Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o napredovanju
zaposlenih v državni upravi obsega:
-
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Uradni list RS,
št. 41/94 z dne 12. 7. 1994),
-
Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni
upravi (Uradni list RS, št. 56/94 z dne 23. 9. 1994),
-
Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni
upravi (Uradni list RS, št. 33/95 z dne 16. 6. 1995).
PRAVILNIK
o napredovanju zaposlenih v državni upravi
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek
napredovanja zaposlenih v višji plačilni razred v upravnih organih, v službah
Vlade Republike Slovenije, v službah skupščin občin in izvršnih svetov skupščin
občin ter posebnih družbenopolitičnih skupnosti, razen funkcionarjev v
navedenih organih in službah (v nadaljnjem besedilu: zaposleni).
2. člen
Na delovnem mestu lahko v višji plačilni razred napreduje
zaposleni, ki:
-
ima zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega
je razporejen;
-
izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
-
izpolni pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.
3. člen
Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni
višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne
plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki,
določeni z zakonom.
Če so uvedeni vmesni plačilni razredi, se ti razredi
uporabljajo tudi za napredovanje.
4. člen
Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ:
-
v tarifnih skupinah I do IV – za tri plačilne razrede,
-
v tarifni skupini V do VI – za štiri plačilne razrede,
-
v tarifnih skupinah VII do IX – za pet plačilnih razredov, zdravniki pa
za sedem plačilnih razredov.
5. člen
Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od prve
razporeditve oziroma od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno
obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem
pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga
je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti. Pri tem
se kot delovna mesta enake ali podobne zahtevnosti štejejo za višje upravne
delavce vsa delovna mesta višjih upravnih delavcev oziroma druga vodilna ali
vodstvena delovna mesta oziroma delovna mesta s posebnimi pooblastili ali
odgovornostmi v isti tarifni skupini, za upravne in strokovno tehnične delavce
pa vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se ne všteva čas
pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni,
izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem
trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na
katerega je zaposlenega napotil delodajalec, in porodniškega dopusta ter
dopusta za nego in varstvo otroka, odsotnosti zaradi poklicne bolezni in zaradi
poškodbe pri delu.
6. člen
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje,
za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem
pravilnikom, napreduje hkrati za največ tri plačilne razrede.
7. člen
Delodajalec vodi osebno mapo zaposlenega, v kateri se zbirajo
tudi vsi podatki v zvezi z njegovim napredovanjem.
II. POGOJI NAPREDOVANJA
8. člen
(Pogoji napredovanja)
Pogoji za napredovanje na delovnem mestu so:
1.
dodatna funkcionalna znanja,
2.
interdisciplinarna-usposobljenost delavca za opravljanje del na
različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3.
samostojnost in zanesljivost pri delu,
4.
ustvarjalnost in
5.
nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se
ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.
9. člen
(dodatna funkcionalna znanja)
Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so
pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna
znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso
predpisana kot pogoj za. razporeditev na delovno mesto, in sicer:
-
doktorat znanosti 250
točk
-
magisterij 150
točk
-
specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi 100
točk
-
specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi 75
točk
-
specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi 50
točk
-
diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe 100
točk
-
diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe 75
točk
-
diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne
izobrazbe do vključno V.
stopnje 50
točk
-
pravniški državni izpit 100
točk
-
strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi 50
točk
-
pedagoško – andragoška dokvalifikacija 50
točk
-
certifikat 6 aktivnem znanju tujega jezika 50
točk
-
usposobljenost za delo v državni upravi po
verificiranih programih –
visoka izobrazba 75 točk
-
usposobljenost za delo v državni upravi po
verificiranih programih –
višja izobrazba 50 točk
-
usposobljenost za delo v državni upravi po
verificiranih programih –
srednja izobrazba 25 točk
-
znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil
z raznimi tečaji, seminarji
in usposabljanji,
pri čemer se vsako znanje ovrednoti
z
20 točkami, vsota točk pa ne
sme preseči 100 točk
-
obvladovanje novih metod in postopkov pri
delu ter prilagajanje novim
sredstvom za
delo (če to znanje ni
upoštevano v
kriterijih iz prejšnje
alinee tega člena) 20
točk.
