Pravilnik o spremembah pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu obsega:

-        Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92 z dne 7. 8. 1992),

-        Popravek pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 42/92 z dne 31. 8. 1992),

-        Pravilnik o spremembah pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 54/93 z dne 24. 9. 1993).

PRAVILNIK

o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik ureja napredovanje učiteljev in vzgojiteljev (v nadaljevanju: pedagoški delavci) ter psihologov, pedagogov, specialnih pedagogov, socialnih delavcev in knjižničarjev (v nadaljevanju: drugi strokovni delavci) v osnovnem in srednjem šolstvu v naziv mentor, svetovalec in svetnik.

2. člen

V posamezni naziv lahko napreduje, kdor ima strokovno izobrazbo, določeno z zakonom, je opravil strokovni izpit, je dopolnil določeno dobo dela v vzgoji in izobraževanju, je uspešen pri svojem delu, se strokovno izobražuje, izpopolnjuje in usposablja ter opravlja drugo strokovno delo.

3. člen

Naziv mentor in svetovalec se pri prvem in drugem napredovanju v isti naziv pridobita za dobo desetih let. Tretja pridobitev istega naziva je časovno neomejena.

Naziv svetnik je trajen.

4. člen

O napredovanju v nazive po tem pravilniku odloča minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister) na zahtevo pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca in po predlogu ravnatelja vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljevanju: ravnatelj) oziroma direktorja izobraževalnega zavoda (v nadaljevanju: direktor).

Če gre za napredovanje pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca, ki opravlja funkcijo ravnatelja oziroma direktorja, oblikuje predlog za napredovanje v naziv predstojnik organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.

II. POGOJI ZA NAPREDOVANJE V NAZIV

5. člen

V naziv mentor lahko napreduje, kdor:

-        ima opravljen strokovni izpit,

-        dopolni najmanj 4 leta strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju;

-        je uspešen pri svojem delu;

-        je opravil strokovno izobraževanje, ovrednoteno najmanj 8 točk;

-        ima najmanj 7 točk iz drugega strokovnega dela.

Za ponovno pridobitev naziva mentor se za izpolnitev pogoja, določenega v četrti in peti alinei prejšnjega odstavka, šteje strokovno izobraževanje in drugo strokovno delo, ki je bilo opravljeno po zadnjem napredovanju v naziv.

Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki dopolni petindvajset let strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju, ima opravljen strokovni izpit in je uspešen pri svojem delu, napreduje v naziv mentor ne glede na pogoje, določene v četrti in peti alinei prejšnjega odstavka.

Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki napreduje v naziv po prejšnjem odstavku, pridobi naziv mentor trajno.

6. člen

V naziv svetovalec lahko napreduje, kdor:

-        je imel naziv mentor najmanj 5 let;

-        je uspešen pri svojem delu;

-        je v času od zadnjega napredovanja v naziv opravil strokovno izobraževanje, ovrednoteno najmanj 7 točk;

-        ima v času od zadnjega napredovanja v naziv najmanj 18 točk iz različnih vrst drugega strokovnega dela, od tega najmanj 9 točk iz b, c, č, d ali e točke 18. člena tega pravilnika.

7. člen

V naziv svetnik lahko napreduje, kdor:

-        je imel naziv svetovalec najmanj 5 let;

-        ima visoko strokovno izobrazbo;

-        je uspešen pri svojem delu;

-        je v času od zadnjega napredovanja v naziv opravil strokovno izobraževanje, ovrednoteno najmanj 7 točk;

-        ima v času od zadnjega napredovanja v naziv najmanj 38 točk iz različnih vrst drugega strokovnega dela, od tega najmanj 18 točk iz c, č, d ali e točke 18. člena tega pravilnika.

8. člen

V času do 31. 8. 1994 se v postopku za napredovanje v naziv ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev, določenih v četrti alinei 5. člena, tretji alinei 6. člena ter četrti alinei 7. člena tega pravilnika. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen.

