temeljijo na
kriterijih iz 33. člena tega pravilnika in jih mora vodja projektne
skupine izpolnjevati, ter način dokazovanja izpolnjevanja teh kriterijev.
85. člen
(sprememba sestave projektne skupine, vključitev drugih
raziskovalnih organizacij in sprememba cenovne kategorije raziskovalnega
projekta)
(1) Med izvajanjem projekta prijavitelj ali izvajalec v
soglasju z vodjo projekta lahko z utemeljeno vlogo zaprosi agencijo za
spremembo, povečanje ali zmanjšanje sestave projektne skupine, pri čemer cilj
in sofinanciranje ostaneta enaka. Obrazložitev za spremembo je navedena tudi v
vmesnem poročilu, v zaključnem pa le, če je sprememba nastala po oddaji
vmesnega poročila.
(2) Vključitev drugih raziskovalnih organizacij je na
podlagi vloge obstoječih raziskovalnih organizacij mogoča le, če katera izmed
obstoječih sodelujočih raziskovalnih organizacij iz objektivnih razlogov svojih
nalog ne more izvajati v skladu s cilji projektne dokumentacije ob odobritvi
projekta. Možni objektivni razlogi so ukinitev delovanja, večje organizacijsko
preoblikovanje ali prenehanje delovnega razmerja ključnih raziskovalcev iz
sodelujoče RO. O vključitvi drugih RO odloči direktor na predlog ZSA, pri čemer
je vključitev mogoča od datuma vložitve vloge.
(3) Pred upokojitvijo vodje projekta lahko prijavitelj v
soglasju z vodjo projekta predlaga zamenjavo vodje projekta. Prijavitelj lahko
predlaga zamenjavo vodje projekta tudi zaradi prenehanja delovnega razmerja
vodje ali drugega pisno utemeljenega razloga. V primeru zamenjave zaradi
drugega utemeljenega razloga, mora vodja raziskovalnega projekta soglašati z
zamenjavo. O zamenjavi vodje projekta s sklepom odloči direktor na predlog ZSA.
Novi vodja mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, določene
v pravilniku o pogojih za vodjo projekta.
(4) Če med izvajanjem projekta vodji projekta pri
prijavitelju preneha delovno razmerje, RO, v kateri je vodja projekta na novo
sklenil delovno razmerje in ki je vpisana v Evidenco RO, na predlog vodje
projekta postane nova sodelujoča RO pri izvedbi projekta s številom efektivnih
ur raziskovalnega dela, kolikor jih je imel vodja projekta, in številom
efektivnih ur raziskovalnega dela članov pri projektu projektne skupine, ki so
sklenili delovno razmerje v sodelujoči organizaciji.
(5) Če po vložitvi prijave na razpis vodji projekta kot
raziskovalcu pri prijavitelju preneha delovno razmerje in je projekt izbran,
RO, v kateri je vodja projekta na novo sklenil delovno razmerje in ki je
vpisana v Evidenco RO, na predlog vodje projekta postane sodelujoča
organizacija pri izvedbi projekta z največ polovico efektivnih ur
raziskovalnega dela za celotni projekt. Prijavitelj ostane matična RO.
(6) O predlogu vodje projekta glede nove sodelujoče
organizacije pri izvedbi projekta iz tretjega in četrtega odstavka tega člena s
sklepom odloči direktor na predlog ZSA. Vodja projekta mora predlogu priložiti
dokument (pogodbo), v katerem se prijavitelj in sodelujoča organizacija v zvezi
s projektom dogovorita o delitvi dela in sredstev ter o pravicah, obveznostih
in odgovornostih obeh pogodbenih strank in vodje projekta. Preden ZSA sprejme
predlog sklepa, preveri, ali nova sodelujoča organizacija izpolnjuje pogoje
glede dostopa do raziskovalne infrastrukture, potrebne za izvajanje projekta.
(7) Matična RO lahko v soglasju s preostalimi izvajalci
raziskovalnega projekta agencijo zaprosi za spremembo cenovne kategorije
raziskovalnega projekta. O spremembi cenovne kategorije v skladu z uredbo o
normativih in standardih odloči direktor na predlog ZSA.
86. člen
(proste raziskovalne kapacitete)
Vodja projekta in člani projektnih skupin morajo imeti za
izvajanje projektov proste kapacitete glede efektivnih ur raziskovalnega dela
(največja dopustna kapaciteta za polni delovni čas je 1700 efektivnih ur
raziskovalnega dela na leto ali 1 FTE) in morajo biti zaposleni v tisti
RO, ki izvaja projekt, ali imeti status zasebnega raziskovalca. Oba pogoja se
preverita ob podpisu pogodbe. Ob podpisu pogodbe mora imeti vodja projekta
najmanj 170 prostih efektivnih ur raziskovalnega dela (0,1 FTE) na letni ravni.
Član projektne skupine (razen mladih raziskovalcev, doktorandov, financiranih
iz drugih virov, upokojenih raziskovalcev in direktorjev JRZ, ki pri projektu
lahko sodelujejo le z 0 urami) mora ob podpisu pogodbe sodelovati z najmanj
17 prostimi efektivnimi urami raziskovalnega dela (0,01 FTE) na letni
ravni.
87. člen
((so)financiranje)
(1) Temeljne projekte agencija financira do 100
odstotkov utemeljenih stroškov projekta.
(2) Aplikativne projekte agencija sofinancira do 75
odstotkov utemeljenih stroškov projekta. Prijavitelj aplikativnega projekta
zagotovi, da najmanj 25 odstotkov utemeljenih stroškov projekta sofinancirajo
drugi zainteresirani uporabniki. Prijavitelj aplikativnega projekta mora pred
podpisom pogodbe z agencijo predložiti dokazila o sofinanciranju projekta
(pogodba), in sicer za celotno obdobje izvajanja projekta glede na vrednost
cene efektivnih ur raziskovalnega dela ob začetku financiranja.
(3) Če gospodarska družba prijavlja aplikativni projekt,
ne potrebuje dokazila o sofinanciranju projekta drugih zainteresiranih
uporabnikov, mora pa svoj delež sofinanciranja predvideti ob prijavi projekta
ter ga izkazati na način, kot ga določi agencija.
(4) Če med izvajanjem projekta drugi zainteresirani
uporabniki znižajo sofinanciranje izvajanja projekta, o tem, ali bo agencija
nadaljevala s sofinanciranjem projekta, s sklepom odloči direktor na predlog
ZSA.
(5) Projektov ne morejo sofinancirati RO, vpisane v
Evidenco RO, razen gospodarskih družb.
88. člen
(utemeljeni stroški projekta)
Podlaga za določitev obsega sredstev za izvedbo projektov je
opredeljena z uredbo o normativih in standardih ob upoštevanju omejitev iz
87. člena tega pravilnika.
89. člen
(razpisni pogoji)
(1) Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba,
ki je vpisana v Evidenco RO in izpolnjuje pogoje, predpisane z zakonom, ki
ureja raziskovalno dejavnost, s tem pravilnikom in pravilnikom o pogojih za
vodjo projekta. Raziskovalec na posameznem razpisu lahko v vlogi vodje projekta
konkurira le z enim predlogom projekta.
(2) Na razpisu lahko kot vodje projektov sodelujejo le
tisti raziskovalci, ki so eno leto po datumu za oddajo prijave za prvo fazo
razpisa vodje največ enega projekta (ciljni raziskovalni programi (CRP) in
projekti iz 139. in 146. člena tega pravilnika ter nov projekt se ne
štejejo, prav tako se ne štejejo projekti iz 145. člena tega pravilnika,
ki se sofinancirajo v obsegu, manjšem od 50.000 EUR letno).
(3) Na razpis se kot vodja projekta ne more prijaviti
raziskovalec, katerega projekt je na predhodnem razpisu v okviru prve faze
ocenjevanja prejel manjše število točk od točk, ki določajo skupni mejni prag
vsote vseh ocen, kot ga določata 99. oziroma 100. člen tega pravilnika. Prag je
določen v metodologiji in razpisu.
(4) Na razpis se kot vodja projekta ne more prijaviti
raziskovalec, ki je v zadnjih treh letih pred letom začetka razpisa prejel
negativno oceno zaključnega poročila za projekt.
(5) Raziskovalec, ki je že izvajal podoktorski projekt,
ne more več prijaviti podoktorskega projekta.
(6) Kandidat za mladega doktorja je tisti raziskovalec,
pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na poziv poteklo največ
deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že
izvajal projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti projekta kot mladi
doktor.
90. člen
(postopek ocenjevanja prijav)
(1) Postopek ocenjevanja prijav praviloma poteka v dveh
fazah. Prijavitelji ob prijavi na razpis oddajo kratko prijavo. Pri številu
prijav, ki bi glede na razpoložljiva sredstva in število recenzentov, potrebnih
za izvedbo ocenjevanja razširjenih prijav, omogočalo izvedbo enofaznega
postopka ocenjevanja, lahko direktor s sklepom odloči, da se postopek
ocenjevanja izvede v eni fazi, in sicer v skladu z določbami tega pravilnika,
ki veljajo za ocenjevanje prijav v drugi fazi. V tem primeru agencija pozove
vse prijavitelje, da v roku, ki ne sme biti krajši od 45 dni od
poziva oddajo razširjeno prijavo.
(2) V razpisu se določi, katere vrste projektov se lahko
prijavi na razpis. V prijavi prijavitelji navedejo, za katero vrsto projekta iz
83. člena tega pravilnika kandidirajo.
91. člen
(pogoji za prijavo projektov članov programskih skupin)
(1) Pred objavo razpisa za (so)financiranje projektov
agencija obvesti vodje raziskovalnih programov o možnosti prijave omejenega
števila predlogov projektov na razpis. Prijava omejenega števila prijav je
možna za vodje raziskovalnih projektov, ki so vodje ali člani programskih
skupin, katerim se v enem letu od končanega predhodnega razpisa za projekte
konča (so)financiranje enega ali več projektov (temeljnih oziroma
aplikativnih). V obdobje izvajanja se šteje obdobje podaljšanja roka za izvedbo
projekta brez dodatnega (so)financiranja z namenom podaljšanja obdobja
nastajanja upravičenih stroškov projektov.
(2) Če člani raziskovalnega programa kot vodje projektov
na razpis prijavijo največ en projekt več, kot je število temeljnih oziroma
aplikativnih projektov (brez upoštevanja podoktorskih projektov), katerih
(so)financiranje je končano, se v izvedbi razpisa v dveh fazah njihove prijave
neposredno uvrstijo v drugo fazo razpisa. Vodja raziskovalnega programa in
izvajalci raziskovalnega programa se sporazumno odločijo o prijavitelju in
vodjih raziskovalnih projektov.
(3) Če člani raziskovalnega programa oddajo večje
število prijav projektov, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, se v
primeru izvedbe razpisa v dveh fazah vse te prijave, enako kot vse druge, ki
izpolnjujejo razpisne pogoje, najprej ocenijo v prvi fazi.
92. člen
(strokovno telo)
(1) Ocenjevanje vodi občasno strokovno telo, pristojno
za ocenjevanje projektov, v katerega sestavi sta najmanj dva člana za vsako
vedo (v nadaljnjem besedilu: strokovno telo). Strokovno telo ima v celotni fazi
ocenjevanja funkcijo poročevalca (rapporteurja), v okviru katere izvaja
naslednje naloge:
-
pregled usklajenih poročil oziroma posamičnih poročil recenzentov, kadar
so ti neusklajeni glede nedoslednosti ocen in utemeljitev glede na določila
metodologije;
-
poročanje panelu o usklajenih poročilih oziroma posamičnih poročilih
recenzentov, kadar so ti neusklajeni pri posameznih predlogih projektov.
(2) Strokovno telo imenuje recenzente za ocenjevanje
prijav. Pri imenovanju recenzentov upošteva enakomerno zastopanost in
uravnoteženost recenzentov iz posameznih znanstvenih ved glede na specifične
značilnosti raziskovanja znotraj znanstvenih ved.
93. člen
(ocenjevanje in usklajena poročila recenzentov)
(1) Recenzentu se posreduje v ocenjevanje prijava s
potrebno razpisno dokumentacijo za delo recenzenta. Minimalna ocena, določena z
mejnim pragom vsote ocen, ki jo mora dosegati projekt, je določena v
metodologiji in v razpisu. Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o
minimalni oceni.
(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja
tako, da izpolnijo ocenjevalne obrazce, ki vsebujejo številčne in opisne ocene
po posameznih kazalnikih – individualno poročilo.
(3) Recenzent – poročevalec koordinira pripravo
usklajenega poročila. Informacijski sistem združi individualna poročila in
recenzentom omogoči dostop do združenega delovnega poročila. Recenzent –
poročevalec slogovno in vsebinsko uredi združeno delovno poročilo ter uskladi
skupno oceno za vsak kriterij. Če recenzenti dosežejo soglasje, podpišejo
združeno delovno poročilo, ki tako postane usklajeno poročilo.
(4) Poročilo se šteje za usklajeno, če soglasje dosežeta
najmanj dva recenzenta.
(5) Če se recenzenti ne uskladijo, se v nadaljnjem
postopku obravnavajo posamična poročila recenzentov.
(6) Po potrditvi usklajenega poročila posamična poročila
recenzentov pridobijo status dokumenta »delovna verzija« in niso predmet
obravnave v nadaljevanju postopka izbora po tem pravilniku niti niso predmet
ugovornih postopkov po tem pravilniku in sodnih postopkov.
94. člen
(paneli)
(1) V dvofaznem postopku se oblikujeta panela za prvo in
drugo fazo postopka ocenjevanja prijav.
(2) Panel sestavljajo člani strokovnega telesa in tuji
recenzenti, ki jih je najmanj toliko kot članov strokovnega telesa. Člani
panela iz vrst tujih recenzentov so izbrani tako, da glede na svojo strokovno
usposobljenost lahko presojajo prijave na raziskovalnih področjih. Člane panela
iz vrst recenzentov na predlog strokovnega telesa imenuje direktor. Na panelu
kot opazovalec sodeluje tudi predstavnik ustreznega ZSV, ki ga izmed sebe
določijo člani tega sveta.
(3) Delovanje panela se uredi s pravili agencije.
95. člen
(prerazporeditev prijav)
Prijave za projekte pregleda član ustreznega ZSV, ki je
zadolžen za področje prijave. Če v prijavi ni navedeno ustrezno znanstveno
področje, član ZSV predlaga prerazporeditev na drugo ustrezno področje. Član
ZSV v obrazložitvi upošteva predvsem v OECD določena (SCI-Expanded, SSCI)
področja objav vodje projekta in vsebino prijave. Če je član ZSV prijavljen kot
vodja projekta v okviru potekajočega razpisa ali je v ožjem sorodstvenem
razmerju z vodjo projekta, ki sodeluje v okviru potekajočega razpisa, predlog
prerazporeditve opravi drug član ZSV na predlog predsednika ZSV. Samo, če se
član ZSV s področja, na katero je predlagana prerazporeditev, s predlogom
strinja, agencija ta predlog posreduje strokovnemu telesu v odločitev.
96. člen
(ocenjevanje prijav – prva faza)
(1) V okviru dvofaznega postopka v prvi fazi dva tuja
recenzenta ocenjujeta kratko prijavo po postopku iz 93. člena tega
pravilnika. Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine glede na
vsebino predloga.
(2) Strokovno telo pri imenovanju recenzentov za
področje interdisciplinarnosti upošteva, da prvi izmed dveh recenzentov pokriva
primarno področje interdisciplinarnosti, povezano z vsebino predloga projekta,
drugi pa sekundarno področje, navedeno v prijavni vlogi.
(3) Rezultat panelne razprave je razvrstitev projektov
znotraj posameznih vrst projektov in področij.
(4) Na podlagi pregleda prijave, usklajenega poročila
oziroma posamičnih poročil recenzentov v primeru neusklajenega poročila in
razprave panel odloči o uvrstitvi prijave v drugo fazo ocenjevalnega postopka,
tako da razdeli prijave v dve skupini: A (prijava izpolnjuje kriterije za
uvrstitev v drugo fazo) in B (prijava ne izpolnjuje kriterijev za uvrstitev v
drugo fazo ocenjevanja). Prijave, uvrščene v skupino A, se uvrsti v drugo fazo
ocenjevalnega postopka, prijave, ki so uvrščene v skupino B, se s kratko
strokovno obrazložitvijo zavrnejo. Obrazložitev zapiše član panela –
poročevalec.
(5) Pri razporeditvi prijav v skupini A in B panel
upošteva usklajeno oceno recenzentov oziroma oceno panela v primeru
neusklajenega poročila recenzentov ter kapacitete področij in druge prioritete
ter obvezne deleže posameznih vrst projektov, ki jih določa razpis.
(6) Če se recenzenta ne uskladita, panel določi oceno
projekta kot povprečno oceno. Panel posebej obravnava predloge projektov, pri
katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje
dveh ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta. Če povprečje dveh
ocen ne odraža kakovosti projekta, panel lahko izloči eno oceno. Panel
obravnava tiste predloge projektov, pri katerih se oceni recenzentov
razlikujeta za več kot dve točki.
(7) V drugo fazo ocenjevalnega postopka se na posameznih
področjih uvrsti predvidoma dvakrat toliko prijav, kot je kapaciteta področij.
Poleg prijaviteljev, ki so v skladu z 91. členom tega pravilnika
neposredno uvrščeni v drugo fazo razpisa, se na posameznem raziskovalnem področju
uvrsti vsaj še polovica ocenjenih projektov v primerjavi z neposredno
uvrščenimi, med katerimi morata biti najmanj en temeljni in en aplikativni
projekt na področje.
(8) ZSA obravnava seznam prijav, uvrščenih v
skupino A, ki ga predlaga panel, in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu
določenih kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila panela, razmerje
med vrstami projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in
meril ter razpoložljive zmogljivosti področij. ZSA sprejme sklep o uvrstitvi
prijav za ocenjevanje s seznamom prijav.
97. člen
(ocenjevanje – druga faza)
(1) Agencija po izvedeni prvi fazi postopka pozove
prijavitelje, ki so uvrščeni v skupino A, da oddajo razširjeno prijavo v roku,
ki ne sme biti krajši od treh tednov od poziva.
(2) Prijavo v drugi fazi ocenjujejo najmanj trije tuji
recenzenti po postopku iz 93. člena tega pravilnika.
(3) Strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v
smiselne skupine glede na vsebino predloga.
(4) Strokovno telo pri imenovanju recenzentov za
področje interdisciplinarnosti upošteva, da dva izmed treh recenzentov
pokrivata primarno področje interdisciplinarnosti, povezano z vsebino predloga
projekta, eden pa sekundarno področje, navedeno v prijavi.
98. člen
(izbor projektov na panelu – druga faza)
(1) V okviru dvofaznega postopka v drugi fazi trije tuji
recenzenti ocenjujejo razširjeno prijavo po postopku iz 93. člena tega
pravilnika.
(2) Agencija posreduje prijaviteljem usklajena poročila
oziroma posamična poročila recenzentov v primeru neusklajenega poročila.
Prijavitelji lahko podajo odziv na poročilo.
(3) Panel obravnava usklajena poročila oziroma posamična
poročila recenzentov v primeru neusklajenega poročila in odzive prijaviteljev.
(4) Pri razporejanju projektov panel upošteva usklajeno
oceno recenzentov oziroma oceno panela v primeru neusklajenega poročila
recenzentov ter kapacitete področij in druge prioritete ter obvezne deleže, ki
jih določa razpis. Obvezne deleže izbranih projektov po vedah, po vrstah
projektov in takšnih, katerih nosilci so mlajši raziskovalci (največ deset
aktivnih let po zagovoru doktorata), določi ZSA v metodologiji. V primeru
enakega števila točk dveh ali več prijav, panel pri odločitvi upošteva
usklajene ocene recenzentov, prijave projektov in odzive prijaviteljev. Svojo
odločitev obrazloži.
(5) V primeru neusklajenega poročila panel določi oceno
projekta kot povprečno oceno. Panel posebej obravnava predloge projektov, pri
katerih se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, in se odloči, ali povprečje
treh ocen dejansko odraža kakovost predlaganega projekta. Če povprečje treh
ocen ne odraža kakovosti projekta, panel lahko izloči največ eno oceno in
izračuna novo povprečje brez izločene ocene. Panel obravnava tiste predloge
projektov, pri katerih ena ocena odstopa najmanj za dve točki od povprečja
ocen. V primeru enakega števila točk dveh ali več prijav panel pri odločitvi
upošteva ocene recenzentov, prijave projektov in odzive prijaviteljev. Panel
svojo odločitev obrazloži.
(6) Predlog razvrstitve prijav za (so)financiranje
projektov se sprejme z večinsko odločitvijo in pisno obrazložitvijo ocen.