10. člen
(interdisciplinarna usposobljenost)
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti
predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih
mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:
-
mentorstvo 20-50
točk
-
vodenje interne delovne skupine za izvedbo določene naloge 20
točk
-
vodenje medresorske delovne skupine za izvedbo določene naloge 30
točk
-
članstvo v interni delovni skupini za izvedbo določene naloge 10
točk
-
članstvo v medresorski delovni skupini za izvedbo določene naloge 15
točk
-
večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca
na drugem delovnem mestu 20
točk
-
večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje 40
točk
-
sodelovanje v mednarodni delovni skupini ali organu 40
točk
-
sodelovanje v državnih pogajalskih skupinah 40
točk.
11. člen
(samostojnost in zanesljivost pri delu)
Kriteriji iz pogoja samostojnosti in zanesljivosti pri delu
predstavljajo prvine, ki pomenijo:
-
strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju
delovnih nalog ter korekten
odnos pri morebitnem delu s strankami 25 točk
-
samostojno opravljanje dela, brez strokovne pomoči in
brez potrebe po preverjanju
tega dela 25
točk.
12. člen
(ustvarjalnost)
Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike
predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje
stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu
organa oziroma službe, v katerem je oseba zaposlena kot tudi k razvoju stroke,
vendar opravljanje takih nalog ni določeno v opisu delovnega mesta zaposlenega:
-
vodenje seminarja ali strokovnega posveta znotraj organa 20
točk
-
vodenje seminarja ali strokovnega posveta izven organa s širšo udeležbo 30
točk
-
aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju – domačem 20
točk
-
aktivna udeležba (z referatom) na posvetu ali seminarju – mednarodnem 40
točk
-
članstvo v izpitnih komisijah 40
točk
-
izvolitev v naziv v visokošolskega sodelavca 150
točk
-
izvolitev v naziv v visokošolskega učitelja 200
točk
-
objavljen strokovni članek ali razprava 20
točk
-
strokovna knjiga ali učbenik 150
točk
-
prevod ali recenzija strokovnega članka ali knjige 20-40
točk
-
samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih
nalog poleg nalog s svojega
delovnega področja 20 točk
-
prispevek k boljšemu delu organa ali službe ali k njenemu ugledu v
javnosti 20 točk
-
pomemben prispevek k učinkovitejšemu izvajanju
nalog organa ali službe, k
boljši organizaciji dela
in k zmanjšanju stroškov poslovanja 30
točk
-
sodelovanje v izobraževalnem sistemu organa 30
točk
-
priprava strokovnega gradiva za interno uporabo 20-40
točk.
13. člen
(nadpovprečna delovna uspešnost)
Delovno uspešnost za napredovalno obdobje oceni predstojnik
na predlog vodje notranje organizacijske enote s pisno oceno podpovprečen,
povprečen ali nadpovprečen.
Ocene delovne uspešnosti so podlaga za ugotavljanje
izpolnjevanja pogojev za napredovanje iz kriterija delovne uspešnosti. Šteje
se, da zaposleni izpolnjuje ta pogoj, če je v napredovalnem obdobju ocenjen z
oceno najmanj povprečen.
14. člen
(možno število napredovanj po plačilnem razredu)
Zaposleni v tarifnih skupinah I do V lahko napreduje za en
plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 50
točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2.,' 3. in 4. točke prvega odstavka 8.
člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v VI. tarifni skupini lahko napreduje za en
plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj 75
točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 8.
člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Zaposleni v tarifnih skupinah VII do IX lahko napreduje za en
plačilni razred, če v obdobju med dvema napredovanjema doseže skupno najmanj
100 točk po kriterijih iz pogojev iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 8.
