Na podlagi drugega odstavka 24. člena uredbe o ureditvi
trga za žita (Uradni list RS, št. 34/01 in 55/01) izdaja minister za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o metodah za določanje kakovosti žit, ki so predmet
intervencijskega nakupa
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa metode vzorčenja in metode za določanje
kakovosti pšenice, rži, ječmena in koruze, ki so predmet intervencijskega
nakupa (v nadaljnjem besedilu: žita).
2. člen
(metode vzorčenja)
Kakovost žit se določa na vzorcu, ki mora biti odvzet v
skladu s standardom SIST ISO 13690 (Žito, stročnice in mlevski proizvodi –
Vzorčenje stoječih partij) ali v skladu s standardom SIST ISO 6644 (Žito in
mlevski žitni proizvodi – Avtomatsko strojno vzorčenje).
3. člen
(metode za določanje kakovosti žit)
Kakovost žit določajo fizikalne, kemijske oziroma tehnološke
lastnosti, ki so pri:
-
pšenici: vsebnost vlage, količina surovih beljakovin, hektolitrska masa,
število padanja in delež primesi;
-
rži: vsebnost vlage, hektolitrska masa, število padanja in delež
primesi;
-
ječmenu: vsebnost vlage, hektolitrska masa in delež primesi;
-
koruzi: vsebnost vlage in delež primesi.
4. člen
(vsebnost vlage)
Vsebnost vlage v žitu se določa po standardni metodi iz
priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Za določanje vsebnosti vlage se lahko uporablja tudi metoda
iz standarda SIST ISO 712 (Žito in proizvodi iz žita – Določevanje vsebnosti
vlage – Rutinska referenčna metoda) ali druge rutinske metode.
V primeru dvoma ali nestrinjanja z rezultati se ponovna
analiza opravi po standardni metodi iz priloge 1. Priznajo se rezultati,
pridobljeni s ponovno analizo po standardni metodi iz priloge 1.
5. člen
(količina surovih beljakovin)
Količina surovih beljakovin se pri pšenici določa tako, da se
vrednost dušika, določena po metodi iz standarda SIST ISO 1871 (Kmetijski
pridelki in živilski proizvodi – Splošna navodila za določanje dušika z
Kjeldahlovo metodo), pomnoži s faktorjem 5,7.
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za določanje količine
surovih beljakovin v pšenici uporablja tudi rutinska metoda iz priloge 2
(Določanje surovih beljakovin v pšenici z bližnjo infrardečo refleksijsko (NIR)
spektroskopijo), ki je sestavni del tega pravilnika.
V primeru dvoma ali nestrinjanja z rezultati se ponovna
analiza opravi po metodi iz standarda SIST ISO 1871. Priznajo se rezultati,
pridobljeni s ponovno analizo po metodi iz standarda SIST ISO 1871.
6. člen
(hektolitrska masa)
Hektolitrska masa pšenice, rži in ječmena se določa po metodi
iz standarda SIST ISO 7971-2 (Žito – Določanje prostorninske mase, imenovane
“hektolitrska masa”- 2. del: Rutinska metoda).
7. člen
(število padanja)
Število padanja se pri pšenici in rži določa po metodi iz
standarda SIST ISO 3093 (Žito – Določanje števila padanja).
8. člen
(delež primesi)
Delež primesi v žitu, ki so opredeljene v prilogi 3, ki je
sestavni del tega pravilnika, se določa po standardni metodi iz priloge 4, ki
je sestavni del tega pravilnika.
9. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 321-01-27/01
Ljubljana, dne 6. julija 2001.
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Priloga
1: Standardna metoda za določanje vlage v žitu
Priloga
2: Določanje surovih beljakovin v pšenici z bližnjo infrardečo refleksijsko
(NIR) spektroskopijo
Priloga
3: Primesi v žitih
Priloga
4: Standardna metoda za določanje primesi v žitih