(7) Glede na finančna sredstva, predvidena v razpisu, in
glede na prioritete, določene v razpisu, panel predlaga prijave, ki naj se
financirajo kot manjši projekti (100.000 EUR), večji projekti (200.000 EUR) ali
v zmanjšani vrednosti (50.000 EUR).
(8) Rezultat panelne razprave je predlog razvrstitve
prijav za (so)financiranje projektov (v nadaljnjem besedilu: predlog
prednostnega seznama prijav), ki se glede na ocene pripravi za vsako znanstveno
vedo in za projekte na področju interdisciplinarnih raziskav posebej po
področjih v okviru vede.
(9) Predlog prednostnega seznama prijav sprejme panel z
večinsko odločitvijo in pripravi poročilo.
(10) ZSA obravnava predlog prednostnega seznama prijav,
ki ga je sprejel panel, in ga lahko dopolni na podlagi v razpisu določenih
kriterijev in meril ter pri tem upošteva priporočila panela, razmerje med vrstami
projektov znotraj ved na podlagi v razpisu določenih kriterijev in meril ter
razpoložljive zmogljivosti področij. Pri večjih projektih ZSA določi najnižjo
dopustno oceno za izbor. ZSA sprejme predlog sklepa o izboru prijav.
99. člen
(elementi ocenjevanja temeljnih projektov)
(1) Recenzenti za ocenjevanje temeljnih projektov uporabijo
kriterije, navedene v tabeli 7.2.1.
Tabela 7.2.1: Kriteriji za
ocenjevanje temeljnih projektov in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje št. točk
|
1
|
Znanstvena
odličnost raziskovalcev
|
5
|
4
|
Znanstvena,
tehnološka oziroma inovacijska odličnost
|
5
|
6
|
Kakovost in
učinkovitost izvedbe in upravljanja
|
5
|
|
Skupaj
|
15
|
(2) Za ocenjevanje vodje
projekta in projektne skupine se po kriteriju Znanstvene odličnosti
raziskovalcev uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.);
-
Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja (kazalnik
1.7.);
-
Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav (kazalnik
1.11.).
(3) Za ocenjevanje znanstvene kakovosti prijave se po
kriteriju Znanstvene, tehnološke oziroma inovacijske odličnosti uporabljajo
naslednji kazalniki:
-
Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov (kazalnik 4.1.);
-
Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k
razvoju področij) (kazalnik 4.2.);
-
Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost
ciljev (kazalnik 4.3.);
-
Izvirnost zamisli (kazalnik 4.4.);
-
Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
(kazalnik 4.5.).
(4) Za ocenjevanje prijave se po kriteriju Kakovosti in
učinkovitosti izvedbe in upravljanja uporabljata naslednja kazalnika:
-
Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo
dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev (kazalnik 6.2.);
-
Izvedljivost znanstvenega pristopa (kazalnik 6.3.).
(5) Če posamezna prijava ne doseže mejnega praga, ki za
posamezen kriterij iz prvega odstavka tega člena predstavlja tri točke, ali
skupnega mejnega praga vsote vseh treh ocen, to je deset točk, se ne more
uvrstiti v drugo fazo razpisa ali izbor za (so)financiranje.
100. člen
(elementi ocenjevanja aplikativnih projektov)
(1) Recenzenti za ocenjevanje aplikativnih projektov
uporabijo kriterije, navedene v tabeli 7.2.2.
Tabela 7.2.2: Kriteriji za
ocenjevanje aplikativnih projektov in največje število točk za posamezni
kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje št. točk
|
1
|
Znanstvena
odličnost raziskovalcev
|
5
|
4
|
Znanstvena,
tehnološka oziroma inovacijska odličnost
|
5
|
5
|
Potencialni
vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav
|
5
|
6
|
Kakovost in
učinkovitost izvedbe in upravljanja
|
5
|
|
Skupaj
|
20
|
(2) Za ocenjevanje vodje
projekta in projektne skupine se po kriteriju Znanstvene odličnosti
raziskovalcev uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.);
-
Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja (kazalnik
1.7.);
-
Sposobnost priprave predloga raziskav in vodenja raziskav (kazalnik
1.11.).
(3) Za ocenjevanje raziskovalne kakovosti prijave se po
kriteriju Znanstvene, tehnološke oziroma inovacijske odličnosti uporabljajo
naslednji kazalniki:
-
Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost
ciljev (kazalnik 4.3.);
-
Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev
(kazalnik 4.5.);
-
Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer
preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi) (kazalnik 4.8.).
(4) Za ocenjevanje potencialnega vpliva prijave se po
kriteriju Potencialnih vplivov zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih
rezultatov raziskav uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki
sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov (kazalnik 5.2.);
-
Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na
kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike) (kazalnik 5.3.);
-
Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje
rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine),
javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih
podatkov (kazalnik 5.5.);
-
Pričakovani učinki projekta (kazalnik 5.6.);
-
Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj (kazalnik 5.8.).
(5) Za ocenjevanje prijave se po kriteriju Kakovosti in
učinkovitosti izvedbe in upravljanja uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo
dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev (kazalnik 6.2.);
-
Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine (kazalnik 6.4.);
-
Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju
obstoječih znanj (kazalnik 6.12.).
(6) Če posamezna prijava ne doseže mejnega praga, ki za
posamezen kriterij iz prvega odstavka tega člena predstavlja tri točke, ali
skupnega mejnega praga vsote vseh štirih ocen, to je 12 točk, se ne more
uvrstiti v drugo fazo razpisa ali v izbor za (so)financiranje.
101. člen
(spremljanje in nadzor)
(1) Agencija in ZSV spremljajo in nadzorujejo izvajanje
projektov v vseh fazah njihovega poteka na podlagi vmesnih in zaključnih
poročil o delu ter poročil o porabljenih sredstvih. Agencija lahko izvaja
nadzor nad izvajanjem projektov tudi z obiski na RO, ki projekte izvajajo.
(2) Če ZSV negativno oceni vmesno poročilo projekta
(temeljnega, aplikativnega ali podoktorskega), svojo oceno obrazloži. Agencija
o tem obvesti matično RO in vodjo projekta. Če ZSV negativno oceni zaključno
poročilo projekta in to potrdi še ZSA, mora RO vrniti 10 odstotkov vseh
izplačanih sredstev. ZSA lahko negativno zaključno poročilo vrne v ponovno
ocenjevanje ZSV. Na podlagi predloga sklepa ZSA direktor sprejme obrazloženi
sklep.
(3) Matična RO za aplikativne projekte k vmesnim in
zaključnim poročilom priloži oceno sofinancerja z vsebinsko obrazložitvijo
učinkov rezultatov projekta. Agencija lahko zahteva od matične RO, ki je
nosilka aplikativnega projekta, poročilo sofinancerja o gospodarskih in drugih
učinkih uporabe rezultatov še pet let po končanem projektu.
102. člen
(vsebina vmesnega poročanja)
Vmesno poročilo o rezultatih izvedenega raziskovalnega
projekta poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja,
imena in priimka vodje projekta in številke pogodbe vsebuje tudi kratko
vsebinsko poročilo in dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. V poročilu se
navedejo:
-
cilji projekta;
-
uresničitev predloženega programa dela oziroma ciljev;
-
izkoriščanje dobljenih rezultatov;
-
utemeljitev morebitnih sprememb programa dela pri projektu;
-
obrazložitev sprememb projektnih skupin;
-
mednarodno sodelovanje;
-
raziskovalni in drugi rezultati;
-
samoevalvacijska ocena učinkov odprtodostopnih objav recenziranih
znanstvenih objav, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate.
103. člen
(vsebina zaključnega poročila)
(1) Zaključno poročilo o rezultatih izvedenega projekta
poleg naslova projekta, imena oziroma naziva in sedeža prijavitelja, imena in
priimka vodje projekta ter številke pogodbe vsebuje tudi:
-
cilje projekta;
-
uresničitev predloženega programa dela oziroma ciljev;
-
obrazložitev sprememb projektnih skupin, če se zgodijo v zadnjem letu
izvajanja projekta;
-
izkoriščanje dobljenih rezultatov;
-
mednarodno sodelovanje;
-
raziskovalne in druge rezultate;
-
samoevalvacijsko oceno o učinkih odprtodostopnih objav recenziranih
znanstvenih objav, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate.
(2) Poleg zaključnega poročila iz prejšnjega odstavka
tega člena RO priloži še poročilo sofinancerja ter zbirno poročilo in dokazila
o izpolnitvi prevzetih obveznosti za vsa leta trajanja projekta.
104. člen
(podaljšanje roka za zaključek izvajanja projekta)
RO lahko zaprosi za podaljšanje roka zaključka izvajanja
projekta za dobo do enega leta in navede vzroke za zamudo. Do konca
podaljšanega obdobja izvajanja projekta je mogoče porabiti že dodeljena
sredstva za upravičene stroške izvajanja projekta. RO ni upravičena do dodatnega
(so)financiranja pri podaljšanju obdobja izvajanja projekta. Odločitev s
sklepom sprejme direktor na predlog ZSA.
105. člen
(objava rezultatov projekta)
Člani projektne skupine morajo v poročilih, pri objavi
rezultatov oziroma v vseh javnih predstavitvah raziskovalnih dosežkov navesti
afiliacijo RO, številko projekta ter naziv sofinancerja, Javne agencije za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (angl. Slovenian Research Agency).
7.3 Mladi raziskovalci
106. člen
(namen)
(1) Agencija financira usposabljanje mladih
raziskovalcev v RO z namenom, da se:
-
obnovita raziskovalni in raziskovalno-pedagoški kader v RO;
-
poveča raziskovalna zmogljivost skupin za izvajanje raziskovalnih
programov ter temeljnih in aplikativnih projektov;
-
poveča kadrovski potencial za potrebe drugih uporabnikov iz javnega in
zasebnega sektorja.
(2) Agencija usposabljanje mladih raziskovalcev izvaja z
izbiro programskih skupin, ki avtonomno izberejo mentorje in kandidate za mlade
raziskovalce.
7.3.1 Mentorji
107. člen
(prijava na poziv)
Agencija objavi poziv za dodelitev mentorskih mest
raziskovalnim programom. Na poziv se lahko prijavi matična RO raziskovalnega
programa, ki ima statusno obliko zavoda. Za eno programsko skupino je dovoljena
ena prijava.
108. člen
(število mentorskih mest na programsko skupino)
(1) Število mentorskih mest na programsko skupino se
določi glede na oceno kakovosti programa, velikosti programske skupine (letni
obseg v FTE) in tipa RO, ki izvaja raziskovalni program, ter glede na število
razpisanih mest na vedo.
(2) Ocena kakovosti raziskovalnega programa je določena s
skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa. Raziskovalni
programi so po kakovosti glede na skupno oceno razvrščeni v štiri skupine: A,
B, C in D. V skupini A so raziskovalni programi z najvišjimi skupnimi ocenami.
Razpon števila točk skupne ocene za posamezno skupino je določen v
metodologiji.
(3) Z namenom dodelitve mentorskih mest se matične RO,
ki izvajajo raziskovalne programe, delijo v dve skupini, in sicer:
-
visokošolske zavode oziroma univerze in RO, ki so klinične bolnišnice z
izvajanjem zdravstvene dejavnosti na tercialni ravni, ter
-
druge RO.
(4) Razpisano število mentorskih mest na vedo določi ZSA
glede na obseg razpoložljivih proračunskih sredstev.
(5) Način določitve števila mentorskih mest po
raziskovalnih programih se uredi v metodologiji. Izračun se opravi za vse
raziskovalne programe, katerih matična RO ima statusno obliko zavoda. Občasno
strokovno telo pri določitvi mentorskih mest za obravnavano leto upošteva tudi
zaokroževanja na raziskovalnih področjih in odločitve o dodelitvi mentorskih
mest na programskih skupinah v preteklih letih. Pri upoštevanju odločitev o
dodeljenih mentorskih mestih programskim skupinam se enako upoštevajo
raziskovalni programi, ki so se v preteklih letih prijavili na poziv in jim
mentorsko mesto ni bilo dodeljeno, ter raziskovalni programi, ki se na poziv
niso prijavili. Občasno strokovno telo pripravi predlog števila mentorskih mest
na posamezno programsko skupino za obravnavo na ZSA.
(6) ZSA lahko doda do pet odstotkov mentorskih mest, če
je bilo v postopku dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom po
raziskovalnih področjih ugotovljeno, da so raziskovalni programi po kriterijih,
ki so navedeni v tem pravilniku, enakovredni, kvota na raziskovalno področje pa
ne omogoča dodelitve mentorskih mest vsem raziskovalnim programom. Dodatno
dodeljena mentorska mesta na raziskovalno področje se v naslednjem letu
odštejejo od kvote mentorskih mest na raziskovalno področje.
(7) Če je na raziskovalno področje dodeljenih več
mentorskih mest, kot jih je mogoče dodeliti raziskovalnim programom (ni dovolj
prijav na raziskovalno področje), se mentorsko mesto oziroma mesta dodeli
raziskovalnim področjem, na katerih je bilo zaokroževanje na raziskovalno
področje navzdol največje po padajočem vrstnem redu.
(8) O številu mentorskih mest s sklepom odloči direktor
na predlog ZSA.
109. člen
(določitev mentorjev)
(1) Agencija na podlagi opredeljenega števila mentorskih
mest na programske skupine pozove RO, da skupaj z vodji programov do roka,
določenega v pozivu, sporočijo imena kandidatov za mentorje, ki izpolnjujejo
naslednje pogoje:
-
najnižjo dopustno oceno, ki je na podlagi kvantitativnih ocen iz
35. člena tega pravilnika določena v metodologiji;
-
so v delovnem razmerju v RO s statusno obliko zavoda, ki sodeluje pri
izvajanju raziskovalnega programa, in so člani programske skupine;
-
so od njihovega zagovora doktorata minila najmanj štiri leta (upošteva
se leto zagovora doktorata);
-
izpolnjujejo pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega projekta.
(2) Če RO do roka iz prvega odstavka tega člena agenciji
ne sporoči imen kandidatov za mentorje, programska skupina izgubi možnost
financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev.
110. člen
(drugi pogoji)
(1) Mentor ne more usposabljati več kot tri mlade
raziskovalce hkrati. V kvoto mladih raziskovalcev se ne štejejo tisti, ki jim
status mladega raziskovalca miruje zaradi dopusta iz naslova zavarovanja za
starševsko varstvo ali so ga že izkoristili med statusom mladega raziskovalca v
trajanju najmanj šest mesecev. Kvoto mladih raziskovalcev v usposabljanju pri
posameznem mentorju agencija preveri ob podpisu pogodbe.
(2) Raziskovalec lahko postane mentor največ vsako drugo
leto. V posamezni RO mora biti med mentorji najmanj 25 odstotkov mlajših
mentorjev.
(3) Kandidat za mlajšega mentorja je tisti raziskovalec,
pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na poziv poteklo največ
deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata in največ petnajst let po
letu zagovora diplome, dosežene po študijskem programu, sprejetem v Republiki
Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma od zagovora diplome druge
stopnje.
(4) Če je kandidat za mlajšega mentorja izkoristil
dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo v trajanju več kot šest
mesecev, se čas po letu zagovora prvega doktorata oziroma čas po letu zagovora
diplome, dosežene po študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred
11. junijem 2004, oziroma po letu zagovora diplome druge stopnje, določen
v tretjem odstavku tega člena, podaljša za eno leto.
(5) Če RO ne more predlagati ustreznega števila mlajših
mentorjev, o potrditvi izbranih mentorjev s sklepom odloči direktor na predlog
ZSA.
(6) Če se program izvaja na več RO, mora biti razpored
mentorjev v obdobju financiranja raziskovalnega programa po RO sorazmeren s
sredstvi programa na teh RO ali v skladu s pisnim dogovorom, ki ga podpišejo
vodja raziskovalnega programa in zakoniti zastopniki vseh RO, ki sodelujejo pri
izvajanju raziskovalnega programa in imajo statusno obliko zavoda.
111. člen
(prenos mentorskih mest)
RO lahko najpozneje do 30. junija tekočega leta, v
katerem je bilo dodeljeno mentorsko mesto, predlaga prenos dodeljenih mentorskih
mest med raziskovalnimi programi v okviru vede. Prenos mentorskih mest se lahko
izvede znotraj RO ali med dvema RO. Predlog podpišejo obe vodji raziskovalnih
programov in zakoniti zastopnik RO oziroma v primeru zamenjave med dvema RO
zakonita zastopnika obeh RO. O predlogu odloči direktor s sklepom. Agencija
spremembo ustrezno upošteva na ravni programskih skupin in raziskovalnih
področij pri naslednjem pozivu na način, ki je podrobneje opredeljen v
metodologiji.
7.3.2 Usposabljanje mladih raziskovalcev
112. člen
(razpisi za kandidate za mlade raziskovalce)
RO izberejo kandidate za mlade raziskovalce v skladu s
predpisi, ki urejajo zaposlovanje v javnem sektorju, svojimi internimi
splošnimi akti, pogoji, ki jih določa ta pravilnik, in v soglasju z izbranimi
mentorji.
113. člen
(pogoji za kandidate za mlade raziskovalce)
(1) Kandidat za mladega raziskovalca mora izpolnjevati
naslednje pogoje:
-
ima najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri, doseženo po
študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem
2004, in povprečno oceno vseh izpitov in vaj (brez diplome) najmanj 8,00 ter
izpolnjuje pogoje za vpis na podiplomski študij tretje stopnje, ali
-
ima izobrazbo, doseženo po študijskem programu druge stopnje ustrezne
smeri, sprejetem v Republiki Sloveniji po 11. juniju 2004, in povprečno
oceno vseh izpitov in vaj na študijskem programu prve stopnje in študijskem
programu druge stopnje najmanj 8,00 (upošteva se tudi ocena diplomskega in
magistrskega dela) ali
-
ima magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu, sprejetem v
Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, ali
-
ima glede na prvo, drugo in tretjo alinejo primerljivo izobrazbo,
doseženo na univerzah v tujini, in
-
starost do vključno 28 let (upošteva se letnica rojstva); starostna meja
se dvigne nad 28 let, če je mladi raziskovalec brez finančne podpore že opravil
eno oziroma dve leti podiplomskega študija tretje stopnje, in sicer se za vsak
opravljen letnik doda eno leto.
(2) Če se kandidat za mladega raziskovalca ob sklenitvi
pogodbe vpisuje v drugi oziroma tretji letnik študijskega programa tretje
stopnje, povprečna ocena dodiplomskega študija po študijskem programu,
sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, oziroma povprečna
ocena vseh izpitov in vaj študijskega programa prve stopnje in študijskega
programa druge stopnje ni pomembna. Če ima kandidat opravljen magisterij, dosežen
po magistrskem študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred
11. junijem 2004, povprečna ocena dodiplomskega študija ni pomembna.
(3) Če je kandidat za mladega raziskovalca izkoristil
dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo v trajanju najmanj šestih
mesecev, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se starostna meja
dvigne nad 28 let. Enako velja za daljšo, najmanj šestmesečno dokumentirano
bolezensko odsotnost kandidata.
(4) Agencija ne financira kandidatov za mlade
raziskovalce, ki se ob podpisu pogodbe vpisujejo v dodatno leto študijskega programa
tretje stopnje oziroma so navedeni status že izkoristili, kandidatov, ki so
prek agencije že bili financirani v programu mladih raziskovalcev, in
kandidatov, ki že imajo opravljen doktorat znanosti.
114. člen
(ocenjevanje kandidatov za mlade raziskovalce)
(1) Kriteriji in kazalniki za ocenjevanje iz
33. člena tega pravilnika in priloge 2 se za ocenjevanje mladih
raziskovalcev ne uporabljajo. Merila za ocenjevanje kandidatov za mlade
raziskovalce so:
-
povprečna ocena vseh izpitov in vaj (brez diplome) na univerzitetnem
študijskem programu, sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem
2004, oziroma na študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge
stopnje; opravljenih mora biti najmanj 80 odstotkov vseh izpitov in vaj;
-
že zaključen magisterij, dosežen po magistrskem študijskem programu,
sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004;
-
vpis v študijski program tretje stopnje;
-
prejete nagrade oziroma priznanja;
-
objavljeni članki;
-
sodelovanje pri raziskovalnem delu;
-
ocena razgovora s kandidatom.
(2) Vrednotenje meril določi RO.
115. člen
(izbor kandidatov za mlade raziskovalce)
(1) RO izbiro kandidatov za mlade raziskovalce opravijo
do konca avgusta tekočega leta in do 1. septembra sporočijo imena izbranih
mladih raziskovalcev. RO agenciji pošljejo izjave, da so bili kandidati izbrani
v skladu z določbo 112. člena tega pravilnika.
