Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah obsega:

-       Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00 z dne 31. 5. 2000),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 110/06 z dne 26. 10. 2006),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 49/08 z dne 22. 5 2008),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 64/08 z dne 27. 6. 2008),

-       Popravek tiskane izdaje Uradnega lista RS, št. 64/08 z dne 27. 6. 2008.

PRAVILNIK

o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik predpisuje vrsto, pomen, obliko, barvo, velikost in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na javnih cestah (v nadaljnjem besedilu: ceste).

Prometna signalizacija in prometna oprema na cestah iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

2. člen

Prometno signalizacijo in prometno opremo na cestah sestavljajo:

1.     Prometni znaki, ki so:

-   znaki za nevarnost,

-   znaki za izrecne odredbe,

-   znaki za obvestila,

-   dopolnilne table, ki natančneje določajo pomen znaka, ki so mu dodane, in so sestavni del prometnega znaka, ob katerem so,

-   označbe na vozišču in drugih prometnih površinah,

-   drugi znaki za označevanje del, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča,

-   svetlobni prometni znaki in svetlobne označbe,

-   znaki s spremenljivo vsebino,

-   triopan (tristrana piramida), na katerem so lahko upodobljeni znaki za nevarnost, znaki za izrecne odredbe in znaki za obvestila. Oblika znaka za obvestila je v tem primeru lahko prilagojena ploskvi triopana. Policija in subjekti, ki izvajajo nadzor nad plačevanjem cestnine, smejo uporabljati triopan tudi za posredovanje nujnih obvestil udeležencem cestnega prometa.

2.     Turistična in druga obvestilna signalizacija, ki je:

-   znaki za obveščanje o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave in pomembnejših turističnih znamenitostih,

-   znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturni spomenik, varovano območje narave, pomembnejša turistična znamenitost ter objekt ali naprava znotraj znamenitosti ali naselja,

-   znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v državo, regijo, pokrajino, občino ali naselje,

-   znaki za dajanje prometnih, turističnih in drugih informacij na prometnih površinah zunaj vozišča ceste (počivališča, parkirišča) in na drugih površinah ob cesti, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti.

3.     Prometna oprema na cestah (v nadaljnjem besedilu: prometna oprema), ki je:

-   oprema za označevanje bližine roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu,

-   oprema za vodenje in kanaliziranje prometa na območju del na cesti, drugih ovir in poškodb vozišča,

-   varnostne ograje,

-   varovalne ograje,

-   montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti-grbine,

-   blažilniki trkov,

-   ograje za pešce,

-   zapornice in polzapornice,

-   oprema za poudarjanje poteka avtoceste ali hitre ceste na območju razcepa,

-   prometna ogledala,

-   oprema proti zaslepljevanju.

3. člen

Napisi na prometni signalizaciji se praviloma napišejo z malo pisavo. Ime posameznega prometnega cilja mora biti napisano v eni vrsti. Kadar je ime prometnega cilja izjemno dolgo, sme biti napisano tudi v dveh vrstah, in sicer tako da je v drugi vrsti z manjšo pisavo napisan le podrejeni del prometnega cilja.

Dvojezični prometni cilji morajo biti napisani v eni vrsti tako, daje najprej napisano slovensko ime cilja in nato od njega s poševnico ločeno ime cilja v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.

Prometni cilji, ki so kraji zunaj meja Republike Slovenije, se pišejo tako, da se najprej napiše ime kraja v slovenskem jeziku, če to obstaja, nato od njega s poševnico ločeno ime kraja v jeziku države, v kateri je kraj, in na koncu doda avtomobilska oznaka države, v kateri je kraj.

Kadar je ime dvojezičnega prometnega cilja ali prometnega cilja, ki je kraj zunaj Republike Slovenije izjemno dolgo, sme biti napisano tudi v dveh vrstah, in sicer tako, da je višina pisave v obeh vrstah enaka.

4. člen

Prometni znaki so lahko izdelani tako, da je njihova vsebina nespremenjliva  ali spremenljiva.

Površina prometnih znakov mora biti izdelana iz svetlobno odsevnih materialov najmanj tipa I, razen na avtocestah in hitrih cestah, ko mora biti izdelana iz svetlobno odsevnih materialov najmanj tipa II.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti površina prometnih znakov I-14, I-15, I-36, I-37, I-38, I-38.1, I-39, I-40, II-1, II-2, II-4, II-33, III-1, III-3, III-4, III-5, III-6, III-120, III-120.1 in VI-8 izdelana iz svetlobnoodsevnih materialov najmanj tipa II.

