Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti obsega:

-        Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti (Uradni list RS, št. 20/96 z dne 12. 4. 1996),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti (Uradni list RS, št. 14/00 z dne 18. 2. 2000).

PRAVILNIK

o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

Na podlagi tega pravilnika in seznama odstotkov vojne invalidnosti (v nadaljevanju: seznam), ki je sestavni del tega pravilnika, se ugotavlja odstotek vojne invalidnosti (v nadaljevanju: invalidnosti) po stopnji okvare zdravja ter vrste okvar zdravja, zaradi katerih je vojni invalid upravičen do dodatka za posebno invalidnost.

2. člen

Če okvara zdravja ni določena v seznamu, se odstotek invalidnosti določi po načelih medicinske znanosti in s smiselno uporabo določb tega pravilnika, ki veljajo za podobne okvare zdravja.

V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko določi enak ali nižji odstotek invalidnosti, kot je v seznamu določen za podobno okvaro zdravja.

3. člen

Odstotek invalidnosti se določi trajno ali začasno. Začasen odstotek invalidnosti se določi za vse okvare zdravja, če zdravljenje še ni končano in še traja rehabilitacija, s katero se pričakuje izboljšanje. Obdobje, za katero se določi začasna invalidnost, je vezano na realno pričakovanje spremembe stanja okvare zdravja. Trajni odstotek invalidnosti se določi, ko je stanje okvare zdravja dokončno, če so izkoriščene možnosti zdravljenja oziroma rehabilitacije, glede na osebne značilnosti invalida.

4. člen

Vojnega invalida, pri katerem je bila izvedena transplantacija kateregakoli organa, je potrebno ponovno oceniti, praviloma začasno, pri čemer je potrebno upoštevati funkcijo transplantiranega organa.

5. člen

Če je invalidnost posledica več okvar zdravja, za katere je v seznamu določena 20% ali večja invalidnost, se odstotki, določeni v seznamu za posamezne okvare zdravja ne seštevajo, ampak se okvara zdravja, za katero je določen najvišji odstotek invalidnosti (v nadaljevanju: osnovna invalidnost), poveča za 10 ali 20%.

Če je za dve ali tri okvare zdravja iz prejšnjega odstavka v seznamu določenih najmanj 50% in je skupna okvarjenost zdravja dokajšnja, se lahko odstotek osnovne invalidnosti poveča največ za 30%.

Če je za štiri ali več okvar zdravja iz prvega odstavka v seznamu določenih najmanj 50%, je mogoče odstotek invalidnosti za osnovno invalidnost povečati tudi za 40%.

Če je zaradi vseh okvar zdravja invalidnost taka, da je vojni invalid nepremičen in brez tuje pomoči ne more opravljati osnovnih fizioloških potreb, se določi invalidnost 100% I. skupine.

6. člen

Če gre za obojestransko okvaro organov, se odstotek invalidnosti poveča za 10 do 30%.

Okvare parnega organa v točkah: 68, 69, 73 in 79 se lahko ocenijo tudi do 100% II. skupine.

Okvare parnega organa v točkah: 15, 26, 32, 41, 43, 47, 74 (če krna nista primerna za protezo), 86, 87, 90/b, 91, 93, 141/b, 151 in 235/b se lahko ocenijo tudi do 100% I. skupine.

6.a člen

Če je pri osebi brez enega parnega organa prišlo v okoliščinah za priznanje vojne invalidnosti po zakonu o vojnih invalidih do izgube ali okvare za najmanj 60% in več drugega parnega organa, se ugotovi odstotek invalidnosti, kot da je okvara obeh parnih organov nastala v teh okoliščinah, pri čemer se za izgubo ali hudo okvaro parnega organa v točkah iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika odstotek vojne invalidnosti lahko določi do 100% I. skupine.

Če si je kdo hudo okvaril ali izgubil en parni organ v okoliščinah za priznanje vojne invalidnosti po zakonu o vojnih invalidih in mu je na tej podlagi priznan odstotek vojne invalidnosti, drugi parni organ pa si je okvaril za najmanj 60% ali ga je izgubil po omenjenih okoliščinah, se določi odstotek vojne invalidnosti za okvaro oziroma izgubo obeh parnih organov, zmanjšan za 20%. Če je za takšno okvaro po tem pravilniku in seznamu mogoče določiti 100% I. skupine, se vojna invalidnost oceni s 100% II. skupine.

7. člen

Invalidnost I. skupine je mogoče določiti le za okvare zdravja, za katere je v seznamu določena invalidnost 100% I. skupine in skladno z zadnjim odstavkom 5. in 6. člena ter prvega odstavka 6.a člena tega pravilnika.

8. člen

Ocena invalidnosti se poda glede na izvide zdravnika ustrezne medicinske stroke, izdelane z najsodobnejšimi diagnostičnimi metodami, s katerimi se dokaže okvara zdravja in določi stopnja funkcijske okvare organa oziroma organskega sistema. Za okvare zdravja, ki jih ni mogoče dokazati brez hospitalizacije, je le ta obvezna.

9. člen

V primerih, ko se je bolezen, ki jo je imel vojni invalid že prej, v okoliščinah za priznanje statusa vojnega invalida poslabšala in je poslabšanje neposredna posledica teh okoliščin, se pri oceni invalidnosti upošteva odstotek invalidnosti iz seznama, zmanjšan od 10% do 30%.

10. člen

Endogenih in drugih prirojenih ali pridobljenih nagnjenj, ki pogojujejo obolenja katerih vzrok je neznan ali še ni zanesljivo ugotovljen, ni mogoče šteti za podlago za priznanje vojne invalidnosti.