(2) Če RO do 1. septembra tekočega leta agenciji ne
sporočijo imen kandidatov za mlade raziskovalce, mentorji izgubijo možnost
financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev, pridobljeno na podlagi poziva.
(3) Če RO agenciji pravočasno sporoči ime kandidata za
mladega raziskovalca, pa le-ta odstopi od mesta mladega raziskovalca, preden se
usposabljanje začne izvajati, lahko RO naknadno, vendar najpozneje do konca
tekočega leta, v katerem je bilo dodeljeno mentorsko mesto, sporoči ime novega
kandidata, ki je bil prav tako izbran v skladu z določbami 112. člena tega
pravilnika.
116. člen
(financiranje usposabljanja)
(1) Agencija financira usposabljanje mladih
raziskovalcev do doktorata znanosti, in sicer:
-
največ štiri leta, če so vpisali študijski program tretje stopnje;
-
največ tri leta, če so vpisali študijski program tretje stopnje na
medicini. Če mladi raziskovalec po tem roku ni pridobil statusa specializanta,
mu agencija še eno leto financira usposabljanje na študijskem programu tretje
stopnje.
(2) Kategorija cene efektivne ure raziskovalnega dela za
mladega raziskovalca se določi na podlagi kategorije cene efektivne ure
raziskovalnega dela programske skupine mentorja. Tako določena kategorija cene
efektivne ure raziskovalnega dela velja za celotno obdobje usposabljanja.
(3) Agencija skrajša dobo financiranja, navedeno v prvem
odstavku tega člena, za eno leto, če je mladi raziskovalec ob podpisu pogodbe
vpisan v drugi letnik študijskega programa tretje stopnje, in za dve leti, če
je vpisan v tretji letnik študijskega programa tretje stopnje.
(4) RO pošlje dokazilo o uspešnem zaključku
usposabljanja v roku enega leta po koncu financiranja oziroma v roku dveh let,
če je mladi raziskovalec s področja medicine, ki po izteku odobrene dobe
financiranja pridobi status pripravnika, specializanta.
117. člen
(dokumentacija o usposabljanju)
(1) RO pred podpisom pogodbe, vendar najpozneje do
20. septembra pošlje agenciji naslednjo dokumentacijo:
-
okvirni program raziskovalnega usposabljanja;
-
dokazilo o opravljeni diplomi, doseženi po študijskem programu, sprejetem
v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, ali dokazilo o opravljenem
študijskem programu prve stopnje in študijskem programu druge stopnje, oziroma
potrdilo o zagovoru magisterija, doseženega po magistrskem študijskem programu,
sprejetem v Republiki Sloveniji pred 11. junijem 2004, in
-
prilogo k diplomi oziroma prilogi k diplomama, če se kandidat za mladega
raziskovalca vpisuje v prvi letnik študijskega programa tretje stopnje, oziroma
potrdilo o opravljenih izpitih in vajah, če mlademu raziskovalcu diploma še ni
bila podeljena.
(2) Če kandidat za mladega raziskovalca ni opravil
študijskega programa prve stopnje oziroma študijskega programa druge stopnje
oziroma magistrskega študija v Republiki Sloveniji, mora RO pred podpisom
pogodbe poslati še:
-
odločbo visokošolskega zavoda o priznavanju tujega izobraževanja za
namen izobraževanja v Republiki Sloveniji in
-
pretvorbo povprečne ocene vseh izpitov in vaj študijskega programa prve
stopnje oziroma študijskega programa druge stopnje glede na sistem ocenjevanja,
ki se izvaja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ki jo pripravi RO,
kjer se izvaja usposabljanje, upoštevaje sistem ocenjevanja v tujini
opravljenega izobraževanja.
118. člen
(program usposabljanja)
(1) Okvirni program raziskovalnega usposabljanja
kandidata za mladega raziskovalca je sestavljen iz raziskovalnega in
študijskega programa. Raziskovalni program obsega:
-
izhodišče raziskovalne naloge mladega raziskovalca in njeno umestitev v
raziskovalni program;
-
delovno hipotezo in metode dela;
-
cilje raziskave in predvidene rezultate s poudarkom na izvirnem
prispevku k znanosti.
(2) Študijski program obsega:
-
program doktorskega študija s časovno opredelitvijo,
-
naziv univerze in fakultete doktorskega študija.
(3) Okvirni program usposabljanja v skupini
raziskovalcev podpišejo raziskovalni mentor, zakoniti zastopnik RO in mladi
raziskovalec.
119. člen
(sklenitev pogodbe)
(1) Agencija in RO medsebojne pravice in obveznosti
glede izvajanja in financiranja usposabljanja uredita s pogodbo. S pogodbo se
lahko določi, da RO krije določene stroške usposabljanja mladega raziskovalca.
(2) RO vrne podpisano pogodbo najpozneje v 15 dneh od
njenega prejema.
(3) RO je dolžna pred začetkom financiranja
usposabljanja poslati agenciji pogodbo o zaposlitvi mladega raziskovalca, s
katero so mlademu raziskovalcu zagotovljene pravice najmanj v skladu z zakonom,
ki ureja sistem plač javnih uslužbencev v javnem sektorju, in potrdilo o vpisu
na podiplomski študij.
120. člen
(krajše usposabljanje v tujini)
(1) Mladim raziskovalcem se omogoči krajše usposabljanje
v tujini v obliki študijskih projektov na tujih univerzah oziroma raziskovalnih
inštitutih ali izvedbe eksperimentalnega dela doktorata, v prid kakovostnejšega
usposabljanja in podiplomskega študija doma, in sicer do največ enega leta in
pol.
(2) V času krajšega usposabljanja mladega raziskovalca v
tujini je RO upravičena do polnega obroka sredstev, ki jih agencija po pogodbi
namenja za usposabljanje mladih raziskovalcev, enako velja tudi v primeru, da
je mladi raziskovalec za čas bivanja v tujini pridobil tujo štipendijo.
(3) RO opiše potek usposabljanja mladega raziskovalca v
tujini v letnem poročilu.
(4) Zaradi krajšega usposabljanja v tujini se pogodbeni
rok za izvedbo programa ne podaljša. Zagovor doktorata se opravi v Republiki
Sloveniji. Zagovor doktorata je izjemoma možen tudi v tujini, in sicer če je
pri doktoratu sodeloval tuji somentor in je odločitev o zagovoru doktorata v
tujini bila sprejeta v soglasju z vsemi udeleženci.
121. člen
(poročanje o usposabljanju)
(1) RO poroča o usposabljanju mladega raziskovalca v
rokih, navedenih v pogodbi, in v ta namen pošlje agenciji letno in zaključno
poročilo na obrazcih, ki jih pripravi agencija.
(2) Če poročila ne posreduje do roka, določenega v
pogodbi, lahko agencija za čas zamude RO ne izplača sredstev po pogodbi.
122. člen
(poročanje o spremembah)
(1) RO je agenciji dolžna sporočiti spremembe v zvezi z
usposabljanjem mladega raziskovalca, ki se nanašajo na spremembo oziroma
prenehanje zaposlitve pri RO ali na upravičeno odsotnost nad 30 delovnih dni
skupaj, kot je dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo ali daljša
bolezenska odsotnost, v roku, navedenem v pogodbi. Za čas upravičene odsotnosti
nad 30 delovnih dni agencija vzpostavi mirovanje statusa, tako da s sklepom
začasno prekine financiranje in podaljša usposabljanje.
(2) V primeru prenehanja oziroma spremembe zaposlitve
mladega raziskovalca agencija s sklepom ustavi izplačevanje sredstev. Ob
spremembi zaposlitve mladega raziskovalca je nadaljevanje financiranja
njegovega usposabljanja vezano na pozitivno mnenje ZSA.
123. člen
(zamenjava mentorja in programske oziroma raziskovalne
skupine)
(1) RO predlaga zamenjavo mentorja zaradi prenehanja delovnega
razmerja, upokojitve, smrti ali enoletne dokumentirane odsotnosti mentorja. Če
gre za zamenjavo mentorja, ki ne vpliva na druga pogodbena določila, in RO
zagotovi, da predlagani mentor deluje na istem raziskovalnem področju kot
prvotni mentor, o zamenjavi s sklepom odloči direktor.
(2) O zamenjavi mentorja iz drugih utemeljenih razlogov
in zamenjavah, ki niso urejena v prejšnjem odstavku tega člena, s sklepom
odloči direktor na predlog ZSA.
(3) Mentor mora izpolnjevati pogoje iz 109. ter prvega,
tretjega in četrtega odstavka 110. člena tega pravilnika.
(4) RO predlaga spremembo programske skupine ali prehod v
raziskovalno skupino za mladega raziskovalca, ki je posledica zamenjave
mentorja, spremembe organizacijskih enot, prenehanje izvajanja raziskovalnega
programa itd. RO agenciji predloži izjavo, da so zagotovljeni ustrezni pogoji
za uspešno nadaljnje delo mladega raziskovalca. O spremembi s sklepom odloči
direktor na predlog ZSA.
124. člen
(zagotavljanje namenske rabe sredstev)
(1) Sredstva agencije iz državnega proračuna se smejo
uporabljati le za namene in v razmerjih, ki so določeni v uredbi o normativih
in standardih in pogodbi.
(2) RO je dolžna omogočiti agenciji vpogled v porabo
sredstev, ki jih prejema na podlagi pogodbe.
125. člen
(neizpolnjevanje pogodbe)
(1) Če usposabljanje mladega raziskovalca ne poteka v
skladu s programom usposabljanja, RO o tem takoj poroča agenciji. Agencija
lahko začasno ali v celoti prekine financiranje oziroma odstopi od pogodbe.
(2) Prekinitev usposabljanja na zahtevo izvajalca ali
željo mladega raziskovalca v prvih treh mesecih financiranja nima finančnih
posledic za podpisnika pogodbe, razen če agencija ugotovi nenamensko porabo
sredstev.
(3) Če agencija odstopi od pogodbe zaradi nenamenske
porabe sredstev, je RO dolžna nenamensko porabljena sredstva vrniti z
zakonitimi zamudnimi obrestmi v roku, ki ga določi agencija.
(4) RO je dolžna vrniti 10 odstotkov izplačanih sredstev
oziroma če je mladi raziskovalec dopolnilno zaposlen, 20 odstotkov izplačanih
sredstev, če:
-
pride do prekinitve na zahtevo izvajalca ali željo mladega raziskovalca
po treh mesecih financiranja ali
-
namen in cilj programa usposabljanja (zagovor doktorata) nista dosežena
v pogodbenem roku oziroma mladi raziskovalec ne zaključi usposabljanja v
dvanajstih mesecih po preteku odobrene dobe financiranja (v primeru bolezenske
odsotnosti nad 30 delovnih dni oziroma dopusta iz naslova zavarovanja za
starševsko varstvo nad 30 delovnih dni, ki nastane v obdobju dvanajstih mesecev
po preteku odobrene dobe financiranja iz prvega odstavka 116. člena tega
pravilnika, se to obdobje podaljša v skladu z določbo prvega odstavka
122. člena) oziroma
-
mladi raziskovalec s področja medicine, ki po izteku odobrene dobe
financiranja, pridobi status pripravnika, specializanta, ne zaključi
usposabljanja v dveh letih po preteku odobrene dobe financiranja. RO ima v
navedenih primerih pravico uveljaviti regresni zahtevek v višini pet odstotkov
izplačanih sredstev proti mlademu raziskovalcu.
126. člen
(nagrada)
Če mladi raziskovalec uspešno zaključi usposabljanje (zagovor
doktorata) pred iztekom odobrene dobe financiranja, določene v skladu s
116. členom tega pravilnika, se mu za čas, ki preostane do izteka odobrene
dobe financiranja in ni krajši od enega meseca, podeli nagrada, ki predstavlja
30 odstotkov višine sredstev, ki jih agencija namenja za bruto plačo
mladega raziskovalca, za vsak predčasno končani mesec usposabljanja, vendar
največ za dvanajst mesecev.
7.4 Raziskovalna oprema
127. člen
(predmet razpisa)
(1) Sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme obsega
nakupe raziskovalne opreme, katere predračunska nabavna vrednost znaša najmanj
50.000 EUR za naravoslovje, najmanj 20.000 EUR za tehniko, biotehniko in
medicino ter najmanj 15.000 EUR za humanistiko in družboslovje.
(2) Delež sofinanciranja agencije za nakup raziskovalne
opreme se določi z razpisom.
128. člen
(prijava na razpis)
(1) Na razpis se lahko prijavijo JRZ, univerze in drugi
javni zavodi (v nadaljnjem besedilu: prijavitelji), ki izvajajo javno službo na
področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov oziroma
infrastrukturnih programov na podlagi dodeljene koncesije.
(2) Ob prijavi na razpis prijavitelji predložijo poleg
prijave tudi naslednja dokazila: informativne predračune za raziskovalno
opremo, ki jo nameravajo kupiti, in pisma o nameri, predpogodbo oziroma pogodbo
o sofinanciranju, ki jo bo podpisal sofinancer in v kateri bo naveden znesek
sofinanciranja, ali izjavo o lastnih sredstvih.
(3) Prijavitelj mora v zvezi z nakupom raziskovalne opreme
spoštovati pogodbena določila in upoštevati prijavno dokumentacijo. Nakupljena
raziskovalna oprema mora ohraniti svojo namembnost in tehnološke značilnosti,
kot jih je prijavitelj navedel v prijavi. Prijavitelj lahko zaradi tehnološkega
napredka nakupi sodobnejši tip opreme, pri tem pa se sofinanciranje raziskovalne
opreme, ki ga zagotavlja agencija, ne spremeni.
129. člen
(izločitveni pogoj)
Strokovno telo kot izločitveni pogoj lahko upošteva
raziskovalno opremo večje vrednosti, ki v Republiki Sloveniji že obstaja
(najmanj 140.000 EUR za naravoslovje, tehniko, biotehniko in medicino ter
najmanj 40.000 EUR za humanistiko in družboslovje). Pri tem mu je v pomoč
seznam obstoječe raziskovalne opreme, ki je dostopen v sistemu SICRIS.
Strokovno telo lahko pozove prijavitelje, da dodatno utemeljijo prijavo glede
na obstoječo opremo.
130. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo.
(2) Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za
raziskovalno opremo na podlagi kriterijev, določenih v tabeli 7.4.
Tabela 7.4: Kriteriji za
ocenjevanje raziskovalne opreme in največje število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje št. Točk
|
1
|
Znanstvena odličnost
raziskovalcev
|
6
|
9
|
Kakovost prijave podporne
dejavnosti
|
5
|
5
|
Potencialni vpliv zaradi
razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav
|
6
|
|
Skupaj
|
17
|
(3) Za ocenjevanje kakovosti
programske ali infrastrukturne skupine, ki prijavlja raziskovalno opremo, po
kriteriju znanstvene odličnosti raziskovalcev prijave se uporabljata naslednja
kazalnika:
-
Skupna ocena raziskovalnega programa (kazalnik 1.9.).
-
Skupna ocena infrastrukturnega programa (kazalnik 1.12.).
(4) Za ocenjevanje prijave po kriteriju Kakovosti
prijave podporne dejavnosti se uporablja naslednji kazalnik:
-
Višina nabavne vrednosti opreme (kazalnik 9.8).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva
zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se
uporablja naslednji kazalnik:
-
Delež sredstev iz drugih virov (kazalnik 5.7.).
(6) Način ocenjevanja je podrobneje določen v metodologiji.
131. člen
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
(1) Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z
opredeljenimi kriteriji strokovno telo izdela predlog prednostnega seznama
prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme in ga pošlje ZSA v obravnavo.
(2) Če več prijav doseže enako število točk, o izboru za
sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme teh prijav odloči ZSA na podlagi
razprave o pomenu raziskovalne opreme za podporo raziskovalni dejavnosti
prijavitelja ter drugih vključenih raziskovalnih in infrastrukturnih programov
oziroma projektov. ZSA pri tem upošteva izhodišča raziskovalne strategije.
(3) O izboru prijav za sofinanciranje nakupov
raziskovalne opreme odloči direktor s sklepom o izboru prijav na predlog sklepa
ZSA o izboru prijav.
132. člen
(odtujitev opreme in zagotavljanje dostopnosti)
(1) Prijavitelj, s katerim agencija sklene pogodbo o
sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme (v nadaljnjem besedilu: sopogodbenik),
mora zagotavljati nemoteno delovanje raziskovalne opreme ter ravnati z njo kot
dober gospodar. Odtujevanje te opreme je mogoče le s soglasjem ustanovitelja po
postopkih, ki jih določajo predpisi o pridobivanju in upravljanju stvarnega
premoženja države ter razpolaganju z njim.
(2) Sopogodbenik je dolžan nuditi zmogljivosti
raziskovalne opreme in povezane storitve vsem zainteresiranim RO pod
najugodnejšimi pogoji, če se zmogljivosti in storitve potrebujejo za izvajanje
raziskovalnih programov oziroma projektov, (so)financiranih s sredstvi
državnega proračuna. Za uporabo zmogljivosti raziskovalne opreme morajo imeti
sopogodbeniki izdelane cenike, ki jih javno objavijo.
(3) Pri oblikovanju lastne cene uporabe raziskovalne
opreme, ki jo agencija sofinancira iz državnega proračuna, prijavitelji
upoštevajo stroške amortizacije raziskovalne opreme, stroške materiala in
storitev za vzdrževanje opreme ter pripadajoče stroške dela v skladu s
predpisi, ki urejajo področje plačnega sistema javnega sektorja.
(4) Prijavitelji so dolžni agenciji poročati o ceni za
uporabo raziskovalne opreme ter o strukturi lastne cene uporabe raziskovalne
opreme.
(5) Prijavitelji so dolžni agenciji redno poročati o
dejanski uporabi oziroma izkoriščenosti raziskovalne opreme ter obveščati
javnost o razpoložljivosti opreme na svojih spletnih straneh.
(6) O načinu izračuna lastne cene za uporabo
zmogljivosti raziskovalne opreme za uporabnike ter načinu obveščanja o
razpoložljivosti opreme in poročanja o dejanski uporabi raziskovalne opreme
agencija sprejme pravila za prijavitelje, ki jih objavi na svoji spletni
strani. Pravila se nanašajo na opremo z nabavno vrednostjo najmanj 50.000 EUR
za naravoslovje, najmanj 20.000 EUR za tehniko, biotehniko in medicino ter
najmanj 15.000 EUR za humanistiko in družboslovje. Pri oblikovanju lastne cene
uporabe raziskovalne opreme prijavitelj upošteva stroške amortizacije
raziskovalne opreme, stroške materiala in storitev za vzdrževanje opreme in
pripadajoče stroške dela skladno s predpisi s področja plačnega sistema javnega
sektorja. Prijavitelj na svojih spletnih straneh to raziskovalno opremo
predstavi ter obvešča javnost o razpoložljivosti (pogojih dostopa) in ceni za
uporabo.
133. člen
(javno dostopna evidenca raziskovalne opreme)
Evidenca raziskovalne opreme, katere nakup je sofinancirala agencija
iz državnega proračuna, je javno dostopna v sistemu SICRIS. Podatke, ki so
potrebni za evidenco, so prijavitelji dolžni dostaviti v obliki in na način, ki
ju določi agencija.
134. člen
(pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme)
(1) Pogodba o sofinanciranju nakupa raziskovalne opreme se
lahko sklene posamezno za en nakup raziskovalne opreme oziroma za več nakupov
določene RO skupaj glede na čas izvedbe predmetnega nakupa.
(2) S pogodbo o sofinanciranju nakupa raziskovalne
opreme se poleg obveznih sestavin pogodbe, ki jih določa ta pravilnik, uredijo
tudi druge medsebojne materialne pravice in obveznosti, kot so: izkoriščanje
raziskovalne opreme, pogoji za uporabo raziskovalne opreme, poročanje o
delovanju, uporabnosti in izkoriščenosti ter merila in elementi za oblikovanje
cen storitev izvajanj s to raziskovalno opremo.
(3) Sopogodbenik zagotovi vključitev raziskovalne opreme
v izvajanje programov in projektov ter zagotovi, da se raziskovalna oprema,
sofinancirana po tem pravilniku, knjigovodsko evidentira kot osnovno sredstvo
pri sopogodbeniku.