V času od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1997 se pogoji iz četrte alinee 5. člena, tretje alinee 6. člena ter četrte alinee 7. člena tega pravilnika uveljavljajo postopno, tako, da se za napredovanje v naziv zahteva naslednje število točk:

-        v času od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1995 najmanj 3 točke,

-        v času od 1. 9. 1995 do 31. 8. 1996 najmanj 5 točk,

-        v času od 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997 najmanj 7 točk za naziv svetovalec in svetnik ter najmanj 8 točk za naziv mentor.

1. Strokovna izobrazba

9. člen

Po tem pravilniku lahko napreduje pedagoški in drug strokovni delavec, ki ima strokovno izobrazbo, določeno z zakonom, ter pedagoški delavec, ki nima strokovne izobrazbe v skladu z zakonom, pa mu zakon dovoljuje opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.

2. Doba strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju

10. člen

Za eno leto strokovnega dela se šteje delo, opravljeno v obsegu najmanj polovičnega delovnega časa.

3. Uspešnost dela

11. člen

Uspešnost dela po tem pravilniku se ugotavlja na podlagi naslednjih vsebin dela:

-        delo z učenci oziroma drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja,

-        sodelovanje s starši,

-        sodelovanje in timsko delo z drugimi pedagoškimi in strokovnimi delavci.

Pri ugotavljanju uspešnosti dela se lahko poleg vsebin dela iz prejšnjega odstavka upoštevajo tudi vsebine dela, ki so posebnost stroke oziroma delovnega mesta.

12. člen

Uspešnost dela pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca ugotovi in utemelji ravnatelj oziroma direktor, za ravnatelja in za direktorja pa predstojnik pristojne organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.

13. člen

V času do 31. 8. 1994 se v okviru ocenjevanja uspešnosti dela po 11. členu tega pravilnika upošteva tudi strokovno izobraževanje, izpolnjevanje in usposabljanje pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca.

4. Strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

14. člen

Strokovno izobraževanje kot pogoj za napredovanje v naziv, obsega organizirano izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje ter se vrednoti s točkovanjem.

Pedagoškemu oziroma drugemu strokovnemu delavcu se prizna za uspešno strokovno izobraževanje, opravljeno v določenem obdobju, skupno število točk, s katerimi so ovrednoteni programi strokovnega izobraževanja.

Uspešno opravljeno strokovno izobraževanje se izkazuje s potrdilom o udeležbi na izobraževanju po posameznem programu izobraževanja oziroma z vpisom v udeleženčevem Indeksu stalnega strokovnega spopolnjevanja.

15. člen

Programe izobraževanja izbere in ovrednoti Programski svet za strokovno izobraževanje in usposabljanje (v nadaljevanju: Programski svet) na predlog visokošolskih zavodov, ki izobražujejo kadre za delo v vzgoji in izobraževanju, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport ali druge ustrezne organizacije, pri čemer upošteva trajanje, vsebino in izobraževalne oblike.

Osnova za ovrednotenje programa izobraževanja z eno točko je tridnevni program v skupnem trajanju 24 ur.

Programe izobraževanja v obliki kataloga objavi ministrstvo, pristojno za; šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo), za naslednje šolsko leto najpozneje do konca meseca junija.

Katalog programov izobraževanja vsebuje:

-        nazive programov,

-        trajanje in vsebino programov,

-        število točk, ki jih daje uspešno opravljen program,

-        izvajalce in predviden čas izvajanja programov,

-        roke za prijavo za vključitev v programe.

Za vsako uspešno opravljeno izobraževanje po programu strokovnega izobraževanja pripada pedagoškemu oziroma drugemu strokovnemu delavcu število točk, s katerim je program izobraževanja ovrednoten.

Za strokovno izobraževanje se šteje tudi opravljena diploma, specializacija, magisterij ali doktorat znanosti, ki se tematsko nanaša na področje vzgoje in izobraževanja ter ni pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je pedagoški oziroma drugi strokovni delavec razporejen, s tem, da se vrednoti:

-        diploma    s 4 točkami,

-        specializacija     s 6 točkami,

-        magisterij      z 8 točkami,

-        doktorat znanosti    s 16 točkami.

Na predlog pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca lahko Programski svet ovrednoti tudi program, ki se ga je pedagoški oziroma drug strokovni delavec udeležil v tujini.

16. člen

Programski svet je strokovni organ, ki ga imenuje minister za štiri leta.

