Pravilnik o preiskovanju pomorskih nesreč

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o preiskovanju pomorskih nesreč obsega:

-       Pravilnik o preiskovanju pomorskih nesreč (Uradni list RS, št. 108/05 z dne 2. 12. 2005),

-       Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o preiskovanju pomorskih nesreč (Uradni list RS, št. 85/10 z dne 29. 10. 2010).

PRAVILNIK

o preiskovanju pomorskih nesreč

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik v skladu z 10. in 11. členom Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L št. 208 z dne 5. 8. 2002, str. 10), zadnjič spremenjene z Direktivo 2009/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L št. 131 z dne 28. 5. 2009, str. 101) ureja preiskovanje nesreč na morju v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije in nesreč na odprtem morju, v katerih so udeležena plovila, ki plujejo pod zastavo Republike Slovenije.

(2) Ta pravilnik se ne uporablja za pomorske nesreče, v katerih so udeležene vojaške ladje in javne ladje, ki plujejo pod tujo zastavo.

2. člen

(pomen izrazov)

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.     ''pomorska nesreča'' je vsak dogodek na ladji ali v zvezi z ladjo, kjer:

-  oseba umre ali utrpi hudo telesno poškodbo v zvezi z delovanjem ladje;

-  oseba pade z ladje zaradi delovanja ladje;

-  je ladja izgubljena, domnevano izgubljena ali zapuščena;

-  je ladja poškodovana;

-  ladja nasede, razen če namensko nasede za krajši čas in zaradi tega ni poškodovana;

-  je ladja nesposobna za plovbo;

-  ladja trči;

-  pride do premoženjske škode zaradi delovanja ladje ali

-  pride do onesnaženja okolja zaradi poškodbe ladje ali zaradi delovanja ladje;

2.     ''zelo huda nesreča'' je pomorska nesreča, v kateri je ladja popolnoma uničena, oseba umre ali pride do večjega onesnaženja okolja;

3.     '' huda nesreča'' je pomorska nesreča, v kateri:

-   pride do požara, eksplozije, nasedanja ladje, stika, poškodbe ladje zaradi neurja ali ledu, poškodbe ladijskega trupa ali suma, da je ladijski trup poškodovan;

-   je ladja tako poškodovana, da je nesposobna za plovbo, zlasti zaradi poškodbe podvodnega dela trupa, nedelovanja glavnega pogonskega stroja, obširnih poškodb nastanitvenih prostorov;

-   pride do onesnaženja okolja ali

-   pride do poškodbe, zaradi katere je potrebna vleka ali pomoč z obale;

4.     ''pomorska nezgoda'' je vsak dogodek ali primer, povzročen z ali v zvezi z delovanjem ladje, pri katerem je ladja ali oseba v nevarnosti ali zaradi katerega lahko pride do resne poškodbe ladje ali njene strukture ali onesnaženja okolja;

5.     ''vzrok'' pomeni storitev, opustitev, dogodek, okoliščino ali kombinacijo teh, ki so povzročili pomorsko nesrečo ali pomorsko nezgodo;

6.     ''preiskava'' je postopek preiskovanja pomorske nesreče, katerega namen je preprečevanje pomorskih nesreč, in vključuje zbiranje in preučevanje podatkov in sestavo sklepov oziroma ugotovitev o nesreči, vključno z ugotovitvijo okoliščin in vzrokov;

7.     ''inšpektor'' je pomorski inšpektor;

8.     ''huda telesna poškodba'' pomeni poškodbo, ki jo utrpi oseba v pomorski nesreči in ki ima za posledico onesposobljenost za več kot 72 ur, ki nastopi v roku sedem dni od dneva nesreče;

9.     ''ladja'' pomeni kakršno koli plovilo za plovbo po morju;

10.  ''država z upravičenim interesom'' pomeni državo:

-   pod katere zastavo pluje ladja, ki je predmet preiskave,

-   v katere notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju je prišlo do pomorske nesreče,