7.5 Mednarodno znanstveno sodelovanje
135. člen
(predmet sofinanciranja)
Na področju mednarodnega znanstvenega sodelovanja agencija
lahko (so)financira:
-
sprejete obveznosti v okviru bilateralnih projektov oziroma bilateralnih
raziskovalnih projektov;
-
članstvo slovenskih društev in zvez društev (v nadaljnjem besedilu:
društvo) v mednarodnih neprofitnih znanstvenih združenjih (v nadaljnjem
besedilu: mednarodno znanstveno združenje);
-
delovanje slovenskih predstavnikov, izvoljenih za predsednike, podpredsednike,
generalne sekretarje ali člane vodstvenih organov mednarodnih znanstvenih
združenj;
-
delovanje tujih raziskovalcev, ki prihajajo v Republiko Slovenijo na
podlagi mednarodnega akta, če ta akt vsebuje recipročno določilo za slovenske
raziskovalce;
-
spodbujanje prijav na javne razpise okvirnih programov za raziskave in
tehnološki razvoj Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: okvirni programi
EU);
-
sodelovanje slovenskih RO v mednarodnih raziskovalnih in razvojnih
projektih, ki so jih sprejeli vlada, ministrstvo, pristojno za znanost, ali
agencija in za katere je sklenjena posebna pogodba oziroma drug ustrezen
mednarodni akt.
136. člen
(upravičeni subjekti in pogoji)
(1) Agencija (so)financira mednarodno sodelovanje iz
135. člena tega pravilnika na podlagi razpisa. Dokazila, ki jih morajo
prijavitelji priložiti k prijavi, se določijo v razpisu.
(2) Na razpise za bilateralne projekte iz prve alineje
135. člena tega pravilnika se lahko prijavijo RO ali zasebni raziskovalci,
ki so vpisani v Evidenco RO oziroma register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi
agencija, ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja raziskovalno
in razvojno dejavnosti, in s predpisi agencije, ter izvajajo raziskovalne
programe oziroma temeljne ali aplikativne projekte, ki jih agencija
(so)financira, ali odobrene mednarodne projekte (na primer sodelovanje v
okvirnih programih EU na področju raziskav in inovacij), ki zagotavljajo
temeljni vir raziskav.
(3) Na razpis za bilateralne raziskovalne projekte iz
prve alineje 135. člena tega pravilnika se lahko prijavijo RO in zasebni
raziskovalci, ki so vpisani v Evidenco RO ali register zasebnih raziskovalcev,
ki ju vodi agencija, ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja
področje raziskovalne dejavnosti, in s predpisi agencije.
(4) Na razpis iz druge alineje 135. člena tega
pravilnika se lahko prijavijo društva, vpisana v zbirko podatkov društev, ki
delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti.
(5) Na razpis iz tretje alineje 135. člena tega
pravilnika se lahko prijavijo društva, vpisana v zbirko podatkov društev, ki
delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti, ter RO in
zasebni raziskovalci, ki so vpisani v Evidenco RO ali register zasebnih
raziskovalcev, ki ju vodi agencija, ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z
zakonom, ki ureja področje raziskovalne in razvojne dejavnosti, in s predpisi
agencije.
(6) Na razpis iz četrte, pete in šeste alineje
135. člena tega pravilnika se lahko prijavijo RO in zasebni raziskovalci,
ki so vpisani v Evidenco RO ali register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi
agencija, ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja področje
raziskovalne in razvojne dejavnosti, in s predpisi agencije.
(7) Vodja projekta za prijave iz prve, pete in šeste
alineje 135. člena tega pravilnika mora izpolnjevati pogoje za vodjo
raziskovalnega projekta v skladu s predpisi.
(8) Prijave na razpis za bilateralne projekte iz prve
alineje 135. člena tega pravilnika morajo med drugimi sodelujočimi raziskovalci
v Republiki Sloveniji vključevati tudi doktorske študente ali podokotrande.
136.a člen
(delež izbranih bilateralnih projektov)
(1) Pri enostranskih razpisih za bilateralne projekte iz
prve alineje 135. člena tega pravilnika ZSA v metodologiji določi obvezni
delež izbranih bilateralnih projektov, katerih nosilci so raziskovalci, pri
katerih od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let
(upošteva se leto zagovora doktorata), če so prijavljeni.
(2) Pri dvostranskih razpisih za bilateralne projekte iz
prve alineje 135. člena tega pravilnika mora predlog prednostnega seznama
prijav, ki ga na podlagi ocen pripravi strokovna komisija agencije, vključevati
obvezni delež bilateralnih projektov, katerih nosilci so raziskovalci, pri katerih
od njihovega zagovora prvega doktorata ni minilo več kot pet let (upošteva se
leto zagovora doktorata), če so prijavljeni. Obvezen delež teh projektov določi
ZSA v metodologiji.
136.b člen
(zamenjava vodje in članov projektne skupine)
(1) Pred upokojitvijo vodje projekta lahko prijavitelj
ali izvajalec iz prve, pete in šeste alineje 135. člena tega pravilnika v
soglasju z vodjo projekta predlaga zamenjavo vodje projekta. Zamenjavo vodje
projekta lahko predlaga tudi ob prenehanju delovnega razmerja vodje ali drugega
pisno utemeljenega razloga. V primeru zamenjave zaradi drugega utemeljenega
razloga mora vodja projekta soglašati z zamenjavo. Vlogi za zamenjavo vodje
projekta iz prve alineje 135. člena tega pravilnika mora biti priloženo
soglasje vodje bilateralnega projekta izvajalca partnerske države. O zamenjavi
vodje projekta za bilateralne raziskovalne projekte iz prve alineje, izbrane na
podlagi enostranskega razpisa, ter projekte iz pete in šeste alineje
135. člena tega pravilnika, s sklepom odloči direktor na predlog ZSA, za
druge projekte iz prve alineje 135. člena tega pravilnika pa direktor na
podlagi obvestila ministrstva, pristojnega za znanost. Novi vodja mora
izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, določene v pravilniku, ki
ureja pogoje za vodjo projekta.
(2) Med izvajanjem projekta iz prve, pete in šeste
alineje 135. člena tega pravilnika prijavitelj ali izvajalec v soglasju z
vodjo projekta z utemeljeno vlogo zaprosi agencijo za spremembo, povečanje ali
zmanjšanje sestave projektne skupine, pri čemer cilj in (so)financiranje
ostaneta enaka.
137. člen
(enostranski in dvostranski razpisi)
Kadar mednarodni akt ne določa obveznosti tuje strani, da ta
(so)financira mednarodno sodelovanje, se (so)financiranje bilateralnih
projektov iz prve alineje 135. člena tega pravilnika izvaja na podlagi
enostranskega razpisa, sicer pa se izvaja na podlagi dvostranskega razpisa.
138. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija v skladu z
razpisom, tem pravilnikom in metodologijo.
(2) Ocena posamezne prijave za razpise iz prve alineje
135. člena je kvantitativna ocena po kriteriju »ocenjevanje raziskovalca
oziroma skupine raziskovalcev« iz 33. člena tega pravilnika, in sicer
kvantitativna ocena za znanstveno uspešnost vodje projekta pri prijavitelju, ki
se določi na podlagi ocene A1 iz 35. člena tega pravilnika. V razpisu je
lahko določeno, da se znanstvena uspešnost obravnava po posameznih vedah.
139. člen
(predlog prednostnega seznama prijav)
(1) Pri razpisih za bilateralne projekte, ki se izvajajo kot
enostranski razpisi, strokovna komisija pripravi predlog prednostnega seznama
prijav na podlagi ocene prijav. Predlog prednostnega seznama prijav obravnava
ZSA. O izboru prijav za sofinanciranje odloči direktor s sklepom o izboru
prijav na predlog sklepa ZSA o izboru prijav, na podlagi katerega se
prijaviteljem izdajo obvestila.
(2) Pri razpisih za bilateralne projekte, ki se izvajajo
kot dvostranski razpisi, strokovna komisija agencije slovenskemu delu
pooblaščene meddržavne komisije za znanstveno in tehnološko sodelovanje
(mednarodna komisija ali odbor za znanstveno in tehnološko sodelovanje obeh
sodelujočih držav) preda seznam prijav s pripadajočimi ocenami iz
138. člena tega pravilnika. Meddržavna komisija za znanstveno in tehnološko
sodelovanje na zasedanju samostojno obravnava od obeh držav prispele in
ocenjene prijave bilateralnih projektov ter na podlagi danih pooblastil in
skupne odločitve izbere prijave ter določi višino sofinanciranja. Na podlagi
odločitve meddržavne komisije za znanstveno in tehnološko sodelovanje direktor
agencije sprejme sklep o sofinanciranju oziroma ne financiranju prijav, na
podlagi katerega se prijaviteljem izdajo obvestila.
140. člen
(črtan)
141. člen
(črtan)
142. člen
(črtan)
143. člen
(sofinanciranje)
(1) Mednarodno sodelovanje raziskovalcev iz tujine, ki
prihajajo na obisk v Republiko Slovenijo na podlagi prve in četrte alineje
135. člena tega pravilnika, agencija sofinancira v višini stroškov bivanja
in dnevnice, določenih z veljavno uredbo, ki ureja višino povračil stroškov v
zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če ni v
razpisu določeno drugače. Stroški bivanja se sofinancirajo največ v višini
stroškov prenočnine do 100 EUR (za bivanje do 14 dni) ali do 1.250 EUR mesečno,
če ni v razpisu določeno drugače.
(2) Pri enostranskih razpisih za bilateralne projekte iz
137. člena tega pravilnika ali dvostranskih razpisih za bilateralne
projekte, kadar tako določa razpis, agencija raziskovalcem med obiskom v tujini
lahko financira tudi stroške bivanja in dnevnice, kot jih določa uredba, ki
ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino (v nadaljnjem besedilu:
uredba o stroških).
(3) Mednarodno sodelovanje slovenskih raziskovalcev pri
bilateralnih projektih na podlagi prve alineje 135. člena tega pravilnika
agencija financira v višini mednarodnih prevoznih stroškov kar najgospodarneje,
upoštevaje ceno in porabo časa, če ni v razpisu določeno drugače.
(4) Pri sofinanciranju bilateralnih raziskovalnih
projektov je način izvedbe sofinanciranja enak kot velja za raziskovalne
projekte.
144. člen
(projekti v okvirnih programih)
(1) Do izplačila enkratnega finančnega prispevka k stroškom
priprave in prijave projektov okvirnega programa za raziskave in inovacije EU
so upravičeni prijavitelji, vpisani v Evidenco RO, ki so kot koordinatorji
prijavili projekt, ali sodelujejo kot partnerji pri projektu, ki ga je Evropski
komisiji prijavila tuja ali slovenska RO, in so v ocenjevalnem postopku, ki ga
je izvedla Evropska komisija, dosegli mejni odstotek največjega možnega števila
točk. Mejni odstotek največjega možnega števila točk in višina enkratnega
finančnega prispevka sta določena v metodologiji, pri čemer višina finančnega
prispevka ne sme preseči 4.000 EUR za prijave prijaviteljev v vlogi
koordinatorja mednarodnega konzorcija oziroma 1.000 EUR za prijave
prijaviteljev, ki so bili v projekt vključeni kot sodelujoča organizacija.
(2) Če recenzija prijave projekta, pri katerem sodeluje
prijavitelj, vpisan v Evidenco RO, na mednarodnem razpisu preseže prag za možno
sofinanciranje, lahko agencija sofinancira slovenski del v obsegu, ki ga na
predlog ZSA sprejme direktor glede na razpoložljiva sredstva v finančnem načrtu
agencije. Pri sofinanciranju slovenskega dela raziskovalnega projekta se pri
načinu izvedbe sofinanciranja upoštevajo enaki pogoji, kot veljajo za
raziskovalne projekte.
145. člen
(prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji)
Če je prijava projekta, pri katerem sodeluje prijavitelj,
vpisan v Evidenco RO, na razpisu druge države oziroma njene agencije na
področju raziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vodilna agencija)
predlagana v sofinanciranje, lahko agencija sofinancira slovenski del v obsegu,
ki ga na predlog ZSA sprejme direktor glede na razpoložljiva sredstvi v
finančnem načrtu agencije. Pri sofinanciranju slovenskega dela raziskovalnega
projekta je način izvedbe sofinanciranja enak pogojem, ki veljajo za
raziskovalne projekte.
146. člen
(omrežja evropskega raziskovalnega prostora (ERA-net),
skupne programske iniciative (JPI) in drugi instrumenti evropskega
raziskovalnega prostora (ERA))
(1) Kadar agencija sodeluje v omrežjih evropskega
raziskovalnega prostora (ang. European Research Area Net, ERA-net), skupnih
programskih iniciativah (ang. Joint Programming Initiatives, JPI) ali drugih
instrumentih evropskega raziskovalnega prostora (ang. European Research Area,
ERA; v nadaljnjem besedilu: konzorciji mednarodnega sodelovanja), prispeva
sredstva za sofinanciranje izbranih projektov RO iz Republike Slovenije.
Sofinanciranje se izvaja po načelu navideznega skupnega proračuna (ang. virtual
common pot).
(2) Agencija sodeluje v konzorcijih mednarodnega
sodelovanja, kadar je zagotovljen kakovosten ocenjevalni postopek z mednarodnim
panelom in recenzenti.
(3) Če mednarodni razpis na ravni konzorcija
mednarodnega sodelovanja predvideva nacionalne pogoje upravičenosti, jih
agencija za RO iz Republike Slovenije sprejme v skladu s predpisi. Agencija
lahko v okviru nacionalnih pogojev upravičenosti omeji velikost prijavljenega
dela izbranega projekta iz Republike Slovenije. Agencija na podlagi obvestila
konzorcija mednarodnega sodelovanja o rezultatih izvedenega izbirnega postopka
in gradiva za obravnavo na pristojnem organu konzorcija mednarodnega
sodelovanja pripravi gradivo za obravnavo na ZSA. Sklep o sofinanciranju
izbranih projektov RO iz Republike Slovenije sprejme direktor na predlog ZSA.
(4) Agencija izvaja sofinanciranje izbranih projektov na
podlagi sklenjene pogodbe o sofinanciranju z RO iz Republike Slovenije.
(5) Agencija spremlja in nadzoruje izvajanje izbranih
projektov na podlagi letnih finančnih poročil o porabljenih sredstvih ter
vmesnih in zaključnih poročil o izvedenem delu.
(6) RO predloži finančna poročila o porabljenih
sredstvih na obrazcih, ki jih sprejme direktor. Pri porabi sredstev veljajo
enaka pravila kot za projekte, ki jih ureja ta pravilnik. Vmesna in zaključna
poročila o izvedenem delu pridobi agencija od koordinatorja konzorcija
mednarodnega sodelovanja. Če je izvedeno ocenjevanje projektov v okviru
konzorcija mednarodnega sodelovanja, ZSV teh poročil ne ocenjujejo.
(7) Če je član konzorcija mednarodnega sodelovanja RO in
za sodelovanje potrebuje soglasje agencije, RO in agencija uredita medsebojne
pravice in obveznosti s sporazumom. RO lahko sodeluje v konzorciju mednarodnega
sodelovanja pod pogojem, da se sofinanciranje izvaja po načelu navideznega
skupnega proračuna. V sporazumu se določi predvsem:
-
s katerimi sredstvi RO sodeluje pri sofinanciranju projektov, ki jih
financira konzorcij mednarodnega sodelovanja;
-
s katerimi sredstvi RO sofinancira delovanje konzorcija mednarodnega
sodelovanja, kamor sodijo sestanki organov konzorcija mednarodnega sodelovanja,
stroški ocenjevalnih postopkov in drugi administrativni stroški konzorcija
mednarodnega sodelovanja;
-
namen uporabe sredstev, ki jih RO dobiva prek agencije in uporablja kot
svoj prispevek, da se zagotovi namenska raba teh sredstev.
147. člen
(sofinanciranje stroškov delovanja funkcionarjev v
mednarodnih znanstvenih združenjih)
(1) Slovenskim raziskovalcem, izvoljenim za predsednike,
podpredsednike in člane vodstvenih organov ali generalne sekretarje mednarodnih
znanstvenih združenj iz tretje alineje 135. člena tega pravilnika,
agencija lahko (so)financira mednarodne prevozne stroške na najbolj ekonomičen
način in dnevnice, kot jih določa uredba o stroških, za udeležbe na zasedanjih
vodstvenih organov mednarodnih znanstvenih združenj, vendar ne več kot dvakrat
letno. Agencija ne (so)financira udeležb na sestankih delovnih skupin in drugih
ad hoc teles.
(2) Slovenskim raziskovalcem lahko agencija
(so)financira nadomestila za strokovna opravila v zvezi z izvajanjem funkcije
predsednikov in generalnih sekretarjev mednarodnih znanstvenih združenj največ
do 900 EUR letno, vendar posamezno slovensko znanstveno združenje ne more
prejeti več kot enkratno nadomestilo za svoje funkcionarje v mednarodnih
znanstvenih združenjih letno.
148. člen
(sofinanciranje članarin v mednarodnih znanstvenih
združenjih)
(1) Agencija lahko (so)financira mednarodne članarine društvom
v mednarodnih znanstvenih združenjih od 200 do 800 EUR letno. Agencija zagotovi
sredstva za članarine na podlagi zahtevkov za izplačilo s priloženo kopijo
računov.
(2) Agencija ne (so)financira mednarodnih članarin
sekcijam društev v mednarodnih znanstvenih združenjih, gospodarskim družbam in
zavodom oziroma drugim javnim pravnim osebam in posameznikom.
149. člen
(financiranje stroškov obiskov tujih delegacij)
(1) Agencija (so)financira stroške, ki nastanejo pri
uresničevanju programov mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike
Slovenije z obiski tujih delegacij v Republiki Sloveniji in slovenskih v
tujini. Pri zagotavljanju sredstev se upošteva načelo recipročnosti.
(2) Sodelovanje delegatov agencije v meddržavnih telesih
in odborih mednarodnih organizacij, katerih partner je Republika Slovenija, se
financira v celoti in v višini, kot je določeno z uredbo o stroških.
149.a člen
(izplačilo)
(1) (So)financiranje poteka na podlagi individualnega
obvestila ali sklepa direktorja ali pogodbe med agencijo in prijaviteljem.
(2) Vsi prijavitelji, ki jim je agencija predhodno
odobrila sredstva za mednarodno sodelovanje, morajo v 30 dneh po uresničeni
aktivnosti, za aktivnosti, uresničene v mesecu decembru pa do 10. januarja
naslednjega koledarskega leta, agenciji predložiti zahtevek za izplačilo
sredstev, obračun stroškov in vsebinsko poročilo o uresničenih aktivnostih v
okviru posamezne aktivnosti. Agencija lahko to poročilo uporablja za
promocijske namene.
(3) Agencija ni dolžna upoštevati zahtevkov za
izplačilo, ki jih prejme po roku iz prejšnjega odstavka.
(4) Če je med agencijo in prijaviteljem sklenjena
pogodba, se način (so)financiranja uredi v pogodbi.
149.b člen
(nadzor)
Če agencija ugotovi nenamensko porabo sredstev, prekine
izplačevanje sredstev in zahteva vrnitev vseh že izplačanih sredstev v dejanski
višini, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na
tekoči račun prejemnika do dneva vračila sredstev.
7.6 Uveljavljeni raziskovalci iz tujine
150. člen
(namen)
Agencija sofinancira sodelovanje raziskovalcev iz tujine z RO
v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: tuji raziskovalci) z namenom, da
le‑ti pri skupnem
raziskovalnem delu dosežejo dovolj kakovostne raziskovalne rezultate, da bodo
lahko objavljeni s slovenskimi soavtorji v najmanj eni mednarodni znanstveni
reviji, ki sodi v zgornjo četrtino po faktorju vpliva na svojem področju.
151. člen
(sofinanciranje)
(1) Agencija sofinancira sodelovanje tujih raziskovalcev
na podlagi razpisa. V sklepu iz 11. člena tega pravilnika se rok za
predložitev prijave določi kot odprti rok prijave, ki začne teči na dan objave
razpisa in traja do porabe predvidenih sredstev v okviru posameznega leta
oziroma najdlje do v razpisu določenega datuma.
(2) Če so predvidena sredstva porabljena pred koncem
posameznega leta, agencija potencialne prijavitelje o tem obvesti z objavo na
svoji spletni strani. Na enak način potencialne prijavitelje obvesti, kdaj
začne teči rok za prijave v naslednjem letu.
(3) Razpis poleg navedb iz 12. člena tega
pravilnika vsebuje tudi minimalno oceno za uvrstitev v sofinanciranje. Ne glede
na določbo 12. člena glede ocenjene višine sredstev pa razpis konkretizira
višino sredstev, ki so na voljo za predmet razpisa.
(4) Sofinanciranje sodelovanja tujih raziskovalcev traja
najmanj en mesec in ne več kot eno leto z zagotavljanjem sredstev za plačilo
njihovega raziskovalnega dela, povračilo potnih stroškov iz države bivanja
tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo in nazaj ter za stroške bivanja v
Republiki Sloveniji.