člena tega pravilnika in je najmanj povprečno uspešen.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se presežek točk,
zbranih po kriterijih iz pogojev iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 8. člena
tega pravilnika, prenese v naslednje napredovalno obdobje.
15. člen
(izjemna in pospešena napredovanja)
Izjemoma lahko napreduje zaposleni, ki za najmanj 100%
preseže skupno število točk, potrebnih za napredovanje za en plačilni razred,
in je nadpovprečno delovno uspešen:
-
hkrati za največ tri plačilne razrede, pri čemer je za vsako 100%
preseganje števila točk možno napredovati za en plačilni razred ali
-
za en plačilni razred pred potekom treh let od zadnjega napredovanja,
vendar ne prej kot v osemnajstih mesecih.
16. člen
(dokazila)
Dokazila oziroma ocena o izpolnjevanju pogojev (v
nadaljevanju: dokazila) morajo biti v pisni obliki.
Kot dokazila se štejejo potrdila o opravljenih izpitih ali
drugih usposabljanjih, fotokopije naslovnic objavljenih knjig ali člankov, akti
o imenovanjih, potrdila oziroma ocene, ki jih izda delodajalec, in drugi
dokumenti, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjeni kriterij.
Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih
izda delodajalec.
Pisna dokazila se lahko za napredovanje uporabijo le enkrat.
17. člen
(nemožnost napredovanja)
Ne glede na izpolnjevanje pogojev za napredovanje zaposleni
ne more napredovati, če:
-
od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu javnega
opomina ali denarne kazni še nista minili dve leti,
-
od dneva, izteka preizkusne,dobe zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa
pogojnega prenehanja delovnega razmerja še nista minili dve leti
-
je bil pravnomočno kaznovan za prekršek ali obsojen za kazniva dejanja,
storjena na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz
ustrezne evidence.
Zaposleni lahko napreduje po preteku navedenih omejitev, če
izpolnjuje pogoje za napredovanje.
III. POSEBNOSTI ZA ZAPOSLENE V NEKATERIH MINISTRSTVIH OZIROMA
VLADNIH SLUŽBAH IN DRUGE POSEBNOSTI
1. Ministrstvo za notranje zadeve
18. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 9. členu tega pravilnika, se za
izpolnjevanje pogoja glede dodatnih funkcionalnih znanj upošteva še:
-
doseženo 1. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot
predstavnik MNZ 50 točk
-
doseženo 2. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot
predstavnik MNZ 30 točk
-
doseženo 3. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot
predstavnik MNZ 20 točk
-
pridobitev višjega naziva po uredbi o nazivih delavcev
policije in delavcev kriminalistične službe
(Uradni list SRS.
št. 9/87, 29/88 in Uradni list RS, št. 8/90
in 27/91) 20 točk.
2. Ministrstvo za obrambo
19. člen
Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 1. alinee 2. člena tega
pravilnika lahko napreduje zaposleni, ki ima ob uveljavitvi tega pravilnika
osebni čin, ki je enak ali višji od formacijskega čina, določenega za dolžnost,
na katero je razporejen.
20. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 9. členu tega pravilnika, se za
izpolnjevanje pogoja glede dodatnih funkcionalnih znanj upoštevajo še:
-
podčastniška šola 50
točk
-
častniška šola 75
točk
-
poveljniško štabna šola 100
točk
-
udeležba na vojaških vajah do 3 dni 5
točk
-
udeležba na vojaških vajah 4 ali več dni 15
točk
vendar vsota točk iz teh dveh alinej ne sme preseči 50
točk
-
doseženo 1. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot
predstavnik MORS 50 točk
-
doseženo 2. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot
predstavnik MORS 30 točk
-
doseženo 3. mesto na državnih ali mednarodnih športnih
prireditvah, kjer je zaposleni sodeloval kot
predstavnik MORS 20 točk.
21. člen
Pri kriterijih iz 2. alinee 11. člena tega pravilnika se.
uporabi kriterij zanesljivosti pri delu, ki ga predstavljajo prvine natančnega,
pravočasnega in doslednega izpolnjevanja ukazov nadrejenih starešin.