Prometni znaki so lahko izdelani tudi kot znaki z lastnim virom svetlobe (osvetljeni od znotraj) ali zunanjim virom svetlobe (osvetljeni od zunaj). Kadar so prometni znaki osvetljeni od zunaj, sme biti površina prometnih znakov ne glede na določbe drugega odstavka tega člena na avtocestah in hitrih cestah izdelana iz svetlobno odsevnih materialov tipa I. Osvetlitev prometnih znakov ne sme slepiti udeležencev cestnega prometa.

Na avtocestah, na hitrih cestah, na cestah, na katerih povprečni letni dnevni promet (PLDP) presega 10.000 vozil, ter na krožnih križiščih morajo biti vzdolžne in prečne označbe na vozišču izdelane iz materialov za debeloslojne označbe. Iz materialov za debeloslojne označbe morajo biti izdelane tudi označbe za zaznamovanje mest na vozišču, na katerih so izvedene trajne fizične ovire za umirjanje prometa.

Površina turistične in druge obvestilne signalizacije mora biti izdelana iz svetlobno odsevnih materialov tipa I, vsebina pa ne sme biti spremenljiva.

Površina prometne opreme cest, ki se uporablja za vodenje in kanaliziranje prometa na območju del na cesti, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča, mora biti v celoti ali deloma izdelana iz svetlobno odsevnih materialov ali označena s svetlobno odsevnimi telesi.

Na opremi za označevanje bližine roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu in na varnostnih ograjah morajo biti nameščena svetlobna ali svetlobno odsevna telesa.

Svetlobni prometni znaki in znaki s spremenljivo vsebino so lahko izdelani tudi iz optičnih vlaken ali svetlobnih teles matrične oblike (LED) na podlagi črne barve, in sicer tako da ob izpadu svetlobnega izvora prometni znak ali del prometnega znaka ne izgubi pomena. Znaki s spremenljivo vsebino morajo biti dobro vidni in ne smejo slepiti (prilagajanje svetilnosti) udeležencev cestnega prometa.

5. člen

Prometna signalizacija mora biti postavljena ob desni strani ceste poleg vozišča v smeri vožnje vozil. Prometna signalizacija mora biti postavljena tako, da ne ovira vozil in pešcev.

Če je nevarno, da na mestu, na katerem je postavljen prometni znak, zaradi gostote prometa ali iz drugih razlogov udeleženci v cestnem prometu prometnega znaka ne bodo pravočasno opazili, ga je treba postaviti tudi na nasprotni, levi strani ceste ali smernega vozišča, po potrebi pa tudi nad voziščem.

Prometni znaki, ki se postavijo na isti nosilec, morajo biti enotni ne glede na to, ali so odsevni ali osvetljeni z lastnim ali zunanjim virom svetlobe.

6. člen

Grafični prikazi prometnih znakov ter simbolov za turistično in drugo obvestilno signalizacijo, določeni v tem pravilniku, so njegov sestavni del. Grafični prikazi prometne opreme cest, določeni v tem pravilniku, so približni in zgolj informativne narave.

II. PROMETNI ZNAKI

1. Znaki za nevarnost

7. člen

Znaki za nevarnost so:

1.     znak "ovinek na levo" (I-1), znak "ovinek na desno" (I-1.1), znak "dvojni ovinek ali več zaporednih ovinkov, prvi na levo" (I-2), znak "dvojni ovinek ali več zaporednih ovinkov, prvi na desno" (I-2.1), ki označujejo približevanje ovinku ali ovinkom, ki so nevarni zaradi svojih značilnostih ali zaradi slabše preglednosti;

2.     znak »nevaren spust« (I-3) in znak »nevaren vzpon« (I-4), ki označujeta približevanje nevarnemu spustu oziroma nevarnemu vzponu, če pomeni višinska razlika ali naklon kakšno nevarnost, ki izhaja iz tega;

3.     znak "zoženje ceste" (I-5), znak "zoženje ceste z desne strani" (I-5.1) in znak "zoženje ceste z leve strani" (I-5.2), ki označujejo približevanje zoženemu vozišču, ki pomeni določeno nevarnost.

4.     znak "premični most" (I-6), ki označuje bližino mesta, na katerem je na cesti premični most;

5.     znak "bližina obale" (I-7), ki označuje bližino mesta, kjer pripelje cesta do obale;

6.     znak "neravno vozišče", ki označuje bližino dela ceste, na katerem je cesta neravna zaradi nevarnih izboklin in vboklin na vozišču (I-8), zaradi vbokline (I-9)

ali zaradi bližine nevarnega prevoja ali večje grbe na cesti (I-10);

7.     znak »spolzko vozišče« (I-11), ki označuje bližino dela ceste, na katerem je vozišče v določenih okoliščinah spolzko;

8.     znak "kamenje na cesti" (I-12), ki označuje bližino dela ceste, ki je posut z nevaljanim gramozom ali drobnejšim kamenjem na trdi podlagi;