152. člen
(prijavitelj)
(1) Na razpis se lahko prijavijo RO s predlogom tujega
raziskovalca, ki bi v raziskavah sodeloval s skupino raziskovalcev, ki deluje v
okviru RO (v nadaljnjem besedilu: skupina raziskovalcev prijavitelja). Tuji
raziskovalec je tuji državljan, ki živi in deluje v tujini, ali slovenski
državljan, ki najmanj pet let živi in deluje v tujini.
(2) Prijavitelj v prijavi med drugim predloži:
-
okvirni program sodelovanja tujega raziskovalca v skladu z drugim
odstavkom 153. člena tega pravilnika;
-
poimensko navedbo slovenskih raziskovalcev, s katerimi bo tuji
raziskovalec sodeloval pri raziskavah in
-
navedbo naslova znanstvene revije, v kateri bo predvidoma dosežena
objava skupnih rezultatov s skupino raziskovalcev prijavitelja.
153. člen
(pogoji za sofinanciranje)
(1) Za sofinanciranje sodelovanja tujih raziskovalcev v
posamezni RO morata biti v trenutku prijave izpolnjena naslednja pogoja:
-
tuji raziskovalec ima najmanj tri objave v mednarodnih znanstvenih
revijah, ki sodijo v zgornjo četrtino po faktorju vpliva na svojem področju,
ali najmanj eno objavo v mednarodni znanstveni reviji znotraj A" ali
najmanj en patent, podeljen pri uradu, ki opravlja popolni preizkus patentne
prijave (pogoj patenta ne velja za humanistiko);
-
agencija skupini raziskovalcev prijavitelja sofinancira najmanj en
tekoči projekt ali program.
(2) V prijavi se prijavitelj zaveže, da bo:
-
v času raziskovanja v Republiki Sloveniji tuji raziskovalec imel najmanj
dve predavanji s tematiko s področja izvedenih raziskav;
-
tuji raziskovalec raziskoval v skupini raziskovalcev prijavitelja na
ozemlju Republike Slovenije brez prekinitev najmanj en mesec, pri čemer se
sodelovanje tujega raziskovalca na konferencah ali znanstvenih srečanjih ne
šteje za prekinitev.
(3) Na razpisu ne morejo biti izbrani tuji raziskovalci
oziroma skupine raziskovalcev prijavitelja, ki so bili v zadnjih petih letih
izbrani na razpisu za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine.
154. člen
(odpiranje prijav)
Odpiranje prejetih prijav poteka po vrstnem redu prejetja.
Prijave se odpirajo v časovnih intervalih, določenih v razpisu. Na posameznem
odpiranju se odpirajo tiste prijave, ki prispejo do dneva posameznega
odpiranja.
155. člen
(nepopolna dokumentacija – dopolnitev prijav)
Komisija za odpiranje prijav v osmih delovnih dneh od
zaključka posameznega odpiranja prijav pisno pozove tiste prijavitelje, katerih
prijave niso bile formalno popolne, da jih v določenem roku dopolnijo. Pozivi
na dopolnitev prijav se pošiljajo po vrstnem redu, kot so prispele.
156. člen
(ocenjevanje prijav)
Ocenjevanje prijav poteka hkrati za vse prijave, odprte na
določen datum, in se vsakokrat začne po dokončnih odločitvah komisije iz 20. in
21. člena tega pravilnika.
157. člen
(strokovno telo)
Ocenjevanje prijav, ki izpolnjujejo pogoje, poteka z
ugotavljanjem minimalne ocene za uvrstitev v sofinanciranje in ga vodi
strokovno telo, pristojno za ocenjevanje tujih raziskovalcev, ki ga imenuje
ZSA. Strokovno telo sestavljajo predsednik in dva člana.
158. člen
(ocenjevanje raziskovalcev)
(1) Prijave lahko ocenjujejo posamezni člani strokovnega
telesa kot recenzenti ali zunanji recenzenti, ki jih imenuje strokovno telo (v
nadaljnjem besedilu: recenzenti). Vsak recenzent po možnosti ocenjuje najmanj
dve prijavi z istega znanstvenega področja ali vede.
(2) Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja
tako, da izpolnijo ocenjevalni obrazec, ki vsebuje številčne ocene po
posameznih kazalnikih in merilih. Recenzenti za ocenjevanje prijav uporabljajo
kriterije, navedene v tabeli 7.6.
Tabela 7.6: Kriteriji za
ocenjevanje tujih raziskovalcev, največje število točk za posamezen kriterij in
minimalna ocena.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje št. točk
|
Minimalna ocena
|
1
|
Znanstvena
odličnost raziskovalcev
|
30
|
16
|
2
|
Relevantnost
dosežkov raziskovalcev
|
10
|
6
|
5
|
Potencialni
vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav
|
10
|
6
|
|
Skupaj
|
50
|
38
|
(3) Za ocenjevanje po
kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev se uporabljajo naslednji
kazalniki:
-
Dosežki pri publikacijah (kvalitativno) (kazalnik 1.4.);
-
Dosežki pri citiranosti (kvalitativno) (kazalnik 1.5.);
-
Statusna in mednarodna odličnost (kazalnik 1.6.).
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Relevantnosti dosežkov
raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi in kulturnimi
dejavnostmi (kazalnik 2.5.);
-
Avtorstvo/soavtorstvo patentov, standardov, licenc, novih proizvodov,
tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij (kazalnik 2.6.);
-
Ustanoviteljstvo/soustanoviteljstvo odcepljenega (ang. spin-off)
podjetja (kazalnik 2.7.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva
zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se
uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Pomen za RO (kazalnik 5.13.);
-
Pomen za skupino raziskovalcev (kazalnik 5.14.);
-
Pomen za Slovenijo (kazalnik 5.15.).
(6) Če je prijavljeni raziskovalec iz tujine Nobelov ali
Fieldsov nagrajenec ali vodja potekajočega projekta ERC, se uvrsti v
sofinanciranje brez ocenjevanja.
(7) Merila (točke) za kazalnike se določijo v
metodologiji.
159. člen
(postopek ocenjevanja)
(1) Ocenjevanje prijav poteka po vrstnem redu
predloženih popolnih prijav. Po izvedenem točkovanju in prejeti oceni
recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni
utemeljitvi ocene.
(2) Strokovno telo na podlagi doseženega števila točk
ugotovi izpolnjevanje minimalne ocene za sofinanciranje. Kot pogoj za
sofinanciranje mora prijava doseči mejni prag za vsak posamezen kriterij iz
drugega odstavka 158. člena tega pravilnika.
(3) Strokovno telo pripravi predlog sofinanciranja
prijav tujih raziskovalcev, ki izpolnjujejo minimalno oceno za sofinanciranje, upoštevajoč
vrstni red predloženih popolnih prijav, in predlog prijav, ki ne izpolnjujejo
minimalne ocene za sofinanciranje, in ju posreduje ZSA v obravnavo.
(4) V sofinanciranje so sprejete prijave tujih
raziskovalcev, ki izpolnjujejo minimalno oceno za sofinanciranje, in prijave iz
šestega odstavka 158. člena tega pravilnika, in sicer po vrstnem redu
predloženih popolnih prijav glede na datum in uro predložitve posamezne popolne
prijave do porabe predvidene letne višine razpisanih sredstev.
(5) Ne glede na višino razpisanih sredstev je v
sofinanciranje sprejeta tudi prijava tujega raziskovalca, ki ji je bilo v
postopku ugovora iz 28. člena tega pravilnika ugodeno.
(6) O sprejetju prijav za sofinanciranje tujih
raziskovalcev ali zavrnitvi prijav odloči direktor s sklepom na predlog sklepa
ZSA.
(7) Prijave, ki prispejo po porabi sredstev v zadnjem
letu razpisa in pred potekom odprtega roka, se zavrnejo s sklepom direktorja.
160. člen
(pogodba)
Agencija sofinanciranje izbranih tujih raziskovalcev uredi s
pogodbo.
7.7 Znanstveni sestanki
161. člen
(namen)
Agencija sofinancira sestanke, da bi tako omogočila
pridobivanje novega znanja, prenos znanja iz sveta, mednarodno izmenjavo znanja
in prenos raziskovalnih dosežkov v prakso.
162. člen
(predmet sofinanciranja)
Agencija sofinancira stroške organizacije znanstvenega
sestanka, in sicer krije stroške administriranja programskega in
organizacijskega odbora, tiskanje in razpošiljanje vabil in dopisov ter
tiskanje povzetkov v knjižni oziroma elektronski obliki, dodatka na referenta,
najemnine dvorane in stroške bivanja največ desetim vabljenim tujim
predavateljem oziroma petim odstotkom aktivnih udeležencev (vabljeni
predavatelji iz tujine in referenti). Agencija sofinancira tudi pripravljalna
dela za organizacijo velikih sestankov, in sicer krije stroške administriranja programskega
in organizacijskega odbora, tiskanja in razpošiljanja vabil in dopisov ter
tiskanje povzetkov v knjižni oziroma elektronski obliki.
163. člen
(programski odbor)
Za kakovostno organizacijo znanstvenega sestanka je
ustanovljen in zadolžen programski odbor. Vodja znanstvenega sestanka mora biti
v Evidenci RO evidentiran kot raziskovalec.
164. člen
(zbiranje prijav)
(1) Agencija zbira prijave za organizacijo sestanka na
podlagi razpisa.
(2) Na razpis se lahko prijavijo organizacije, ki so
vpisane v Evidenco RO, in društva s statusom delovanja v javnem interesu na
področju raziskovalne dejavnosti. Prav tako se lahko prijavijo pravne osebe
Slovencev iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu (v nadaljnjem
besedilu: prijavitelj).
165. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za
ocenjevanje prijav znanstvenih sestankov, ki ga imenuje ZSA.
(2) Vsako prijavo ocenita dva recenzenta. Strokovno telo
za znanstvene sestanke (v nadaljnjem besedilu: strokovno telo) imenuje 14
recenzentov, za vsako znanstveno vedo po dva znanstvena recenzenta. Strokovno
telo v 30 dneh od dneva prejema dokumentacije pripravi finančno ovrednoten
predlog prednostnega seznama za sofinanciranje znanstvenih sestankov (v
nadaljnjem besedilu: predlog). Predlog podpiše predsednik strokovnega telesa.
(3) Za ocenjevanje prijav se uporabljajo kriteriji,
navedeni v tabeli 7.7.
Tabela 7.7: Kriteriji za
ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke in največje število točk za posamezni
kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje št. točk
|
1
|
Znanstvena
odličnost raziskovalcev
|
40
|
5
|
Potencialni
vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav
|
60
|
6
|
Kakovost in
učinkovitost izvedbe in upravljanja
|
15
|
|
Skupaj
|
115
|
(4) Za ocenjevanje po
kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev se uporabljata naslednja
kazalnika:
-
Dosežki pri publikacijah (kvalitativno) (kazalnik 1.4.);
-
Dosežki pri citiranosti (kvalitativno) (kazalnik 1.5.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva
zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se
uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke (kazalnik 5.4.);
-
Delež sredstev iz drugih virov (kazalnik 5.7.);
-
Delež tujih udeležencev znanstvenega sestanka (kazalnik 5.9.);
-
Periodičnost znanstvenega sestanka (kazalnik 5.10.);
-
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti (kazalnik
5.11.);
-
Združevanje več znanstvenih disciplin (kazalnik 5.12.).
(6) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti in
učinkovitosti izvedbe in upravljanja se uporablja naslednji kazalnik:
-
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev (kazalnik 6.7.).
(7) Elementi za ocenjevanje so podrobneje določeni v
metodologiji.
(8) Po točkovanju strokovno telo določi štiri
kategorije: I., II., III. in IV. Sofinancirajo se le sestanki, ki se pri
ocenjevanju uvrstijo v I., II. in III. kategorijo. Sestanek se uvrsti v
posamezno kategorijo na podlagi vsote točkovnih ocen, in to ločeno po vedah.
166. člen
(najmanjše število referentov)
Agencija sofinancira sestanke, na katerih je predvidenih
najmanj deset referentov za enodnevni sestanek ter najmanj 20 referentov
za dvo- ali večdnevni sestanek.
167. člen
(normativ za izračun sredstev za sofinanciranje stroškov
organizacije znanstvenih sestankov)
Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje stroškov organizacije
znanstvenih sestankov se upoštevajo število udeležencev, število referentov,
število dni, število tujih vabljenih predavateljev in administriranje, ki je
odvisno od števila referentov. Način izračuna in finančno opredeljeni elementi
so določeni v metodologiji.
7.8 Promocija in povezovanje znanstvenih dosežkov
168. člen
(namen)
Agencija sofinancira aktivnosti v zvezi s promocijo in
povezovanjem znanosti na podlagi razpisa z namenom:
-
podpore aktivnemu sodelovanju s povabilom na dogodkih, ki jih
organizirajo (soorganizacija ne šteje) priznana mednarodna združenja,
mednarodne organizacije ali Evropska komisija. Sodelovanje lahko poteka v
obliki naslovnega predavanja, vabljenega predavanja ali vabljeni udeležbi v
razpravi (npr. panel). Pri tem lahko enakopravno sodelujejo slovenski
raziskovalci iz zamejstva oziroma slovenski raziskovalci, živeči po svetu;
-
podpore slovenskim ustanovam ali združenjem, ki na raziskovalnem
področju povezujejo dejavnost slovenskih humanistov, naravoslovcev in drugih
strokovnjakov v zamejstvu, ob tem sodelujejo s tujimi raziskovalnimi
institucijami in društvi ter s svojimi znanstvenimi publikacijami oskrbujejo
knjižnice in slovenske lektorate v tujini;
-
podpore združenjem, ki obveščajo o politikah in evropski zakonodaji na
področju raziskovalne in inovacijske dejavnosti ter visokega šolstva na ravni
EU in o aktualnih razpisih EU ter skrbijo za povezovanja z evropskimi partnerji
za oblikovanje projektnih konzorcijev za raziskovalne in razvojno-tehnološke
mreže;
-
spodbujanja razvoja in vzpostavitve inovativnih komunikacijskih aktivnosti
za promocijo slovenske raziskovalne dejavnosti, da bi tako izboljšala
razumevanje znanosti v javnosti, pri čemer so kot inovativne komunikacijske
aktivnosti opredeljene tiste, ki pomenijo novost v načinu promocije znanosti v
slovenskem prostoru in hkrati kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje:
zagotovljena pokritost vseh znanstvenih ved, zagotovljeno komuniciranje s
tujimi javnostmi, združevanje znanstvene odličnosti sodelujočih raziskovalcev z
medijskimi in komunikacijskimi znanji prijavitelja.
169. člen
(prijavitelji)
Na razpis agencije za sofinanciranje aktivnosti v zvezi s
promocijo in povezovanjem znanosti se lahko prijavijo za namene, določene v
168. členu tega pravilnika, v:
-
prvi in četrti alineji: RO in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v
Evidenco RO ali register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija, ter
izpolnjujejo pogoje, predpisane z zakonom, ki ureja področje raziskovalne
dejavnosti, in s predpisi agencije. Na razpis se lahko prijavijo tudi drugi
zavodi, gospodarske družbe, zveze društev in ustanove iz Republike Slovenije,
društva, vpisana v zbirko podatkov društev pri ministrstvu, pristojnem za
znanost, ki delujejo v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti, ter
pravne osebe iz slovenskega zamejstva in Slovenci po svetu;
-
drugi alineji: društva, zveze društev, ustanove iz Republike Slovenije;
-
tretji alineji: društva, zveze društev.
170. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija, ki jo s sklepom
imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Člani so lahko
zunanji ali zaposleni v agenciji. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj
dva člana. Strokovna komisija pri sprejemanju odločitev lahko po potrebi
pridobi mnenje članov strokovnih teles agencije oziroma recenzentov.
(2) Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi
kriterijev, navedenih v tabeli 7.8.
Tabela 7.8: Kriteriji za
ocenjevanje prijav za izvajanje promocije in povezovanja znanja in največje
število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje
št. točk
|
1
|
Znanstvena
odličnost raziskovalcev
|
10
|
5
|
Potencialni
vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav
|
70
|
6
|
Kakovost in
učinkovitost izvedbe in upravljanja
|
20
|
|
Skupaj
|
100
|
(3) Za ocenjevanje po
kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev se uporablja naslednji kazalnik:
-
Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne
znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A½) za nosilca promocijske
dejavnosti (kazalnik 1.1.).
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva
zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se
uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti (kazalnik
5.11.);
-
Pričakovana vidnost v javnosti (kazalnik 5.17.);
-
Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami (kazalnik 5.23.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti in učinkovitosti
izvedbe in upravljanja se uporabljata naslednja kazalnika:
-
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev (kazalnik 6.7.);
-
Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih
(kazalnik 6.11.).
(6) Strokovna komisija pri oceni prijav z nameni iz
druge oziroma tretje alineje 168. člena tega pravilnika upošteva preteklo večletno
odmevno delovanje prijavitelja.
171. člen
(sofinanciranje)
(1) Agencija v okviru aktivnosti v zvezi s promocijo in
povezovanjem znanstvenih dosežkov po kriterijih iz 170. člena tega
pravilnika sofinancirala:
-
stroške v zvezi s promocijskimi aktivnostmi, ki jih izvajajo slovenski
raziskovalci, tudi iz zamejstva in živeči po svetu. Ne financirajo se stroški
kotizacije na kongresu, srečanju ali simpoziju;
-
stroške delovanja ustanov ali združenj, ki prijavljajo namen iz druge
oziroma tretje alineje 168. člena tega pravilnika;
-
stroške delovanja združenj;
-
stroške vzpostavitve in delovanja inovativnih sistemov za promocijo
slovenske znanosti.
(2) Prijavitelji podpišejo izjavo, da za isti namen še
niso (so)financirani iz drugih proračunskih sredstev.
172. člen
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z opredeljenimi kriteriji
strokovna komisija izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje
promocije in ga posreduje ZSA v obravnavo. Na podlagi predloga sklepa ZSA o
izboru prijav za sofinanciranje promocije direktor sprejme obrazložen sklep o
izboru prijav.
7.9 Znanstveni tisk
7.9.1 Domače periodične znanstvene publikacije
173. člen
(namen)
(1) Agencija s sofinanciranjem podpira izdajanje domačih
periodičnih znanstvenih publikacij v tiskani oziroma elektronski obliki (v
nadaljnjem besedilu: znanstvene publikacije) na podlagi razpisa, da bi tako
omogočala in pospeševala objave tistih publikacij, ki so:
-
aktualne in temeljnega pomena za razvoj nekega znanstvenega področja ali
podpodročja;
-
pomembne za razvoj slovenske znanstvene terminologije;
-
pomembne za predstavljanje slovenskih znanstvenih dosežkov v domačem in
mednarodnem prostoru;
-
pomembne za širjenje novih znanstvenih spoznanj.
(2) Znanstvene publikacije morajo ustrezati veljavnim
mednarodnim bibliografskim in tehniškim standardom za znanstveni tisk in serijske
publikacije.
174. člen
(prijavitelji)
Na razpis za sofinanciranje izdajanja domačih znanstvenih publikacij
se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v Evidenco RO,
društva, vpisana v zbirko podatkov društev, ki delujejo v javnem interesu na
področju raziskovalne dejavnosti, ter založbe. Prav tako se lahko prijavijo pravne
osebe iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu (v nadaljnjem besedilu:
prijavitelj). Prijavitelj lahko na razpis odda samo eno prijavo za posamezno
znanstveno publikacijo.
175. člen
(pogoji prijave prijavitelja)
Prijavitelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-
znanstvena publikacija že izhaja najmanj eno leto pred razpisom;
-
znanstvena publikacija izhaja v skladu z letnim načrtom v letu pred
objavo razpisa;
-
znanstvena publikacija ima naslov na svetovnem spletu (vsaj s kazalom
vsake številke in s povzetkom);
-
znanstvena publikacija ima ustrezno ISSN–številko;
-
če ima znanstvena publikacija objavljene znanstvene članke v tujem
jeziku, morajo biti objavljeni najmanj povzetki člankov v slovenskem jeziku;
-
če ima znanstvena publikacija objavljene znanstvene članke v slovenskem
jeziku, morajo biti objavljeni najmanj povzetki člankov v angleškem jeziku
(izjemoma v drugem svetovnem jeziku);
-
prijavitelj je dolžan hraniti pisne recenzije znanstvenih člankov za
obdobje zadnjih štirih let, ki morajo biti vedno dostopne agenciji, oziroma za
obdobje izhajanja znanstvene publikacije, če je to krajše od štirih let;
-
prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev;
-
prijavitelj za isti namen in z istim revijalnim programom še ni
sofinanciran iz drugih javnih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih
zneskov pomoči po pravilu "de minimis";
-
prijavitelj ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega
prenehanja;
-
znanstveno publikacijo, katere izdajo agencija sofinancira, je treba
predstaviti v spletnem mediju. Obvezna je oddaja revij v predpisani elektronski
obliki Narodni in univerzitetni knjižnici za objavo na javno-dostopnem portalu
Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si takoj ob izdaji ali najpozneje ob
izdaji naslednje številke;
-
prijavitelj ima izpolnjene vse morebitne pogodbene obveznosti iz
predhodnega leta do agencije;
-
znanstvena publikacija je zajeta v mednarodnih bibliografskih bazah
podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLO-A),
oziroma v seznamu znanstvenih revij, ki niso vključene v mednarodne
bibliografske baze podatkov, se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij
(BIBLO-B), ki je dostopen na spletnih straneh agencije.
176. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija, ki jo s sklepom
imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Člani so lahko
zunanji ali zaposleni v agenciji. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj
dva člana. Strokovna komisija pri sprejemanju odločitev lahko po potrebi
pridobi mnenje članov strokovnih teles agencije oziroma recenzentov.
(2) Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi
kriterija, navedenega v tabeli 7.9.1.
Tabela 7.9.1: Kriterij za
ocenjevanje prijav za domače znanstvene periodične publikacije in največje
število točk za kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje
št. točk
|
9
|
Kakovost prijave podporne dejavnosti
|
100
|
|
Skupaj
|
100
|
(3) Za ocenjevanje po
kriteriju Kakovosti prijave podporne dejavnosti se uporabijo naslednji
kazalniki:
-
Kakovost znanstvene publikacije – publikacija je zajeta v mednarodnih
bibliografskih bazah podatkov SCOPUS ali WoS (kazalnik 9.11.);
-
Kakovost znanstvene publikacije – publikacija je zajeta v drugih mednarodnih
bibliografskih bazah podatkov, ki se upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih
publikacij (kazalnik 9.12.);
-
Kakovost znanstvene publikacije – publikacija je zajeta v seznamu
znanstvenih publikacij, ki niso vključene v mednarodne bibliografske baze podatkov,
se pa upoštevajo pri kategorizaciji znanstvenih publikacij (kazalnik 9.13.).
(4) Strokovna komisija preverja upravičenost
prijaviteljev ter izpolnjevanje razpisnih pogojev za sodelovanje na razpisu iz
174. in 175. člena tega pravilnika.
177. člen
(sofinanciranje)
(1) Višina letnega sofinanciranja za posamezno
publikacijo se izračuna sorazmerno obsegu izdajanja znanstvene vsebine ter
oceni na podlagi določb 176. člena tega pravilnika. Natančen način
izračuna najvišje možne višine sofinanciranja za posamezno znanstveno
publikacijo ter največji letni obseg izdajanja znanstvene vsebine, ki jo
agencija sofinancira, določa metodologija oziroma razpis. Višina sofinanciranja
ne more presegati zaprošenih sredstev. Če vsota izračunanih sredstev
sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski
sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih
sredstev.
(2) Pri izdajanju publikacije agencija sofinancira
stroške tiska, stroške priprave za tisk (stroške oblikovanja in računalniškega preloma),
stroške odpošiljanja, stroške priprave spletne izdaje, uredniško delo in
stroške lektoriranja. Agencija ne sofinancira avtorskih honorarjev piscev
člankov.
(3) Če se obseg publikacije v posameznem letu zmanjša za
več kot 20 odstotkov obsega prijavljenih letnih avtorskih pol, agencija
ustrezno prilagodi sofinanciranje tako, da na novo izračuna višino
sofinanciranja za posamezno leto na način, kot je določen v prvem odstavku tega
člena.
178. člen
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z opredeljenimi kriteriji
strokovna komisija izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje
domačih periodičnih znanstvenih publikacij in ga posreduje ZSA v obravnavo in
potrditev. Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav za sofinanciranje domačih
znanstvenih periodičnih publikacij direktor sprejme obrazloženi sklep o izboru
prijav.
7.9.2 Domače periodične poljudnoznanstvene publikacije
179. člen
(namen)
Agencija sofinancira izdajanje periodičnih publikacij s
poljudnoznanstveno vsebino v tiskani oziroma elektronski obliki (v nadaljnjem
besedilu: poljudnoznanstvena publikacija) na podlagi razpisa, da bi tako
omogočala in pospeševala objave tistih poljudnoznanstvenih publikacij, ki so:
-
pomembne za spodbujanje zanimanja mladine in javnosti za znanost in
tehnologijo ter za širjenje splošne znanstvene in tehniške kulture;
-
pomembne za formalno izobraževanje (predvsem osnovno- in srednješolsko);
-
pomembne za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije;
-
dostopne na internetu in jih v pomembnem deležu ustvarjajo slovenski
avtorji.
180. člen
(prijavitelji)
Na razpis se lahko prijavijo organizacije, ki so vpisane v
Evidenco RO, društva, vpisana v zbirko podatkov društev, ki delujejo v javnem
interesu na področju raziskovalne dejavnosti ter založbe. Prav tako se lahko
prijavijo pravne osebe iz slovenskega zamejstva in Slovencev po svetu.
181. člen
(pogoji prijave prijavitelja)
Prijavitelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
poljudnoznanstvena publikacija že izhaja najmanj eno leto pred razpisom;
-
poljudnoznanstvena publikacija izhaja v skladu z letnim načrtom v letu
pred objavo razpisa;
-
poljudnoznanstvena publikacija ima naslov na svetovnem spletu (vsaj s
kazalom vsake številke in povzetkom);
-
poljudnoznanstvena publikacija ima ustrezno ISSN-številko;
-
prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev;
-
na razpis lahko odda samo eno prijavo za posamezno poljudnoznanstvena
publikacijo;
-
za isti namen in z istim revijalnim programom še ni sofinanciran iz drugih
javnih razpisov in z njim ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči po pravilu
"de minimis";
-
ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali prisilnega prenehanja;
-
poljudnoznanstveno publikacijo je treba predstaviti v spletnem mediju.
Obvezna je oddaja revij v predpisani elektronski obliki Narodni in
univerzitetni knjižnici za objavo na javno-dostopnem portalu Digitalna
knjižnica Slovenije – dLib.si takoj ob izdaji ali najpozneje ob izdaji
naslednje številke.
182. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje občasno strokovno telo, ki ga
imenuje ZSA.
(2) Občasno strokovno telo ocenjuje prijave na podlagi
kriterija, navedenega v tabeli 7.9.2.
Tabela 7.9.2: Kriterij za
ocenjevanje prijav za domače poljudnoznanstvene publikacije in največje število
točk za kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje
št. točk
|
5
|
Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in
uporabe pričakovanih rezultatov raziskav
|
100
|
|
Skupaj
|
100
|
(3) Za ocenjevanje po
kriteriju Potencialnega vpliva zaradi razvoja, razširjanja in uporabe
pričakovanih rezultatov raziskav se uporabljajo naslednji kazalniki:
-
Periodične poljudnoznanstvene publikacije: povezava s formalnim
izobraževanjem (predvsem z osnovno- in srednješolskim) (kazalnik 5.18.);
-
Periodične poljudnoznanstvene publikacije: pomen za spodbujanje
zanimanja javnosti za naravoslovje in tehnologijo ter za razširjanje splošne
znanstvene in tehniške kulture (kazalnik 5.19.);
-
Periodične poljudnoznanstvene publikacije: pomen za razvoj slovenske
poljudnoznanstvene terminologije (kazalnik 5.20.);
-
Periodične poljudnoznanstvene publikacije: zastopanost (delež)
slovenskih avtorjev (kazalnik 5.21.);
-
Periodične poljudnoznanstvene publikacije: dostopnost na internetu
(kazalnik 5.22.).
(4) Posamezna prijava lahko doseže največ 100 točk. Na
podlagi doseženih točk se prijava uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer se
v:
-
I. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 91 in 100 točkami;
-
II. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 60 in 90 točkami;
-
III. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene z manj kot 60 točkami.
(5) Za izračun višine sofinanciranja posamezne
poljudnoznanstvene publikacije se sorazmerno upoštevajo število avtorskih pol
na zvezek, naklada, število rednih zvezkov na letnik, priznani stroški na eno
avtorsko polo ter kategorija iz prejšnjega odstavka. Natančen način izračuna
sofinanciranja za posamezno poljudnoznanstveno publikacijo določa metodologija.
Če vsota izračunanih sredstev sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna
sredstva, se izračunani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom
razpoložljivih finančnih sredstev.
183. člen
(sofinanciranje)
Agencija sofinancira stroške tiska in stroške priprave na
tisk, stroške spletne izdaje, lektoriranja, priprave preloma strani,
odpošiljanja, ne sofinancira pa avtorskega honorarja piscev člankov. Če se
obseg publikacije v posameznem letu zmanjša za več kot 20 odstotkov obsega
prijavljenih letnih avtorskih pol, agencija ustrezno prilagodi sofinanciranje
tako, da na novo izračuna višino sofinanciranja za posamezno leto v skladu z izračunom,
določenim v petem odstavku 182. člena.
184. člen
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z opredeljenimi kriteriji
občasno strokovno telo izdela predlog prednostnega seznama prijav za
sofinanciranje periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij in ga posreduje ZSA v
obravnavo in potrditev. Na podlagi predloga sklepa ZSA o izboru prijav za
sofinanciranje periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij direktor sprejme
obrazloženi sklep o izboru prijav.
7.9.3 Znanstvene monografije
185. člen
(namen)
Agencija s sofinanciranjem podpira izdajanje znanstvenih
monografij s področij humanistike, družboslovja, medicine, biotehnike, tehnike
in naravoslovja v tiskani in digitalni obliki na podlagi razpisa, da bi tako
omogočala in pospeševala objave tistih znanstvenih monografij, ki so:
-
aktualne in temeljnega pomena za razvoj posameznega znanstvenega
področja;
-
pomembne za razvoj slovenske znanstvene terminologije;
-
pomembne za predstavljanje slovenskih znanstvenih dosežkov v domačem in
mednarodnem prostoru;
-
pomembne za širjenje novih znanstvenih spoznanj in znanstvene kulture.
186. člen
(predmet sofinanciranja)
(1) Pri izdajanju znanstvenih monografij agencija
sofinancira:
-
znanstvene monografije ter kritične izdaje virov s spremno študijo in
komentarjem: stroški tiska, tehnična priprava rokopisa za tisk oziroma
digitalno objavo (stroški oblikovanja in računalniškega preloma), stroški
lektoriranja;
-
prevod znanstvenih monografij tujih avtorjev v slovenski jezik: stroški
prevajanja;
-
prevod znanstvenih monografij slovenskih avtorjev v tuj jezik: stroški
prevajanja oziroma lektoriranja v tujem jeziku, če je monografija že napisana v
tujem jeziku;
-
digitalna izdaja monografije: stroški priprave rokopisa za digitalno
objavo, stroški lektoriranja.
(2) Agencija ne sofinancira:
-
ponatisov znanstvenih monografij;
-
ponatisov doktorskih in magistrskih del;
-
zbornikov znanstvenih prispevkov na konferencah, kongresih, simpozijih
in kolokvijih;
-
končnih in drugih poročil o rezultatih raziskav;
-
učbenikov, priročnikov in katalogov.
(3) Če je izračun sofinanciranega zneska večji, kot so
zaprošena sredstva, se upoštevajo zaprošena sredstva.
(4) Število znanstvenih monografij, ki jih agencija
sofinancira posameznemu avtorju, se določi v razpisu.
(5) Agencija v primeru prijave prevoda znanstvene
monografije istega avtorja v več tujih jezikov sofinancira prevod le v en tuji
jezik. Če je prijavljeni prevod znanstvene monografije slovenskega avtorja
le-ta že napisal v tujem jeziku, se priznajo samo stroški lektoriranja prevoda.
(6) Agencija ne sofinancira avtorskih honorarjev
avtorjev znanstvenih monografij.
(7) Agencija sofinancira stroške izdaje oziroma prevoda
znanstvene monografije, ki nastanejo do roka oddaje dokaznega izvoda.
187. člen
(prijavitelji)
(1) Na razpis za sofinanciranje izdajanja znanstvenih
monografij se lahko prijavijo:
-
raziskovalne organizacije, vpisane v Evidenco RO;
-
društva, vpisana v zbirko podatkov društev, ki delujejo v javnem
interesu na področju raziskovalne dejavnosti;
-
založbe na področju Republike Slovenije ali v zamejstvu.
(2) Prijavitelj se lahko prijavi na razpis samo z eno
prijavo za posamezno znanstveno monografijo.
188. člen
(pogoji prijave prijavitelja)
(1) Prijavitelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-
znanstvena monografija mora biti recenzirana z najmanj dvema
znanstvenima recenzijama;
-
znanstvena recenzija mora biti objavljena v sofinancirani znanstveni
monografiji z imenom in priimkom recenzenta;
-
znanstvena monografija mora biti urejena in opremljena po mednarodnih
bibliografskih standardih in standardih za znanstveni tisk, veljavnih v
Republiki Sloveniji (znanstvena monografija mora imeti ustrezen CIP in
ISBN-številko oziroma vse potrebne elemente za njuno pridobitev);
-
znanstvena monografija in prevod znanstvene monografije morata biti
agenciji dostavljena do 31. marca prihodnjega leta;
-
finančna konstrukcija znanstvene monografije mora biti finančno
uravnotežena na način, da so prihodki in odhodki znanstvene monografije enaki;
-
prijavitelji si morajo prizadevati zagotoviti izdajo znanstvenih monografij
v poslovnem modelu, ki omogoča odprt dostop do sofinanciranih digitalnih
znanstvenih monografij, v skladu z veljavno strategijo odprtega dostopa;
-
prijavitelj za isti namen in isto znanstveno monografijo še ni
sofinanciran iz državnega proračuna na podlagi drugih javnih razpisov in z
njimi ne bo presegel dovoljenih zneskov pomoči po pravilu »de minimis«;
-
prijavitelj ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečaja ali
prisilnega prenehanja;
-
prijavitelj je dolžan zagotoviti del lastnih sredstev oziroma sredstev
iz drugih virov.
(2) Pri prevodu znanstvene monografije tujega avtorja v
slovenski jezik se upoštevajo že objavljene recenzije v publikaciji. Če tuja
znanstvena monografija, ki se prevaja v slovenski jezik, objavljenih recenzij nima,
prijavitelj priloži najmanj dve znanstveni recenziji.
189. člen
(pogoji za recenzenta znanstvene monografije)
(1) Recenzent znanstvene monografije je lahko slovenski
ali tuji državljan, ki ima doktorat znanosti v okviru vede prijavljene znanstvene
monografije in habilitacijo v predavateljski naziv (docent, izredni profesor
ali redni profesor) oziroma ustrezen raziskovalni naziv (znanstveni sodelavec,
višji znanstveni sodelavec ali znanstveni svetnik).
(2) Recenzent znanstvene monografije zagotovi, da je
monografija znanstveno delo.
(3) Recenzent znanstvene monografije ne sme biti v navzkrižju
interesov z avtorjem znanstvene monografije.
(4) Ime in priimek recenzenta znanstvene monografije se
objavita.
190. člen
(prijava)
(1) Prijava poleg prijavnega obrazca in obveznih prilog,
ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev, vsebuje tudi digitalno različico
znanstvene monografije (z vsemi prilogami) na predpisanem mediju in v
predpisanem formatu.
(2) Pri znanstvenih prevodih tujih avtorjev v slovenski
jezik mora biti priložen izvirnik tujega avtorja in osnutek prevoda, ki je
opremljen s podatki in referencami prevajalca. Če izvirnika tujega avtorja ni
možno priložiti, prijavitelj v prijavi navede avtorjeve podatke, naslov in
jezik izvirnika, iz katerega se prevaja, leto in kraj izida ter ime založbe.
(3) Za že natisnjene znanstvene monografije slovenskih
avtorjev je treba priložiti izvod izvirnika. Pri prevodu slovenskega avtorja v
tuji jezik je treba priložiti pogodbo avtorja s tujim založnikom oziroma pisno
dokazilo, da je znanstvena monografija sprejeta v program pri tujem založniku
(če bo delo izšlo v tujini).
191. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Prijave ocenjuje strokovna komisija, ki jo s sklepom
imenuje direktor. Število članov komisije določi direktor. Člani so lahko
zunanji ali zaposleni v agenciji. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj
dva člana. Strokovna komisija lahko po potrebi pri sprejemanju odločitev
pridobi mnenje članov strokovnih teles agencije oziroma recenzentov.
(2) Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi
kriterijev, navedenih v tabeli 7.9.3.
Tabela 7.9.3: Kriteriji za
ocenjevanje prijav za znanstvene monografije in največje število točk za
posamezni kriterij.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje
št. točk
|
1
|
Znanstvena odličnost raziskovalcev (avtorjev)
|
30
|
9
|
Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije
|
30
|
|
Skupaj
|
60
|
(3) Za ocenjevanje znanstvenih
monografij po kriteriju Znanstvene odličnosti raziskovalcev (avtorjev) se
uporablja naslednji kazalnik:
-
Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne
znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A½) (kazalnik 1.1.).
(4) Za ocenjevanje znanstvenih monografij po kriteriju
Znanstvene odličnosti recenzentov se uporablja naslednji kazalnik:
-
Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije (kazalnik 9.14.).
(5) Upoštevajo se reference znanstvene odličnosti
avtorja na dan zaključka razpisnega roka.
(6) Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki se
prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti avtorja
in znanstvenega prevoda v slovenski jezik poda na podlagi priloženega izvirnika
tujega avtorja, priloženih recenzij, osnutka prevoda in treh navedenih
avtorjevih znanstvenih del s področja vede, razen kadar zaradi časovne
oddaljenosti ali drugih okoliščin drugih del avtorja ni mogoče pridobiti.
(7) Za slovenske avtorje znanstvenih monografij, ki niso
vpisani v Evidenco RO, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na
podlagi bibliografij avtorjev.
(8) Za tujega recenzenta znanstvene monografije
strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi navedenih treh
najboljših recenzentovih znanstvenih del.
(9) Če ima znanstvena monografija več avtorjev, se pri
oceni upoštevajo samo točke prvega avtorja, ki izkazuje bibliografske kazalnike
v sistemu SICRIS.
(10) Če znanstveno monografijo ocenjuje več recenzentov,
se ocenjevanje znanstvene odličnosti recenzentov izvede tako, da se izračuna
povprečje točk dveh recenzentov, ki izkazujeta bibliografske kazalnike v
sistemu SICRIS.
(11) Posamezna prijava lahko doseže največ 60 točk. Na
podlagi doseženih točk se prijavo uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer v:
-
I. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena nad 30 in do 60 točk;
-
II. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena med 21 in 30 točkami;
-
III. kategorijo se uvrsti prijava, ocenjena z manj kot 21 točkami.
192. člen
(sofinanciranje)
Višina sofinanciranja za posamezno znanstveno monografijo se
izračuna na podlagi naklade, obsega znanstvene monografije (v avtorskih polah)
in uvrstitve v kategorije iz 191. člena tega pravilnika. Natančen
izračun za sofinanciranje posamezne znanstvene monografije določa metodologija.
Če vsota izračunanih sredstev sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna
sredstva, se izračunani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom
razpoložljivih finančnih sredstev.
193. člen
(odločanje ZSA in sprejem odločitve)
Na podlagi izvedenega točkovanja v skladu z opredeljenimi kriteriji
strokovna komisija izdela predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje
znanstvenih monografij in ga posreduje ZSA v obravnavo in potrditev. Na podlagi
predloga sklepa ZSA o izboru prijav za sofinanciranje znanstvenih monografij direktor
sprejme obrazloženi sklep o izboru prijav.
7.10 Nakup mednarodne znanstvene literature
194. člen
(namen)
Agencija v skladu s tem pravilnikom sofinancira nakup
mednarodne znanstvene literature, da bi tako zagotavljala dotok in dostopnost
mednarodnih znanstvenih in strokovnih informacij za potrebe raziskovalne,
izobraževalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji.
195. člen
(strokovno telo)
Ocenjevanje prijav vodi strokovno telo, pristojno za
ocenjevanje prijav za mednarodno znanstveno literaturo.
196. člen
(prijavitelji)
(1) Na razpis se lahko prijavijo knjižnice, ki so javne
pravne osebe, in zavodi, vpisani v Evidenco RO, če imajo svoje ali skupne
knjižnice.
(2) Knjižnice in zavodi, ki se prijavijo na razpis,
morajo izvajati informacijske storitve za širši krog uporabnikov v
raziskovalni, razvojni in izobraževalni dejavnosti. Knjižnice (nacionalna
knjižnica, univerzitetne in visokošolske knjižnice, specialne knjižnice) in
zavodi se lahko prijavijo posamično ali v obliki konzorcijev.