3. Ministrstvo za zunanje zadeve
22. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 9/členu tega pravilnika, se za
izpolnjevanje pogoja glede dodatnih funkcionalnih znanj upošteva še končana
diplomatska šola ali tečaj v tujini, in sicer:
-
diplomatska šola, daljša od dveh let 150
točk
-
nad 9 mesecev do dveh let 100
točk
-
nad 3 mesece do 9 mesecev 80
točk
-
nad 3 tedne do 3 mesece 50
točk
-
od 1 tedna do 3 tednov 20
točk.
23. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 10. členu tega pravilnika, se
za izpolnjevanje pogoja glede interdisciplinarne usposobljenosti upošteva še
dodaten kriterij – razporeditev na delo v tujini, in sicer:
1.
Diplomatsko konzularno in administrativno tehnično osebje VII., VIII. in
IX. tarifne skupine:
-
razporeditev v diplomatsko konzularno predstavništvo v tujini za 4 leta
ali več 100 točk
-
razporeditev v diplomatsko konzularno predstavništvo v tujini nad 2 do 4
leta 80 točk
-
razporeditev v diplomatsko konzularno predstavništvo v tujini nad 1 do 2
leti 50 točk
-
razporeditev v diplomatsko konzularno predstavništvo v tujini
od 6 mesecev do 1 leta 30
točk.
2.
Za administrativno tehnično osebje v ostalih'tarifnih skupinah se
razporeditev na delo v tujini vrednoti s polovičnim številom točk iz 1. točke
tega člena.
4. Ministrstvo za finance – Republiška carinska uprava
24. člen
Poleg kriterijev navedenih v 9. členu tega pravilnika, se za
izpolnjevanje pogoja glede dodatnih funkcionalnih znanj upošteva še:
-
opravljen dopolnilni izpit po zakonu o carinski službi (Uradni list RS,
št. 1/91-I, 58/93, in 65/93) in pravilniku o strokovnem izpitu in izobraževanju
delavcev v organih carinske službe (Uradni list RS, št. 5/92), in sicer:
za srednjo izobrazbo 25 točk
za višjo izobrazbo 50 točk
za visoko izobrazbo 75 točk.
4.a Ministrstvo za pravosodje
24.a člen
Poleg kriterijev, navedenih v 9. členu tega pravilnika, se za
izpolnjevanje pogoja glede dodatnih funkcionalnih znanj upošteva še:
-
pridobitev višjega naziva po uredbi o nazivih
in pogojih za pridobitev nazivov pooblaščenih
uradnih oseb kazenskih poboljševalnih zavodov
(Uradni list RS, št. 38/94) 20
točk.
5. Razporeditev na delo v tujino
25. člen
Določbe 23. člena tega pravilnika se smiselno uporabljajo
tudi za zaposlene v vseh organih in službah, če so razporejeni na delo v
tujino.
6. Druge posebnosti
26. člen
Poleg kriterijev, navedenih v 12. členu tega pravilnika, se
za izpolnjevanje pogoja ustvarjalnosti za vse zaposlene upoštevajo kot
kriteriji še odlikovanja, ki še podeljujejo na podlagi zakona o odlikovanju
častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92), priznanja,
ki se na podlagi zakona podeljujejo za posamezna področja, znak Hrabro dejanje,
red generala Maistra ali častni vojni znak, in sicer:
-
Zlati ali Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije 100
točk
-
Častni znak svobode Republike Slovenije 80
točk
-
priznanje, ki se na podlagi zakona podeljuje za posamezna
področja: v kulturi, športu, šolstvu,
znanstveno raziskovalnem
delu, zdravstvu in drugje zaposleni pa za to
delo ni prejel
državnega odlikovanja 50
točk
-
znak Hrabro dejanje, red generala Maistra ali častni vojni
znak, če zaposleni za isto dejanje ni prejel
državnega
odlikovanja 50
točk.