-   v kateri ali v katere območju, kjer izvaja jurisdikcijo skladno z mednarodnim pravom, je nesreča povzročila onesnaženje okolja ali je ogrozila okolje,

-   katere umetni otoki ali plavajoče naprave, nad katerimi izvaja jurisdikcijo, so bili zaradi pomorske nesreče hudo poškodovani ali ogroženi,

-   katere državljani so izgubili življenje ali so bili hudo telesno poškodovani;

-   ki ima pomembne podatke, koristne za preiskavo, ali

-   za katero inšpektor oceni, da ima upravičen interes;

11.  »IMO« je Mednarodna pomorska organizacija;

12.  »Kodeks o preiskovanju nesreč na morju« je Kodeks o preiskovanju nesreč na morju, ki ga je sprejela IMO z Resolucijo skupščine A.849(20) dne 27. novembra 1997, s spremembami;

13.  »Smernice IMO o pravičnem obravnavanju pomorščakov v primeru pomorskih nezgod« pomenijo smernice, priložene k Resoluciji LEG 3(91) pravnega odbora IMO z dne 27. aprila 2006, kakor jih je odobril upravni odbor Mednarodne organizacije dela na svojem 296. zasedanju od 12. do 16. junija 2006.

(2) Izredni dogodek, pri katerem je na ladji kdo umrl ali se telesno poškodoval ali je na njej nastala škoda brez kakršnekoli vzročne zveze z ladjo in delovanjem ladje, ni pomorska nesreča.

3. člen

(namen preiskave)

(1) Namen preiskave po tem pravilniku je preprečevanje pomorskih nesreč z ugotavljanjem vzrokov in okoliščin, ki so povzročili pomorsko nesrečo.

(2) Namen preiskave po tem pravilniku ni ugotavljanje odgovornosti za nesrečo.

4. člen

(začetek preiskave)

(1) Če gre za hudo ali zelo hudo pomorsko nesrečo, mora inšpektor začeti preiskavo takoj, ko je to mogoče, potem ko je zanjo zvedel.

(2) Pomorsko nesrečo, ki ni huda ali zelo huda nesreča, in pomorsko nezgodo začne inšpektor preiskovati, če meni, da je to potrebno zaradi preprečevanja takih nesreč v bodoče.

5. člen

(sodelovanje z drugimi državami)

(1) O pomorski nesreči iz prvega odstavka prejšnjega člena inšpektor takoj, ko je mogoče, obvesti pristojne organe drugih držav z upravičenim interesom.

(2) Državi z upravičenim interesom se glede pomorske nesreče iz prejšnjega odstavka omogoči sodelovanje v preiskavi skladno s Kodeksom o preiskovanju nesreč na morju.

(3) Če je do pomorske nesreče prišlo v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju druge države ali na odprtem morju in je glede te nesreče Republika Slovenija država z upravičenim interesom, si mora inšpektor prizadevati sodelovati z državo, ki vodi preiskovanje te pomorske nesreče.

6. člen

(preiskava)

(1) Inšpektor mora preiskavo opraviti v najkrajšem možnem času in v skladu z navodili iz Kodeksa o preiskovanju nesreč na morju.

(2) Preiskavo mora inšpektor opraviti nepristransko in skladno s pravili stroke.

(3) Preiskave ne sme opravljati inšpektor, ki je nazadnje pred nesrečo na ladji, ki je bila udeležena v pomorski nesreči, opravil inšpekcijski nadzor po predpisih o pomorski inšpekciji.

7. člen

(zbiranje podatkov o pomorski nesreči)

Inšpektor mora pri preiskovanju nesreče zbrati vse podatke, pomembne za ugotovitev vzrokov pomorske nesreče, zlasti pa mora zbrati podatke iz 1. in 2. točke dodatka 1 Kodeksa o preiskovanju nesreč na morju.