197. člen
(vsebina prijave)
(1) Prijava mora temeljiti na podlagi založniških
cenikov ali pridobljenih ponudb. Predvidene cene naročil morajo biti
evidentirane v sistemu COBISS.SI. Seznam za naročilo mednarodne znanstvene
literature, izpisan iz sistema COBISS.SI, je priloga k prijavi.
(2) Prijavitelju se lahko odobrijo sredstva največ do
višine ponudb iz predloženega seznama.
(3) Če prijavitelj s pogajanji z dobavitelji doseže
nižje cene od prijavljenih in mu sredstva zato ostanejo, lahko predlaga
agenciji nakup dodatne mednarodne literature, za katero je na razpisu
kandidiral, vendar sofinanciranje ni bilo odobreno ali ni bilo odobreno v
celoti.
(4) Predlog iz tretjega odstavka se pripravi na podlagi
ponudb, ki jih prijavitelj priloži k predlogu. O predlogu s sklepom odloči
direktor.
198. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Za ocenjevanje prijav se uporabljajo kriteriji,
navedeni v tabeli 7.10.
Tabela 7.10: Kriteriji za
ocenjevanje prijav za nakup mednarodne znanstvene literature in največje
število točk za posamezni kriterij.
Št. kriterija
iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje št. točk
|
8
|
Relevantnost
podporne dejavnosti
|
16
|
9
|
Kakovost
prijave podporne dejavnosti
|
15
|
5
|
Potencialni
vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav
|
3
|
6
|
Kakovost in
učinkovitost izvedbe upravljanja
|
6
|
|
Skupaj
|
40
|
(2) Za ocenjevanje po kriteriju Relevantnosti podporne dejavnosti
se uporabljata naslednja kazalnika:
-
Dostopnost (kazalnik 8.1.);
-
Pogostnost uporabe (kazalnik 8.2.).
(3) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti prijave
podporne dejavnosti se uporablja naslednji kazalnik:
-
Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature (kazalnik
9.6.).
(4) Za ocenjevanje po kriteriju Potencialnega vpliva
zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav se
uporablja naslednji kazalnik:
-
Delež sredstev iz drugih virov (kazalnik 5.7.).
(5) Za ocenjevanje po kriteriju Kakovosti in
učinkovitosti izvedbe upravljanja se uporablja naslednji kazalnik:
-
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi
sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev (kazalnik 6.7.).
(6) Elementi ocenjevanja so podrobneje določeni v
metodologiji.
199. člen
(prednost pri sofinanciranju)
(1) Prednost pri sofinanciranju nakupa mednarodne
znanstvene literature imajo prijavitelji, katerih pospešen razvoj je v javnem
interesu Republike Slovenije. Na ta način se omogoča pospešeni razvoj strok, ki
so v javnem interesu za razvoj Republike Slovenije in so sestavni del mlade
organizacije, ki jo je treba v javnem interesu pospešeno razvijati, oziroma
uveljavljene organizacije, ki pospešeno razvija novo raziskovalno-razvojno
področje.
(2) Strokovno telo lahko prijavitelja iz prejšnjega
odstavka obravnava prednostno, če je povečanje dostopnosti mednarodne znanstvene
literature sestavni del celovitega projekta razvoja nekega raziskovalno‑razvojnega področja. Svojo
odločitev strokovno telo utemelji.
200. člen
(obseg sredstev sofinanciranja)
Pri izdelavi predloga za obseg sredstev za posameznega
prijavitelja strokovno telo upošteva:
-
obseg v ta namen že odobrenih sredstev posameznemu prijavitelju v
prejšnjem letu,
-
povečanje ali zmanjšanje zgoraj navedenih sredstev glede na uvrstitev
prijavitelja na lestvici točk glede na kriterije in
-
skupen obseg razpoložljivih sredstev za ta namen.
201. člen
(razporeditev prijav)
(1) Prijave za sofinanciranje mednarodnih serijskih
publikacij oceni strokovno telo za mednarodno literaturo po znanstvenih vedah.
Če je kakšen član strokovnega telesa v navzkrižju interesov, se v skladu z
določbo 230. člena tega pravilnika izloči iz ocenjevalnega postopka.
(2) Strokovno telo na podlagi ocen, izraženih s točkami,
pripravi vrstni red prijav za mednarodne serijske publikacije po področjih.
(3) Strokovno telo pri opredelitvi sredstev za
sofinanciranje kot izhodišče upošteva razpoložljiva sredstva, sredstva,
izplačana prijavitelju v preteklem letu, in doseženo uvrstitev prijavitelja v
vrstnem redu prijav.
(4) Pri prednostni obravnavi prijavitelja na podlagi
drugega odstavka 199. člena tega pravilnika strokovno telo lahko ne
upošteva določb prejšnjega odstavka. Tak predlog dodatno obrazloži.
(5) Če agencija prijavitelja v preteklosti še ni
sofinancirala, strokovno telo predlog za sofinanciranje nakupa mednarodne
znanstvene literature pripravi tako, da upošteva razpoložljiva sredstva.
Minimalni obseg sredstev za sofinanciranje ne sme biti manjši od sredstev, danih
prijavitelju, ki je v preteklem letu prejel najnižja sredstva.
(6) Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje
nabavnih konzorcijev posebnega pomena. Konzorcij je posebnega pomena, če so
vanj vključene najmanj štiri univerze in najmanj štiri JRZ oziroma celotno
znanstveno področje, ki ga konzorcij pokriva. Konzorcijem se sofinancirajo
stroški za elektronski dostop do vsebin s celotnim besedilom. Izhodišče za
določitev sredstev so razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana konzorciju v
preteklem letu.
(7) Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje
mednarodnih zbirk podatkov. Predlagane zbirke poleg osnovnih bibliografskih
podatkov vsebujejo tudi analitične podatke, ki omogočajo dodatne informacije o
kakovosti raziskovalnih izsledkov. Izhodišče za predlog obsega sredstev so
razpoložljiva sredstva in sredstva, izplačana v preteklem letu.
(8) Strokovno telo v 30 dneh od dneva prejema
dokumentacije pripravi predlog prednostnega seznama prijav za sofinanciranje
mednarodne znanstvene literature. Za mnenje k strokovni oceni lahko zaprosi
ZSV.
(9) O izboru prijav za sofinanciranje prijav po tem
členu odloči direktor s sklepom o izboru prijav na predlog sklepa ZSA o izboru
prijav.
7.11 Osrednji specializirani informacijski centri za
raziskovalno dejavnost (OSIC)
202. člen
(namen)
Namen OSIC je z operativnim in svetovalnim delom zagotavljati
kakovost vodenja bibliografskih zapisov raziskovalcev v sistemu COBISS.SI.
203. člen
(naloge OSIC)
(1) OSIC izvaja naloge v skladu s prilogo 1 tega
pravilnika. Njegove naloge so: obdelovanje, organiziranje, vrednotenje,
arhiviranje in posredovanje specializiranih informacij in informacijskih virov,
spremljanje in nadziranje ustreznosti razvrstitve bibliografskih zapisov
raziskovalcev v sistemu COBISS.SI. Izvajanje nalog OSIC v povezavi z zapisi
raziskovalcev v sistemu COBISS.SI koordinira IZUM.
(2) Naloge OSIC so tudi, da presojajo morebitne
nepravilnosti v zvezi s publicistiko in podajo svoje strokovno mnenje ZSV.
204. člen
(usklajevanje)
Za razreševanje vsebinskih vprašanj, povezanih
z 203. členom tega pravilnika, OSIC sodelujejo z agencijo.
205. člen
(vsebina razpisa)
Agencija v Uradnem listu Republike Slovenije objavi razpis za
sofinanciranje nalog iz 203. člena tega pravilnika za obdobje treh let na
naslednjih vedah: naravoslovnih, tehniških, biotehniških, medicinskih,
družboslovnih in humanističnih.
206. člen
(prijavitelji)
Naloge OSIC iz 203. člena tega pravilnika lahko
prijavitelji izvajajo kot samostojne pravne osebe ali kot organizacijske enote
prijaviteljev, ki se ukvarjajo s knjižnično ali drugo informacijsko dejavnostjo,
uporabo sistema COBISS.SI, vzpostavljenimi komunikacijami med RO v Republiki
Sloveniji in mednarodnem prostoru ter ki izvajajo knjižnično in informacijsko
dejavnost najmanj pet let. Vodja OSIC oziroma strokovnjak za spremljanje,
nadzor in razvrščanje bibliografskih zapisov mora imeti ustrezne reference.
207. člen
(ocenjevalni postopek)
Ocenjevalni postopek vodi strokovno telo, ki ga imenuje ZSA.
Strokovno telo pripravi predlog finančno ovrednotenega prednostnega seznama
prijav in ga posreduje ZSA v obravnavo. ZSA s sklepom sprejme predlog sklepa o
izboru prijav, na podlagi katerega direktor sprejme sklep o izboru prijav za
sofinanciranje OSIC.
208. člen
(ocenjevanje prijav)
(1) Strokovno telo pri ocenjevanju prijav upošteva
kriterij, naveden v tabeli 7.11.
Tabela 7.11: Kriterij za
ocenjevanje prijav za OSIC in največje število točk zanj.
Št. kriterija iz priloge 2
|
Kriterij
|
Največje št. točk
|
6
|
Kakovost in
učinkovitost izvedbe in upravljanja
|
10
|
|
Skupaj
|
10
|
(2) Za ocenjevanje po
kriteriju Kakovosti in učinkovitosti izvedbe in upravljanja se uporabljata
naslednja kazalnika:
-
Strokovna usposobljenost osebja (kazalnik 6.8.);
-
Ustreznost organiziranosti OSIC za uspešno izvajanje nalog (kazalnik
6.9.).
(3) Strokovna usposobljenost osebja za izvajanje nalog
iz 204. člena tega pravilnika se izkaže s priloženimi referencami in
izobrazbeno strukturo delavcev OSIC.
209. člen
(prednost pri sofinanciranju)
Prednost pri sofinanciranju imajo OSIC, ki izkažejo večjo
usposobljenost za izvajanje nalog in so ustrezno organizirani za izvajanje
nalog.
210. člen
(predmet sofinanciranja)
Za obdobje sofinanciranja se upošteva stroške dela, materiala
in storitev glede na načrtovane stroške za izvajanje nalog OSIC.
7.11.1 Baze podatkov in bibliografske enote
211. člen
(seznami bibliografskih baz podatkov)
(1) Agencija vodi štiri vrste seznamov bibliografskih
baz podatkov:
-
BIBLIO-A: seznam mednarodnih bibliografskih baz podatkov (MBP);
-
BIBLIO-B: seznam revij, ki niso vključene v MBP, se pa upoštevajo pri
kategorizaciji znanstvenih publikacij;
-
BIBLIO-C: znanstvene založbe s seznama agencije;
-
BIBLIO-D: seznam zaključenih znanstvenih zbirk podatkov.
Seznami se dopolnjujejo na predlog OSIC ter po potrditvi ZSV
in ZSA v skladu z 212. členom tega pravilnika.
(2) Sezname BIBLIO-A, BIBLIO-B, BIBLIO-C in BIBLIO-D
ureja IZUM in so dostopni na spletnih straneh IZUM in agencije.
(3) IZUM pri vrednotenju objavljenih znanstvenih del (v
nadaljnjem besedilu: objave) upošteva navedene sezname.
212. člen
(dopolnjevanje, spreminjanje seznamov, verifikacija in
prekategorizacija objav)
(1) Pobudo za spreminjanje seznamov (tj. uvrstitev MBP
na seznam ali izbris MBP s seznama BIBLIO-A, uvrstitev revije na seznam ali
izbris revije s seznama BIBLIO-B, uvrstitev založbe na seznam ali izbris
založbe s seznama BIBLIO-C, uvrstitev korpusa na seznam ali izbris korpusa s
seznama BIBLIO-D) lahko poda na primer OSIC, RO ali knjižnica. Pobudo strokovno
obravnava in ovrednoti pristojni OSIC. V okviru obravnave pridobi mnenje člana
ZSV ustreznega področja in potrebne dodatne informacije. OSIC na podlagi
obravnave pripravi predlog sklepa o dopolnitvi oziroma spremembi določenega
seznama in ga posreduje pristojnemu ZSV v obravnavo. Predstavnik OSIC na seji
pristojnega ZSV poda obrazložitev predloga OSIC. Če se ZSV s predlogom OSIC ne
strinja, lahko zahteva od OSIC dodatno obrazložitev ali pridobi dodatno oceno
enega ali po potrebi več strokovnjakov. ZSV pripravi predlog sklepa za
obravnavo na ZSA, ki sprejme obrazloženi sklep o dopolnitvi oziroma spremembi
posameznega seznama. Agencija o sklepu obvesti pobudnika, vse OSIC in IZUM.
Prevrednotenje objav zaradi sprememb seznamov BIBLIO-A, BIBLIO-B,
BIBLIO-C in BIBLIO-D izvede IZUM na podlagi sklepa ZSA za obdobje od
tistega leta naprej, kot je to opredeljeno v sklepu.
(2) OSIC skrbi za letne sezname revij za svoje področje
znotraj posamezne MBP v okviru BIBLIO-A, ki jih pridobiva od tujih ponudnikov.
Če se med letom ugotovi, da se je kakšna revija uvrstila v posamezno MBP, jo
IZUM na pobudo OSIC takoj uvrsti na seznam.
(3) OSIC spremlja in nadzira ustreznost razvrstitve
bibliografskih enot raziskovalcev v skladu z dokumentom Tipologija
dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI (verificira
tipologijo).
(4) Sprememba tipa in verifikacija tipa bibliografskih
enot (to je spreminjanje tipa pri posameznih delih v skladu z veljavno
tipologijo) poteka sproti po presoji OSIC. Pri vsebinsko spornih tipologijah,
pa tudi glede izjem pri vseh tipih se izvede enak postopek, kot poteka za
spreminjanje seznamov in je urejen v prvem odstavku tega člena. OSIC
prevrednotenje objav zaradi prekategorizacije na podlagi sklepa ZSA izvede
takoj.
213. člen
(prerazvrstitev objav po področjih)
RO lahko agenciji predlaga prerazporeditev objave v drugo
raziskovalno vedo. Predlog obravnavata OSIC, v katerega je objava uvrščena, in
OSIC, v katerega predlagatelj želi razvrstiti objavo. Obe telesi pripravita
skupen predlog za obravnavo na ZSV. V nadaljevanju se izvede postopek, kot je
opisan v prvem odstavku 212. člena tega pravilnika.
8 DELOVANJE STROKOVNIH TELES AGENCIJE
214. člen
(namen strokovnih teles)
(1) Strokovna telesa agencije omogočajo strokovno in
neodvisno ocenjevanje prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti in
ocenjevanje poročil.
(2) Pomembnejši nalogi strokovnih teles sta še:
-
celostna skrb za razvoj ved in raziskovalnih področij, ki jo
zagotavljajo ZSA in strokovna telesa agencije;
-
ohranjanje posebnosti posameznih ved in raziskovalnih področij, ki ga
omogočajo pristojnosti ZSA in strokovnih teles ZSA.
(3) Strokovna telesa agencije z usklajenim delovanjem
omogočajo strokovno presojo o predmetih ocenjevanja.
8.1 Strokovna telesa
215. člen
(vrste strokovnih teles)
(1) ZSA za izpolnjevanje nalog iz svoje pristojnosti, ki
so opredeljene v aktu o ustanovitvi agencije, predpisih agencije in statutu
agencije, imenuje strokovna telesa. Člane strokovnih teles ZSA imenuje
avtonomno.
(2) Strokovna telesa ZSA so stalna in občasna.
(3) V postopkih za ocenjevanje prijav za
(so)financiranje predmeta raziskovalnih aktivnosti sodelujejo tudi paneli,
strokovne komisije in posamezniki (recenzenti).
8.1.1 Stalna in občasna strokovna telesa
216. člen
(stalno strokovno telo)
(1) Stalna strokovna telesa so ZSV, ki so:
-
ZSV za naravoslovje;
-
ZSV za tehniko;
-
ZSV za medicino;
-
ZSV za biotehniko;
-
ZSV za družboslovje;
-
ZSV za humanistiko;
-
ZSV za interdisciplinarne raziskave.
(2) Člane ZSV imenuje ZSA za pet let tako, da njihovo
število in znanstvena ekspertiza omogočata pokrivanje vseh področij po
klasifikaciji agencije. Opredelitev področij se ravna po mednarodni
klasifikaciji Field of Science and Technology Classification (FOS 2007). ZSV
ima od šest do dvanajst članov, vključno s predsednikom.
217. člen
(naloge ZSV)
(1) Naloge ZSV so:
-
spremlja in nadzoruje izvajanje v (so)financiranje sprejetih programov,
projektov in drugih oblik raziskovalne dejavnosti s področja ZSV v vseh fazah
njihovega poteka na podlagi vmesnih in zaključnih poročil o delu ter poročil o
porabljenih sredstvih (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje poročil), kar
vključuje tudi administrativno-strokovni vidik, ki ga izvaja agencija;
-
na zaprosilo občasnega strokovnega telesa daje mnenje o strokovni oceni
glede sofinanciranja mednarodne znanstvene literature oziroma dodatna pojasnila
k predlogu prednostnega seznama OSIC glede njihove strokovne ocene;
-
pripravlja poročila o rezultatih in učinkih raziskovalnih programov in
projektov ter drugih oblik raziskovalne dejavnosti;
-
po končanih ocenjevalnih postopkih pripravi predloge izboljšanja
predpisov agencije in metodologije ocenjevanja;
-
daje pobude za razvoj raziskovalne dejavnosti na svojem področju;
-
pregleduje ustreznost prijav projektov po raziskovalnih področjih ter
pri neustreznosti prijav predlaga prerazporeditev na druga raziskovalna
področja;
-
daje predloge pomembnih dosežkov slovenske znanosti s področja ZSV, ki
jih agencija lahko uporabi za promocijo znanosti;
-
na zaprosilo ministrstva, pristojnega za znanost, podaja strokovne ocene
v zvezi z vlogami za izredno naturalizacijo glede raziskovalčevega izkazovanja
izjemnih mednarodno primerljivih raziskovalnih ali tehnološko razvojnih
rezultatov v zadnjih petih letih in strokovno oceno glede raziskovalčevega
objavljanja znanstvenoraziskovalnih del v znanstvenih oziroma strokovnih
revijah z nadpovprečnim faktorjem vpliva v skladu z morebitnimi usmeritvami, ki
jih sprejme ZSA;
-
izvaja druge naloge za zagotavljanje skladnega razvoja znanstvene vede,
ki so v pristojnosti ZSV.
(2) Pri izvajanju nalog ZSV njihovi člani ocenjujejo
vmesna in zaključna poročila ter sodelujejo z OSIC pri presoji ustreznosti
razvrstitve znanstvenih del po tipologiji COBISS. ZSV določa nabor mednarodnih
baz podatkov (MBP) v okviru seznama BIBLIO-A, dopolnjuje (dodaja ali izloča)
seznam znanstvenih revij, ki niso vključene v MBP, se pa upoštevajo pri
kategorizaciji znanstvenih publikacij (BIBLIO-B), mednarodnih založb (BIBLIO-C)
in zaključenih znanstvenih zbirk podatkov (BIBLIO-D), ki se upoštevajo pri
kategorizaciji znanstvenih publikacij. IZUM izvaja spremembe v seznamih
BIBLIO-A, B, C in D na podlagi sprejetih sklepov ZSV.
218. člen
(naloge predsednika ZSV)
Delo ZSV vodi predsednik ali namestnik predsednika. Naloge
predsednika ali namestnika predsednika ZSV so:
-
pripravlja, sklicuje in vodi sestanke strokovnega telesa, na katere
lahko vabi tudi vodje raziskovalnih skupin, vodje raziskovalnih programov in
projektov ter raziskovalce;
-
usklajuje delo strokovnega telesa v skladu s predpisi agencije;
-
strokovno usmerja delovanje ZSV;
-
pripravlja poročila o delu iz pristojnosti ZSV;
-
opravlja druge naloge v skladu z usmeritvami ZSA.
219. člen
(občasno strokovno telo)
(1) Občasna strokovna telesa so:
-
strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih programov;
-
strokovno telo za ocenjevanje infrastrukturnih programov;
-
strokovno telo za ocenjevanje raziskovalnih projektov;
-
strokovno telo za dodelitev mentorskih mest programskim skupinam;
-
strokovno telo za opremo;
-
strokovno telo za uveljavljene raziskovalce iz tujine;
-
strokovno telo za mednarodne projekte, ki so bili pozitivno ocenjeni,
niso pa bili izbrani za (so)financiranje;
-
strokovno telo za znanstvene sestanke;
-
strokovno telo za mednarodno znanstveno literaturo;
-
strokovno telo za osrednje specializirane informacijske centre (OSIC);
-
druga strokovna telesa, ki jih imenuje ZSA.