Določbe prve in druge alinee prvega odstavka tega člena se
smiselno uporabljajo tudi za nova, z zakonom uvedena odlikovanja Republike
Slovenije.
IV. POSTOPEK NAPREDOVANJA
27. člen
(preverjanje pogojev)
Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se preverja trikrat
letno, in sicer 1. januarja, 1. maja in 1. septembra za vse zaposlene, ki do
navedenih rokov dopolnijo dobo najmanj treh let od zadnjega napredovanja
oziroma od zadnjega preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
28. člen
(ocenjevalni list)
Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi ocenjevalnega
lista, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec št. 1).
Ocenjevalni list izpolni vodja notranje organizacijske enote
oziroma zaposleni, ki ga določi predstojnik.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izpolni ocenjevalni
list za višje upravne delavce in za zaposlene v organih in službah, ki nimajo
notranjih organizacijskih enot, predstojnik.
Ocenjevalnemu listu morajo biti priložena pisna dokazila.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se
ocenjevalnemu listu delavcev Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in
Varnostnega organa Ministrstva za obrambo ne prilagajo pisna dokazila iz
drugega odstavka 16. člena tega pravilnika, če gre za potrdila ali druge
listine, ki predstavljajo državno ali vojaško skrivnost ali uradno skrivnost
stopnje strogo zaupno.
Pisna dokazila iz prejšnjega odstavka tega člena nadomesti
pisna izjava predstojnika oziroma vodje organizacijske enote, da zaposleni
izpolnjuje posamezen kriterij za napredovanje.
29. člen
(odločanje o napredovanju)
O napredovanju višjih upravnih delavcev odloča na predlog
predstojnika organ, pristojen za njihovo imenovanje oziroma od njega
pooblaščeno delovno telo (v nadaljevanju: pristojni organ).
O napredovanju ostalih zaposlenih odloča predstojnik oziroma
drug z zakonom določen organ, pristojen za odločanje o pravicah in obveznostih
iz delovnega razmerja.
Zaposlenemu, ki napreduje, se izda odločba, v kateri se
določi plačilni razred oziroma količnik za določitev plače.
Odločba mora biti izdana v 30 dneh po roku, določenem v 27. členu
tega pravilnika.
Zaposlenemu pripada plača v skladu z določbo iz prejšnjega
odstavka od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.
30. člen
(svetovalni organ)
Predstojnik lahko imenuje posebno komisijo, ki oblikuje
mnenje o izpolnjevanju pogojev za napredovanje.
V komisijo iz prejšnjega odstavka lahko svojega člana
predlaga tudi reprezentativni sindikat na nivoju organa.
31. člen
(prva zaposlitev v državni upravi)
Ob prvi zaposlitvi v državni upravi se zaposlenega praviloma
uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne
plače delovnega mesta, razen če izpolnjuje pogoje, določene za napredovanje v
tem pravilniku za uvrstitev v višji plačilni razred, o čemer odloča pristojni
organ ob sklenitvi delovnega razmerja.
Šteje se, da zaposleni ob prvi zaposlitvi v državni upravi
izpolnjuje pogoje za napredovanje, če doseže število točk, določeno v 14. členu
tega pravilnika.
Pripravnik se po končanem pripravništvu in opravljenem
strokovnem izpitu uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za
določitev osnovne plače delovnega mesta, za katero je sklenil delovno razmerje.
31.a člen
(razporeditev na drugo delovno mesto)
Če je zaposleni razporejen na drugo delovno mesto v isti ali
nižji tarifni skupini v istem ali drugem organu, za katerega velja ta
pravilnik, obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem
delovnem mestu.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko zaposlenemu,
ki je razporejen na drugo delovno mesto, zniža število plačilnih razredov za
napredovanje, če pristojni organ ugotovi, da mu število plačilnih razredov na
prejšnjem delovnem mestu ni bilo določeno v skladu z zakonom in tem
pravilnikom.
V primerih, ko je zaposleni razporejen na drugo delovno mesto
v skladu s 33. členom zakona o delavcih v državnih organih, ne more obdržati
števila plačilnih razredov za napredovanje v skladu s prvim odstavkom tega
člena.