8. člen

(zbiranje in zavarovanje podatkov)

Inšpektor mora zbrati in zavarovati vse podatke, ki so pomembni za ugotavljanje vzrokov pomorske nesreče, zlasti pa mora zagotoviti, da na ladijskih listinah in knjigah, v sistemu zapisovanja podatkov o potovanju, ki ga določa IMO (VDR), ter na drugih podatkih, pomembnih za preiskavo, niso narejeni nobeni naknadni popravki vpisov v njih.

9. člen

(varstvo podatkov preiskave)

(1) Podatki preiskave so:

1.     vse izjave, ki jih v času preiskave pridobi inšpektor,

2.     vsi posnetki, pridobljeni iz VDR,

3.     podatki o članih posadke in drugih osebah, ki so bile udeležene v pomorski nesreči,

4.     podatki o osebah, ki so posredovale dokaze, in

5.     mnenja inšpektorja, izražena med analizo podatkov.

(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se smejo objaviti v končnem poročilu o pomorski nesreči le, če so bistveno prispevali k ugotovitvi vzrokov nesreče in se lahko uporabljajo samo za potrebe preiskave in v primeru obnove preiskave.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora inšpektor podatke o pomorski nesreči v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije, zbrane s pomočjo VDR, na zahtevo posredovati državi članici Evropske unije, ki je glede pomorske nesreče, v zvezi s katero so bili podatki zbrani, država z upravičenim interesom.

9.a člen

Inšpektor mora pri preiskovanju nesreč na morju v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije obravnavati pomorščake v skladu s Smernicami IMO o pravičnem obravnavanju pomorščakov v primeru pomorskih nezgod.

10. člen

(poročilo o pomorski nesreči)

(1) Inšpektor mora na podlagi opravljene preiskave v čim krajšem možnem času sestaviti poročilo o pomorski nesreči (v nadaljnjem besedilu: poročilo).

(2) Poročilo mora vsebovati, kolikor je možno:

1.     povzetek dejanskega stanja nesreče z ugotovitvijo, ali je prišlo do smrti, telesnih poškodb, poškodb ladje ali onesnaženja okolja zaradi pomorske nesreče,

2.     navedbo države zastave ladje, ladjarja in klasifikacijskega zavoda,

3.     podatke o dimenzijah ladje, pogonskih strojih s popisom posadke, delovne rutine in druge koristne podatke, zlasti o plovbni dobi na ladji,

4.     opis okoliščin, v katerih je prišlo do pomorske nesreče,

5.     izvid in mnenje glede vzrokov, ki so prispevali k temu, da je prišlo do pomorske nesreče,

6.     posebej izvid in mnenje glede človeškega faktorja in faktorjev tehnike in

7.     varnostna priporočila glede ukrepov za preprečitev podobnih nesreč v prihodnje.

(3) Osnutek poročila mora inšpektor posredovati pristojnim organom držav z upravičenim interesom, ki zaprosijo za sodelovanje v preiskavi. Če ti v roku najmanj 30 dni od prejema posredujejo pripombe na osnutek poročila, jih inšpektor vključi v poročilo ali jih priloži poročilu. Če v roku ne posredujejo pripomb, pošlje inšpektor končno poročilo ministru, pristojnemu za pomorstvo.

(4) Inšpektor pošlje končno poročilo IMO, če meni, da lahko ugotovitve pomembno vplivajo na spremembe konvencij, ki jih sprejema ta organizacija.

11. člen

(obnova preiskave)

Če pride inšpektor do novih dokazov, na podlagi katerih bi prišel do bistveno drugačnih ugotovitev glede pomorske nesreče, zaradi česar bi bilo treba bistveno spremeniti ugotovitve o vzrokih pomorske nesreče, mora dopolniti opravljeno preiskavo, če je to mogoče, in sestaviti novo poročilo.

Pravilnik o preiskovanju pomorskih nesreč (Uradni list RS, št. 108/05) vsebuje naslednji končni določbi:

»12. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o preiskovanju ladijskih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 24/89).

13. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o preiskovanju pomorskih nesreč (Uradni list RS, št. 85/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.