Izjemoma se lahko v primerih, ko za bolezni sicer ni mogoče ugotoviti, da so jo povzročile okoliščine za priznanje statusa vojnega invalida, mogoče pa je sklepati, da so vojne razmere precej vplivale, da se je bolezen v teh okoliščinah poslabšala oziroma so bile te okoliščine sprožilni faktor za pojav bolezni, odstotek invalidnosti oceni na podlagi seznama, zmanjšan od 10% do 30%.

Pri oceni invalidnosti iz 9. člena in prejšnjega odstavka, se upošteva narava bolezni in njen razvoj, trajanje in teža vojnih razmer oziroma razmer pri opravljanju vojaške službe ter drugih okoliščin, ki so vplivale na bolezen.

Odstotka invalidnosti zaradi okvar zdravja iz 9. člena in drugega odstavka tega člena, določenega pri prvem ugotavljanju invalidnosti, pozneje ni mogoče povečati, ne glede na nadaljnje poslabšanje okvare zdravja.

11. člen

Posamezen, zelo poškodovan del telesa (v nadaljevanju: organ) se oceni z do 30% nižjim odstotkom invalidnosti, kot je v seznamu določen za popolno izgubo (amputacijo) tega organa.

Organ, ki je tako okvarjen, da je funkcijsko popolnoma neraben, se lahko oceni z enakim odstotkom invalidnosti, kot je v seznamu določen za popolno izgubo (amputacijo) organa.

Če je na posameznem organu ali delu telesa več okvar, skupen odstotek ne more biti enak ali višji od odstotka, ki se uporablja za amputacijo.

Odstotek invalidnosti za amputirano nogo ali roko se poveča za 10%, če krn ni primeren za protezo.

12. člen

Če je mogoče s kliničnim opazovanjem in dokumentirano anamnezo dokazati nevralgične bolečine in motnje v smislu fantomskega uda ali v primeru pekoče toplote s hudimi bolečinami, se odstotek invalidnosti lahko poveča za 10 do 20%.

13. člen

Odstotek invalidnosti zaradi vnetja sklepov ali posledic te okvare oziroma stanja po vnetjih kosti in sklepov, se določi kot pri poškodbah teh organov in kot posledice, ki jih je vnetje sklepov povzročilo na srcu.

14. člen

Kolikor okvare okončin spremljajo znatne trofične spremembe, se lahko ugotovljeni odstotek invalidnosti poveča za 10%.

Pri okvarah mehkih tkiv se stanje po Compartement sindromu, Sudekova distrofija in Volkmannova kontraktura ocenjujejo glede na funkcijo sosednjih oziroma prizadetih sklepov. Chrush sindrom se ocenjuje glede na prizadetost organskih sistemov in funkcijo sklepov.

Termične okvare se ocenjujejo glede na prizadetost posameznih delov telesa in organov.

Odstotek invalidnosti za zlome in izpahe ter zastareli zlomi in izpahi se ocenijo glede na prizadetost funkcije sklepov. Zastarani in nenaravnani izpahi se ocenijo po seznamu kot omejena gibljivost in zatrditve.

15. člen

Brazgotine in zmečkanine mehkih tkiv se pri določitvi odstotka invalidnosti upoštevajo samo, če ovirajo funkcijo organa ali dela telesa in se ocenjujejo po ustrezni točki seznama.

16. člen

Okvare zdravja, ki ne dosegajo 20% invalidnosti, niso zajete v seznamu.

17. člen

Vojni invalid ima pravico do dodatka za posebno invalidnost, če mu je invalidnost priznana na podlagi okvar zdravja, ki so zajete v tem členu in sicer v naslednjih višinah:

1.      25% odmerne osnove, če gre za:

a)    amputacijo dveh ali več okončin, na podlagi česar se ugotovi invalidnost I. skupine;

b)    okvaro funkcije dveh ali več okončin, ki je posledica rane ali poškodbe, na podlagi česar se ugotovi 100% invalidnost;

c)    popolno izgubo vida na obeh očeh;

d)    amputacijo noge nad kolenom ali roke v komolcu ali nad komolcem.

2.      19% odmerne osnove, če gre za:

a)    amputacijo noge pod kolenom;

b)    amputacijo ene podlakti ali ene pesti;

c)    okvaro funkcije ene ali več okončin, ki je posledica rane ali poškodbe ter amputacijo obeh stopal v podgležnju po Chopartu, če se za okvaro oziroma amputacijo ugotovi 80% ali 90% invalidnost.

3.      12% odmerne osnove, če gre za:

a)    amputacijo obeh stopal v nartu po Lisfrancku ali amputacijo obeh stopal v podgležnju po Chopartu ali kombinacijo teh dveh amputacij, če se ugotovi invalidnost pod 80%

b)    amputacijo ali eksartikulacijo v skočnem sklepu;

c)    okvaro funkcije okončine, ki je posledica rane ali poškodbe, če se za to okvaro ugotovi 60% ali 70% invalidnost.

4.      6% odmerne osnove, če gre za okvaro funkcije ene ali več okončin, ki je posledica bolezni, ocenjene z najmanj 80% invalidnostjo.

V primeru, da ima invalid vsaj dve okvari zdravja, iz točke 1, pripada invalidu dodatek za posebno invalidnost v višini 35% odmerne osnove.

Priloga: Seznam odstotkov vojne invalidnosti

Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti (Uradni list RS, št. 20/96) vsebuje naslednji končni določbi:

»18. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehata uporabljati pravilnik o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/82, 14/84, popr. št. 14/84) in pravilnik o okvarah organizma, na podlagi katerih ima vojaški invalid pravico do ortopedskega dodatka in razvrstitvi teh okvar v stopnje (Uradni list SFRJ, št. 7/82).

19. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti (Uradni list RS, št. 14/00) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.