32. člen
(varstvo pravic)
Zaposleni lahko zahtevajo varstvo svojih pravic v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje.
Obrazec
št. 1:Ocenjevalni list
Obrazec
št. 2: Predlog za razporeditev v plačilni razred
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v
državni upravi (Uradni list RS, št. 41/94)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Zaposleni je ob prvi razporeditvi v skladu z določili zakona
o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih
skupnosti ter tega pravilnika uvrščen v plačilni razred na podlagi:
-
števila let dejanske delovne dobe, ki jo je dopolnil do. uveljavitve
tega pravilnika na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti, kot je
zahtevnost delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi
tega pravilnika in
-
ocene pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za napredovanje (v
nadaljnjem besedilu: ocena).
Določitev plačilnega razreda se opravi na obrazcu št. 2, ki
je sestavni del tega pravilnika.
34. člen
Pri prvi razporeditvi se izpolnjevanje pogojev za
napredovanje ne ugotavlja na način, določen v II. in III. poglavju tega
pravilnika in ne dokazuje s pisnimi dokazili.
Pri prvi razporeditvi se ne uporabljajo določbe 4. člena tega
pravilnika.
35. člen
Pristojni organ oceni izpolnjevanje posameznih pogojev na
obrazcu št. 2 in upoštevaje doseženo število točk ugotovi, da zaposleni:
1.
ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (do vključno 0,5 točke),
2.
delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 1 do vključno 4,5 točke),
3.
izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 5 do vključno 9 točk),
4.
izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (od 9,5 do vključno 10 točk).
V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora
pristojni organ pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne
izpolnjuje posameznega pogoja, v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka pa
razloge, ki dokazujejo, da zaposleni izpolnjuje vsak posamezen pogoj.
Pristojni organ mora zaposlenega na njegovo zahtevo seznaniti
z oceno.
36. člen
Zaposleni, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (1. točka
prvega odstavka 35. člena tega pravilnika), se uvrsti v plačilni razred, v
katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na
katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika.
37. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje (3. točka
prvega odstavka 35. člena tega pravilnika), se uvrsti v plačilni razred, ki bi
ga lahko dosegel, če bi glede na število let dejanske delovne dobe napredoval
vsaka tri leta.
Ne glede na število let delovne dobe zaposleni, ki izpolnjuje
pogoje za napredovanje, pri prvi razporeditvi ne more biti uvrščen za več kot
tri plačilne razrede višje (zdravniki pa ne za več kot pet plačilnih razredov
višje) od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta.
38. člen
Zaposleni, ki delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (2.
točka prvega odstavka 35. Člena tega pravilnika), se uvrsti za en plačilni
razred nižje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prejšnjim
členom.
39. člen
Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (4.
točka prvega odstavka 35. člena tega pravilnika), se uvrsti za en plačilni
razred višje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prvim
odstavkom 37. člena tega pravilnika, vendar ne v višji plačilni razred, kot ga
je možno z napredovanjem doseči v skladu z zakonom. Na ta način ne more
napredovati več kot 15% zaposlenih v organu oziroma službi, za katero se
uporablja ta pravilnik.
40. člen
Ne glede na omejitev števila plačilnih razredov za
napredovanje, določeno v drugem odstavku 37. člena tega pravilnika, je lahko za
štiri ali pet plačilnih razredov (zdravniki šest ali sedem) višje od plačilnega
razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta, uvrščen zaposleni, ki
bi po prvem odstavku 37. člena tega pravilnika napredoval za več kot tri
(zdravniki za več kot pet) plačilne razrede, če:
-
po oceni predstojnika uspešno opravlja naloge, ki so bistvenega pomena
za delovanje organa oziroma službe. Na ta način ne more napredovati več kot 5%
zaposlenih v organu oziroma službi, na katero se nanaša ta pravilnik. V organu
oziroma službi z manj kot 20 zaposlenimi lahko na ta način napreduje 1
zaposleni;
-
bi glede na uvrstitev na podlagi 37. člena tega pravilnika prejel nižjo
plačo, kot je znašala njegova povprečna plača za polni delovni čas v obdobju
zadnjih treh mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika.