Programski svet ima predsednika in 6 članov, ki so imenovani izmed predstavnikov visokošolskih zavodov, ki izobražujejo kadre za delo v vzgoji in izobraževanju, vzgojno-izobraževalnih zavodov in drugih organizacij.

Programski svet lahko pridobi pred odločitvijo o izbiri programa strokovnega izobraževanja mnenje ustreznih strokovnjakov.

17. člen

Za vsak uspešno opravljen program strokovnega izobraževanja izda izvajalec programa udeležencu potrdilo, v katerem se poleg podatkov o udeležencu navedeta še naziv programa in njegovo vrednotenje v skladu s katalogom programov, oziroma navedene podatke vpiše v udeležencev Indeks stalnega strokovnega spopolnjevanja.

Izvajalec programov izobraževanja vodi evidenco izdanih potrdil.

Evidenco o udeležbi in o vrsti programa izobraževanja, ki ga je opravil pedagoški ali drugi strokovni delavec, vodi tudi vzgojnoizobraževalni zavod (v nadaljevanju: zavod), pri katerem je udeleženec zaposlen.

Zavod mora omogočiti svojim pedagoškim in drugim strokovnim delavcem letno najmanj pet dni strokovnega izobraževanja, predvidenega s katalogom programov.

5. Drugo strokovno delo pedagoških in drugih strokovnih delavcev

18. člen

Drugo strokovno delo pedagoških in drugih strokovnih delavcev, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti glede na obseg, trajanje in glede na zahtevnost:

a)     z eno točko:

-  enoletno mentorstvo za vsake tri učence ali druge udeležence izobraževanja in usposabljanja oziroma za vsake tri športne ekipe, ki so dobili priznanje na tekmovanju izven zavoda ali enoletno mentorstvo zboru, komorni skupini, orkestru oziroma drugi podobni skupini, ki je dobila priznanje na takem tekmovanju;

-  pet hospitacij za tri in več študentov ali učencev (vzorni nastop);

-  mentorstvo petim študentom za pripravo na nastop;

-  enotedensko mentorstvo za vsakih pet študentov oziroma učencev na pedagoški oziroma andragoški praksi;

-  pet nastopov za starše ali sodelavce (praktična predstavitev pouka);

-  priprava in izvedba treh pedagoških delavnic za sodelavce v zavodu;

-  tri predavanja za učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor;

-  dva nastopa za strokovni aktiv izven zavoda;

-  avtorstvo učila ali didaktičnega pripomočka, ki ga potrdi ustrezni strokovni organ zavoda;

-  enoletno vodenje strokovnega aktiva v zavodu;

-  priprava treh tematskih razstav, odprtih za javnost;

-  priprava ene javne prireditve v kraju;

-  organizacija raziskovalnega tabora in aktivno sodelovanje na taboru;

-  organizacija enega tekmovanja na lokalni ravni med učenci najmanj petih zavodov in aktivno sodelovanje na takem tekmovanju;

-  organizacija enega strokovnega posveta ali seminarja in aktivno sodelovanje na posvetu ali seminarju;

-  strokovno delo v ocenjevalnih komisijah ali žirijah na treh tekmovanjih;

b)     z dvema točkama:

-  mentorstvo oziroma korepetitorstvo za vsake tri učence in druge udeležence izobraževanja ter usposabljanja, oziroma vsaki športni ekipi, zboru, komorni skupini, orkestru ali drugi skupini, ki se uvrstijo na prva tri mesta, na tekmovanju na državni ravni;

-  enoletno mentorstvo pripravniku ali pedagoškemu oziroma drugemu strokovnemu delavcu začetniku;

-  mentorstvo petim učencem ali drugim udeležencem izobraževanja in usposabljanja v okviru izvenšolskih raziskovalnih projektov (npr. Znanost mladini);

-  tri koreografije oziroma kompozicija treh vaj za učence glasbenih in baletnih šol za javne nastope;

-  obdobje enega mandata vodenja strokovnega društva, kluba ali sekcije izven zavoda, ki se navezuje na vzgojno-izobraževalno delo z učenci in drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja;