(2) Občasno strokovno telo imenuje ZSA za ocenjevanje
prijav, prispelih na poziv ali razpis, ali za izvajanje drugih nalog iz svoje
pristojnosti ter mu določi obdobje delovanja in področje dela.
220. člen
(naloge občasnega strokovnega telesa)
Naloge občasnega strokovnega telesa so:
-
imenuje recenzente za ocenjevanje prijav na podlagi kriterijev, ki jih
sprejme ZSA;
-
izvaja ocenjevalne postopke za posamezen poziv ali razpis ali drug
ocenjevalni postopek in ocenjuje prijave, prispele na poziv ali razpis;
-
oblikuje predlog prednostnega seznama prijav, ki ga predloži ZSA v
obravnavo, vključno s predlogom višine finančnih sredstev, če ni s tem
pravilnikom drugače določeno;
-
sodeluje pri oblikovanju in obravnavanju gradiva iz svojih pristojnosti;
-
pripravlja poročila s svojega strokovnega področja za ZSA;
-
pri celotnem ocenjevanju projektov ima funkcijo poročevalca (rapporteurja);
-
izvaja druge naloge v skladu s svojim strokovnim področjem.
221. člen
(naloge predsednika občasnega strokovnega telesa)
Občasno strokovno telo vodi predsednik ali namestnik predsednika.
Naloge predsednika ali namestnika predsednika občasnega strokovnega telesa so:
-
sklicuje in vodi sestanke strokovnega telesa;
-
usklajuje delo strokovnega telesa v skladu s predpisi agencije;
-
strokovno usmerja delovanje strokovnega telesa;
-
pripravlja poročila o delu iz pristojnosti strokovnega telesa;
-
izvaja druge naloge v skladu s sklepi ZSV in usmeritvami ZSA.
222. člen
(imenovanje članov stalnih in občasnih strokovnih teles)
(1) K predložitvi in usklajevanju predlogov za člane ZSV
za posamezno vedo ali raziskovalno področje agencija povabi raziskovalce po
vedah ali raziskovalnih področjih.
(2) Člane ZSV imenuje ZSA izmed kandidatov po posameznih
vedah. Predsednika ZSV imenuje ZSA na predlog Slovenske akademije znanosti in
umetnosti (SAZU), ki predlog poda v dveh mesecih po pozivu, sicer ZSA sam
imenuje predsednika ZSV izmed kandidatov. ZSA imenuje namestnika predsednika
izmed članov ZSV. Predsednik ZSV ne more biti dvakrat zapored imenovan za
predsednika ZSV, član ZSV pa je v ZSV lahko imenovan dvakrat zapored.
(3) Predsednika, namestnika predsednika in člane
občasnih strokovnih teles imenuje ZSA pred vsakokratnim začetkom izvajanja
ocenjevalnih postopkov ali ob začetku mandata na predlog ZSV in po svoji
presoji.
(4) Seznam članov stalnih in občasnih strokovnih teles
se po imenovanju objavi na spletnih straneh agencije.
223. člen
(kriteriji in pogoji za imenovanje članov stalnih in
občasnih strokovnih teles)
(1) Kandidati za imenovanje na mesto predsednika,
namestnika predsednika in člana strokovnega telesa morajo izkazovati znanstveno
ali strokovno odličnost tako, da izpolnjujejo pogoje za vodjo temeljnega ali
aplikativnega projekta, kar ne velja za predsednika, namestnika predsednika in
člane občasnega strokovnega telesa za mednarodno znanstveno literaturo in
strokovnega telesa za OSIC. Za člane stalnih in občasnih strokovnih teles se
izkazovanje znanstvene ali strokovne odličnosti presoja po vstopnem pogoju,
določenem v metodologiji.
(2) Za predsednika, namestnika predsednika ter člana
stalnega in občasnega strokovnega telesa ne smejo biti imenovani rektor in
prorektor univerze, dekan samostojnega visokošolskega zavoda ali članice
univerze, zakoniti zastopnik RO ter član upravnega odbora agencije in ZSA.
Sestava stalnih strokovnih teles zagotovi pokrivanje raziskovalnih področij
znotraj ved ter zagotavljati institucionalno uravnoteženost in ustrezno
tematsko zastopanost.
(3) Sestava občasnega strokovnega telesa pokriva vse
vede oziroma znanstvena področja, iz katerih prihaja predmet ocenjevanja, vključno
z interdisciplinarno tematiko.
(4) Sestava stalnih strokovnih teles zagotavlja
zastopanost obeh spolov, in sicer tako, da je po vedah zagotovljena najmanj
tretjinska zastopanost vsakega spola, razen tehniških ved, v katerih je
zagotovljena najmanj petina predstavnikov vsakega spola. Sestava občasnih
strokovnih teles zagotavlja zastopanost obeh spolov tako, da je zagotovljena
najmanj tretjinska zastopanost vsakega spola.
(5) Strokovno telo za mednarodno znanstveno literaturo
sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in po en član za vsako vedo, en
predstavnik IZUM in en predstavnik Narodne in univerzitetne knjižnice.
(6) ZSA s sklepom o imenovanju določi predsednika,
namestnika predsednika in člane stalnih in občasnih strokovnih teles, njihove
naloge in trajanje mandata.
224. člen
(razrešitev članov stalnih in občasnih strokovnih teles)
(1) Predsednik, namestnik predsednika in član stalnega
ali občasnega strokovnega telesa so lahko razrešeni pred potekom časa, za
katerega so imenovani. ZSA s sklepom razreši predsednika, namestnika
predsednika ali člana strokovnega telesa, če:
-
ta sam zahteva razrešitev;
-
ta pri svojem delu ne ravna po predpisih ali neutemeljeno ne izvaja
nalog, določenih v sklepu o imenovanju ali tem pravilniku;
-
ta s svojim nevestnim ali nestrokovnim delom povzroči večjo škodo ali če
zanemarja ali malomarno izvaja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko
nastale hujše motnje na raziskovalnem področju;
-
je ta imenovan za rektorja, prorektorja univerze, dekana samostojnega
visokošolskega zavoda ali članice univerze ali člana upravnega odbora agencije
ali ZSA ali je zakoniti zastopnik RO.
(2) ZSA pred sprejetjem sklepa o razrešitvi seznani
predsednika, namestnika predsednika ali člana stalnega ali občasnega
strokovnega telesa z razlogi za razrešitev in mu da možnost, da se o njih
izreče.
(3) Sklep o razrešitvi predsednika, namestnika
predsednika ali člana stalnega ali občasnega strokovnega telesa sprejme ZSA
hkrati s sklepom o imenovanju novega predsednika, namestnika predsednika ali
člana stalnega ali občasnega strokovnega telesa.
8.1.2 Recenzenti, paneli in strokovne komisije
225. člen
(nabor in naloge recenzentov)
(1) Recenzenti so lahko slovenski ali tuji državljani.
(2) Agencija nabor recenzentov pridobi iz mednarodno
dostopnih zbirk izjemnih raziskovalcev, na podlagi pogodb s tujimi izbranimi
agencijami, na podlagi meddržavnih dogovorov, na predlog RO, ki jih agencija
pozove v imenu ZSA, ter na predloge raziskovalcev. ZSV enkrat letno dopolnijo
nabor recenzentov s svojimi predlogi. Recenzenti so praviloma strokovnjaki, ki
imajo naziv visokošolskega profesorja ali so nosilci projektov v svojih RO.
(3) Agencija po vedah vodi seznam recenzentov, ki
ocenjujejo prijave. ZSA enkrat letno potrdi ta seznam.
(4) Prijavitelj projekta ima možnost predlaganja
recenzentov. Občasno strokovno telo lahko iz nabora predlaganih recenzentov
imenuje za ocenjevanje prijav tiste recenzente, ki na podlagi svojih referenc
lahko ocenjujejo prijave na več raziskovalnih področjih ali vedah. Če je za
ocenjevanje prijav izbran recenzent, ki ga je predlagal prijavitelj projekta,
in se med pozivom ali razpisom ugotovi, da je vodja projekta ali član projektne
skupine v fazi ocenjevanja projekta v navzkrižju interesov s predlaganim
recenzentom, se prijava projekta zavrne.
(5) Seznam recenzentov, ki so sodelovali pri
ocenjevanju, se za zaključene ocenjevalne postopke objavi na spletnih straneh
agencije po posameznih vedah, urejen po abecednem vrstnem redu. Če je število
recenzentov za katero izmed ved manjše od petnajst, se objavi skupni seznam.
Področje dela recenzentov je zaupno.
(6) Naloga recenzentov je izdelava ocene za posamezen
predmet ocenjevanja v skladu s predpisi agencije, pozivom ali razpisom in
metodologijo ocenjevanja.
226. člen
(kriteriji in pogoji za imenovanje recenzenta)
(1) Kandidat za recenzenta mora izkazovati znanstveno
ali strokovno odličnost tako, da izpolnjuje pogoje za vodjo temeljnega ali
aplikativnega projekta.
(2) Izpolnjevanje pogojev za tujega recenzenta se določi
kvalitativno. Občasno strokovno telo pri imenovanju recenzenta upošteva
usmeritve ZSA glede mednarodno primerljivih podatkov, kot so: objave v uglednih
mednarodnih revijah; H-indeks; citati; ustanova, v kateri je zaposlen;
ustanove, ki so ga predlagale.
(3) Za recenzenta ne sme biti imenovan rektor
oziroma prorektor slovenske univerze, dekan samostojnega visokošolskega zavoda
ali članice univerze v Republiki Sloveniji, zakoniti zastopnik RO s sedežem v
Republiki Sloveniji ali član upravnega odbora agencije ali ZSA.
227. člen
(zamenjava recenzenta)
Recenzent, ki ga izbere občasno strokovno telo, je lahko
zamenjan, če:
-
to sam zahteva (zaradi navzkrižja interesov, predmet ocenjevanja ni z
njegovega raziskovalnega področja, druge nepredvidene okoliščine);
-
pri svojem delu ne ravna po predpisih ali ne izvaja nalog, določenih v
tem pravilniku;
-
se med postopkom ocenjevanja ugotovi, da izbira recenzenta glede na
predmet ocenjevanja ni bila ustrezna.
228. člen
(panel in strokovne komisije)
(1) Panel se lahko oblikuje pri razpisih za izvedbo
ocenjevanja veljavnih prijav, prispelih na razpis. Sestavljajo ga člani
občasnega strokovnega telesa in tuji recenzenti, ki jih je najmanj toliko,
kolikor je članov strokovnega telesa. Člane panela s seznama recenzentov, ki
jih predlaga občasno strokovno telo, imenuje direktor. Na panelu sodeluje kot
opazovalec tudi predstavnik ustreznega ZSV, ki ga izmed sebe določijo člani
tega sveta.
(2) Za ocenjevanje prijav za (so)financiranje predmeta
raziskovalnih aktivnosti direktor imenuje strokovne komisije v primerih, določenih
s tem pravilnikom.
8.2 Navzkrižje interesov in izjava o nepristranskosti
229. člen
(navzkrižje interesov)
(1) Navzkrižje interesov po tem pravilniku nastopi,
kadar obstajajo okoliščine, ki izvirajo iz neposrednega sorodstvenega razmerja,
zaposlitvenega razmerja ali raziskovalnega sodelovanja zavezanca za navzkrižje
interesov z raziskovalcem, ki sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku
ocenjevanja, ter tudi v drugih okoliščinah, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti
in objektivnosti. Zavezanci za navzkrižje interesov so član, predsednik ter
namestnik predsednika ZSA, stalnih in občasnih strokovnih teles, strokovnih
komisij, član panela in recenzent.
(2) Kot neposredno sorodstveno razmerje štejejo zakonec,
otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre ter osebe, ki s
predsednikom, namestnikom predsednika, članom strokovnega telesa, recenzentom
ali članom panela ali strokovne komisije živijo v skupnem gospodinjstvu ali
zunajzakonski skupnosti.
(3) Kot neposredno zaposlitveno razmerje šteje članstvo
iste raziskovalne, projektne oziroma programske skupine.
(4) Kot neposredno raziskovalno sodelovanje šteje skupni
znanstveni proizvod v zadnjih treh letih, pri čemer se uredništvo ne šteje kot
navzkrižje interesov.
(5) Zavezanec za navzkrižje interesov je v navzkrižju
interesov, če je z vodjo oziroma člani raziskovalne, programske ali projektne
skupine v neposrednem sorodstvenem razmerju oziroma, če je v zaposlitvenem
razmerju ali raziskovalno sodeluje z vodjo raziskovalne, programske ali
projektne skupine.
230. člen
(navzkrižje interesov za člane ZSA, občasnih strokovnih
teles, panela, strokovnih komisij, recenzentov)
(1) Če je zavezanec za navzkrižje interesov v
neposrednem sorodstvenem oziroma zaposlitvenem razmerju z vodjo oziroma člani
raziskovalne, programske ali projektne skupine ali z njimi raziskovalno
sodeluje ali če sam kot vodja raziskovalne aktivnosti sodeluje s predmetom
ocenjevanja v postopku ocenjevanja, se mora izločiti iz postopka ocenjevanja in
o tem pisno obvestiti direktorja agencije.
(2) Če agencija ugotovi, da povezave iz prvega odstavka
tega člena ne morejo bistveno vplivati na nepristranskost dela predsednika,
namestnika predsednika, člana občasnega strokovnega telesa, panela, strokovne
komisije ali recenzenta v ocenjevalnem postopku, mu to pisno sporoči v petih
delovnih dneh. Če agencija ugotovi, da bi povezave lahko vplivale na
nepristranskost njegovega dela, poda pristojnemu telesu predlog za zamenjavo.
(3) Če je član strokovne komisije, ki jo za ocenjevanje
prijav za (so)financiranje predmeta raziskovalne dejavnosti imenuje direktor,
zaposlen v agenciji, ne more sodelovati pri obravnavanju ali odločanju o
(so)financiranju predmeta raziskovalne dejavnosti, ki se nanaša na raziskovalno
organizacijo, v kateri izvaja dopolnilno delo.
231. člen
(navzkrižje interesov za člane ZSV)
(1) Če je v postopku ocenjevanja poročil predsednik,
namestnik predsednika ali član stalnega strokovnega telesa v neposrednem
sorodstvenem oziroma zaposlitvenem razmerju z vodjo oziroma člani raziskovalne,
programske ali projektne skupine ali z njimi raziskovalno sodeluje ali če sam
kot vodja raziskovalne aktivnosti sodeluje s predmetom ocenjevanja v postopku
ocenjevanja poročil, o tem pisno obvesti agencijo.
(2) Če ZSV ali javni uslužbenec, ki ga pooblasti
direktor, ugotovi, da obstaja navzkrižje interesov iz prvega odstavka tega
člena, ZSV odloči, da predsednika, namestnika predsednika ali člana ZSV, ki je
v navzkrižju interesov, zamenja član ZSV, čigar raziskovalno področje je
najbližje področju člana, ki je v navzkrižju interesov. Če med člani ZSV ni
drugega člana za ustrezno področje, lahko ZSV pooblasti za izvajanje naloge
raziskovalca, ki ni član ZSV, vendar izpolnjuje pogoje za člana ZSV, je
strokovnjak za to področje in ni v navzkrižju interesov. ZSV lahko določi nabor
raziskovalcev, ki niso člani ZSV, za celotno trajanje svojega mandata.
232. člen
(notranji nadzor navzkrižja interesov)
(1) Obstoj navzkrižja interesov agencija preverja z
notranjo revizijo, tako da ustanovi komisijo za preverjanje navzkrižja
interesov (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo s pisnim sklepom imenuje
direktor.
(2) Število članov komisije določi direktor. Komisijo
sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in najmanj polovica
članov komisije so zaposleni v agenciji. Na sejah komisije se piše zapisnik.
(3) Komisija se sestaja po potrebi glede na prijave
(notranje, zunanje, anonimne, itd.), oziroma če se zazna sum o navzkrižju
interesov. V primerih, ki jih obravnava, prouči morebiten obstoj navzkrižja
interesov in določi posledice za kršitve določb tega pravilnika.
233. člen
(izjava o ravnanju z dokumenti in nepristranskosti)
(1) Predsednik in člani ZSA, predsednik, namestnik
predsednika in člani stalnih in občasnih strokovnih teles ter recenzenti po
imenovanju podpišejo izjavo o ravnanju z dokumenti in izjavo o nepristranskosti
(v nadaljnjem besedilu: izjava), ki je za člane občasnega strokovnega telesa v
prilogi 3 kot sestavnem delu tega pravilnika. Za predsednika in člane ZSA,
stalnih strokovnih teles, recenzente, člane panela in strokovnih komisij se
izjava ustrezno vsebinsko prilagodi glede na navzkrižje interesov, urejeno v
230., 231. in 232. členu tega pravilnika.
(2) Recenzenti podpišejo izjavo ob vsakem razpisu ali
pozivu, katerega prijave ocenjujejo.
(3) Z izjavo se podpisniki zavežejo, da bodo z
dokumenti, ki so predloženi v ocenjevanje (prijave, poročila itd.), ravnali kot
s podatki s stopnjo tajnosti INTERNO, zato ne bo dovoljeno reproduciranje ali
drugačno razširjanje dokumentacije.
8.3 Plačilo ter administrativna in strokovna dela
234. člen
(plačilo)
(1) Za izvedbo s tem pravilnikom določenih nalog so
predsedniki, njihovi namestniki, člani strokovnih teles in recenzenti upravičeni
do ustreznega plačila v obliki sejnin, plačila potnih stroškov ter plačila po
pogodbah o delu in avtorskih pogodbah.
(2) Višina plačil iz prejšnjega odstavka se določa na
podlagi notranjega akta agencije, ki ureja plačila za strokovno delo
recenzentov in članov strokovnih teles agencije. Sklep o plačilu sprejme
direktor.
235. člen
(administrativna in strokovna dela)
Administrativna in strokovna dela za potrebe strokovnih teles
in recenzentov zagotavlja agencija.
Priloga
1: Bibliografska merila znanstvene in strokovne uspešnosti
Priloga
2: Nabor kazalnikov
Priloga
3: Izjava o ravnanju z dokumenti in nepristranskosti
Pravilnik o postopkih (so)financiranja in
ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list
RS, št. 52/16) vsebuje naslednje prehodne in
končni določbi:
»9 PREHODNE DOLOČBE
236. člen
(letna poročila za
raziskovalne programe)
Ne glede na določbe 79. člena tega pravilnika RO za
raziskovalne programe, ki jim je bilo odobreno financiranje za obdobje treh ali
štirih let, do izteka obdobja financiranja oddajo letna poročila.
237. člen
(podaljšanje financiranja
mladim raziskovalcem)
(1) Določbi druge in tretje alineje četrtega odstavka
125. člena tega pravilnika se ne uporabljata za mlade raziskovalce,
katerim je agencija začela financirati usposabljanje pred uveljavitvijo tega
pravilnika in so že izkoristili možnost podaljšanja.
(2) Za mlade raziskovalce, katerim je agencija začela
financirati usposabljanje pred uveljavitvijo tega pravilnika in še niso
izkoristili možnosti podaljšanja, ne veljajo sankcije iz 125. člena tega
pravilnika, če:
-
mladi raziskovalec konča usposabljanje v enem letu po izteku odobrene
dobe financiranja;
-
mladi raziskovalec s področja medicine, ki po izteku odobrene dobe
financiranja pridobi status pripravnika ali specializanta, konča usposabljanje
v dveh letih po izteku odobrene dobe financiranja.
238. člen
(dokončanje razpisov in
pozivov)
Razpisi in pozivi, ki do uveljavitve tega pravilnika še niso
bili dokončani, se dokončajo po Pravilniku o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja
in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS,
št. 4/11, 72/11, 45/12, 96/13, 100/13 in 92/14).
10 KONČNI DOLOČBI
239. člen
(prenehanje veljavnosti
dosedanjega pravilnika)
Z dnem začetka veljavnosti tega pravilnika preneha veljati
Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja
raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11, 72/11, 45/12, 96/13,
100/13 in 92/14).
240. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju
izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 79/17) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
97. člen
Razpisi in pozivi, ki do uveljavitve tega pravilnika še niso
bili dokončani, se dokončajo po Pravilniku o postopkih (so)financiranja in
ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS,
št. 52/16).
98. člen
Poročila o letni razporeditvi ur raziskovalnega dela za
bilateralne raziskovalne projekte iz novega sedmega odstavka 4. člena
pravilnika se začnejo oddajati za razpise, ki se objavijo po uveljavitvi tega
pravilnika in se od oddaje začnejo upoštevati v sredstvih, pridobljenih od
agencije za izvajanje raziskovalnih projektov (kazalnik 1.10).
99. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.