41. člen
Če je zaposleni pred uveljavitvijo tega pravilnika napredoval
na bolj zahtevno delovno mesto, ki je uvrščeno v višjo tarifno skupino kot
delovno mesto, na katerega je bil razporejen pred napredovanjem, pristojni
organ ugotovi plačilni razred, na katerega bo zaposleni razvrščen na naslednji
način:'
-
ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na
prejšnjem delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v nižji tarifni
skupini;
-
ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na novem
delovnem mestu upoštevaje oceno in delovno dobo v višji tarifni skupini;
-
na podlagi ugotovitev iz prejšnjih dveh alinei se zaposlenega uvrsti v
plačilni razred, kije zanj ugodnejši.
42. člen
Napredovanje po tem pravilniku in določitev višjega količnika
po 65. členu zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90,
5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93) se izključujeta.
43. člen
Za zaposlenega, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še ni
dopolnil treh let delovne dobe, se ob dopolnitvi treh let preveri izpolnjevanje
pogojev za napredovanje na način, določen v prehodnih določbah tega pravilnika.
44. člen
Ne glede na določbo prve alinee 2. člena tega pravilnika
lahko ob prvi razporeditvi v skladu z določili zakona in tega pravilnika
napreduje zaposleni, ki je razporejen na delovno mesto, za katerega nima
zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, če ima na dan uveljavitve tega
pravilnika najmanj 20 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na delovnih
mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena lahko pri
prvi razporeditvi napreduje zaposleni, ki je bil v skladu z zakonom imenovan
ali razporejen na delovno mesto pooblaščene uradne osebe ali na dela s
posebnimi pooblastili oziroma na dela, kjer se opravlja vojaška služba.
Zaposleni, ki nima delovne dobe, določene v prvem odstavku
tega člena oziroma ne izpolnjuje pogoja, določenega v drugem odstavku tega
člena, lahko napreduje pogojno, če z delodajalcem sklene pogodbo o
izobraževanju, s katero se zaveže, da bo v času, določenem z
vzgojno-izobraževalnim programom, pridobil ustrezno strokovno izobrazbo.
45. člen
Ne glede na določbo druge alinee 2. člena tega pravilnika v
zvezi s predpisanimi delovnimi izkušnjami za delovno mesto lahko pri prvi
razporeditvi napreduje zaposleni, ki ima opravljen magisterij ali doktorat
oziroma opravlja vodilna ali vodstvena dela v organu oziroma službi.
46. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o
napredovanju zaposlenih v državni upravi (Uradni list RS, št. 56/94)
dodaja 45.a člen:
»45.a člen
Izjemoma je lahko zaposleni uvrščen v višji plačilni razred,
kot je določeno s tem pravilnikom, če je njegovo delo zaradi znanja in izkušenj
nenadomestljivo za opravljanje dejavnosti organa ali službe.
Določilo prejšnjega odstavka se lahko uporabi pri prvi
zaposlitvi v državni upravi ter pri napredovanju zaposlenega na bolj zahtevno
delovno mesto, ob prvi razporeditvi v skladu z določili zakona o razmerjih plač
v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti in tega
pravilnika pa le, če zaposleni izpolnjujejo pogoje za izjemno napredovanje.
V primeru iz prvega odstavka določi plačilni razred višjim
upravnim delavcem na predlog predstojnika organ, pristojen za njegovo
imenovanje, ostalim zaposlenim pa predstojnik oziroma drug z zakonom določen
organ, pristojen za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja s
predhodnim soglasjem Komisije Vlade RS za kadrovske in administrativne
zadeve.«;
ter vsebuje
naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o dopolnitvah pravilnika o
napredovanju zaposlenih v državni upravi (Uradni list RS, št. 33/95)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.