-  obdobje enega mandata strokovnega dela v komisiji za strokovne izpite v vzgoji in izobraževanju;

-  obdobje enega mandata strokovnega dela v Republiški maturitetni komisiji oziroma v Republiški predmetni komisiji;

-  enoletno vodenje strokovnega aktiva izven zavoda;

-  eno predavanje ali izvedba pedagoške delavnice na organiziranem strokovnem izobraževanju ali strokovnem posvetu, pedagoških ali drugih strokovnih delavcev izven zavoda;

-  organizacija enega tekmovanja na državni ravni med učenci zavodov in aktivno sodelovanje na takem tekmovanju;

-  en prevod in objava strokovnega članka;

-  ena strokovna recenzija, objavljena v javnem glasilu;

-  prva objava strokovnega članka v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji;

-  recenzija v postopku potrjevanja učbenika ali delovnega zvezka;

c)     s tremi točkami:

-  priprava ali sodelovanje pri pripravi predloga učnega programa ali učnega načrta za sprejem na Strokovnem svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanja ali Strokovnem svetu, pristojnem za izobraževanje odraslih;

-  referat na državnem kongresu ali konferenci;

-  prva objava raziskovalne naloge;

-  soavtorstvo priročnika, delovnega zvezka in učnega pripomočka, potrjenega v skladu s predpisi;

-  enoletno razvojno – raziskovalno in drugo strokovno delo v povezavi z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in šport, višjo ali visoko šolo, ki izobražuje kadre za področje šolstva in drugimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Pedagoškim inštitutom, Andragoškim centrom Republike Slovenije ali drugimi raziskovalnimi zavodi;

-  obdobje enega mandata sodelovanja v Strokovnem svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje;

č)  s štirimi točkami:

-  mentorstvo ali korepetitorstvo za vsakega učenca ali drugega udeleženca izobraževanja ter usposabljanja, oziroma vsaki športni ekipi, zboru, komorni skupini, orkestru ali drugi skupini, ki dobi priznanje na tekmovanju na mednarodni ravni;

-  referat na mednarodnem kongresu ali konferenci;

-  vrhunski dosežek pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca, dosežen na mednarodni ravni;

-  objavljen prevod učbenik;

d)     s petimi točkami:

-  avtorstvo priročnika, delovnega zvezka in učnega pripomočka, ki je bil potrjen v skladu s predpisi;

-  soavtorstvo učbenika;

-  obdobje enega mandata vodenja Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje;

e)     z osmimi točkami:

-  avtorstvo učbenika, ki je bil potrjen v skladu s predpisi in obsega do sto strani;

f)      z desetimi točkami:

-  avtorstvo učbenika, ki je bil potrjen v skladu s predpisi in obsega nad sto strani.

Drugo strokovno delo pedagoškega in drugega strokovnega delavca točkuje na podlagi ustreznih dokazil in v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ravnatelj oziroma direktor, za ravnatelja in za direktorja pa predstojnik organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. člen

Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki je do vključno 14. 4. 1992 izpolnil pogoje iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika pridobi naziv mentor s 15. 4. 1992, če vloži zahtevo za napredovanje v naziv najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

20. člen

Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki je do uveljavitve tega pravilnika dopolnil najmanj 10 let dela v vzgoji in izobraževanju in je opravil strokovni izpit, lahko do 31. 8. 1994 napreduje v naziv svetovalec ne glede na določilo prve alinee 6. člena tega pravilnika.

Pedagoški delavec, ki je do uveljavitve tega pravilnika dopolnil najmanj 15 let dela v vzgoji in izobraževanju in je opravil strokovni izpit, lahko do 31. 8. 1994 napreduje v naziv svetnik ne glede na določilo prve alinee 7. člena tega pravilnika.

21. člen

Za pedagoške in druge strokovne delavce iz 20. člena tega pravilnika se šteje, da so naziv pridobili z dnem uveljavitve tega pravilnika.

22. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 54/93) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»9. člen

Zahteve pedagoških in drugih strokovnih, delavcev, ki so bile pri ministrstvu vložene do uveljavitve tega pravilnika, se obravnavajo po določilih Pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92 in 42/92), razen če so določila tega pravilnika zanje ugodnejša.

10. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.