9.     znak "kamenje pada z desne strani" (I-13) in znak "kamenje pada z leve strani" (I-13.1), ki označujeta bližino dela ceste, na katerem je nevarnost zaradi kamenja, ki pada, ali kamenja, ki je padlo na cesto;

10.  znak "prehod za pešce" (I-14), ki označuje bližino mesta na cesti, na katerem je označen prehod za pešce;

11.  znak "otroci na cesti" (I-15), ki označuje bližino mesta na cesti, na katerem je pogosto več otrok (npr. pred šolo, otroškim vrtcem, igriščem ipd.);

12.  znak "kolesarji na cesti" (I-16), ki označuje bližino mesta, na katerem pogosteje pripeljejo na cesto kolesarji s stranske ceste, kolesarske poti, kolesarske steze ali kolesarskega pasu;

13.  znak "živali na cesti" (I-17), ki označuje bližino mesta, na katerem domače živali prehajajo čez cesto ali hodijo vzdolž nje;

14.  znak "divjad na cesti" (I-18), ki označuje posebno nevarna mesta, na katerih parkljasta divjad pogosto prehaja čez cesto;

15.  znak "delo na cesti" (I-19), ki označuje bližino mesta na cesti, na katerem se izvajajo dela;

16.  znak "bližina svetlobnih prometnih znakov" (I-20), ki označuje bližino mesta na cesti, na katerem je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki (semaforji);

17.  znak "bližina letališke steze" (I-21), ki označuje del ceste, čez katerega nizko letijo letala pri pristajanju oziroma vzletanju;

18.  znak "bočni veter z leve strani" (I-22) in znak "bočni veter z desne strani" (I-22.1), ki označujeta bližino dela ceste, na katerem pogosto piha močan bočni veter;

19.  znak "dvosmerni promet" (I-23), ki označuje bližino mesta, kjer je prehod z dela enosmerne ceste na del ceste, na katerem je dvosmerni promet;

20.  znak "predor" (I-24), ki označuje bližino predora, pokritega vkopa ali galerije na cesti;

21.  znak "nevarnost na cesti" (I-25), ki označuje bližino dela ceste ali mesta na cesti, na katerem grozi nevarnost, za katero v tem pravilniku ni predpisan poseben znak za nevarnost. Znaku mora biti obvezno dodana dopolnilna tabla, ki pojasnjuje, za kakšno nevarnost gre;

22.  znak "križišče enakovrednih cest" (I-26), ki označuje bližino križišča cest, od katerih ni nobena prednostna;

23.  znak "križišče s stransko cesto pod pravim kotom" (I-27), znak "stranska cesta, ki pripelje na prednostno z leve strani pod pravim kotom" (I-28), znak "stranska cesta, ki pripelje na prednostno z desne strani pod pravim kotom" (I-28.1), znak "stranska cesta, ki pripelje na prednostno z leve strani pod ostrim kotom" (I-29) in znak "stranska cesta, ki pripelje na prednostno z desne strani pod ostrim kotom" (I-29.1), ki označujejo bližino križišča, na katerem se prednostna cesta križa s stransko oziroma na katerem pripelje nanjo stranska cesta.

Simboli na znakih iz prvega odstavka te točke so lahko tudi drugačni, kar je odvisno od okoliščin na cesti;

24.  znak "krožno križišče" (I-30), ki označuje bližino križišča, na katerem je obvezen krožni promet;

25.  znak »tramvajska proga« (I-31), ki označuje bližino mesta, na katerem pripelje tramvajska proga na vozišče ali ga prečka;

26.  znak "poledica" (I-32), ki označuje bližino dela ceste, na katerem je večja nevarnost poledice;

27.  znak "kolona ustavljenih vozil" (I-33), ki označuje bližino dela ceste, na katerem v določenih prometnih okoliščinah obstaja nevarnost zaradi kolone ustavljenih vozil;

28.  znak "neutrjena bankina" (I-34), ki označuje bližino dela ceste, kjer je ob vozišču neutrjena bankina;

29.  znak "nevarnost požara" (I-35), ki označuje bližino dela ceste, ki poteka po področju, na katerem obstaja povečana nevarnost požara;

30.  znak "prehod ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami" (I-36), ki označuje bližino prehoda ceste čez železniško progo v ravnini, zavarovanega z zapornicami ali polzapornicami;

31.  znak "prehod ceste čez železniško progo brez zapornic ali polzapornic" (I-37), ki označuje bližino prehoda ceste čez železniško progo v ravnini, ki ni zavarovan z zapornicami ali polzapornicami;

32.  znak "Andrejev križ" (I-38), ki označuje prehod ceste čez enotirno železniško progo v ravnini brez zapornic ali polzapornic oziroma (I-38.1) čez dvotirno ali večtirno železniško progo v ravnini brez zapornic ali polzapornic.

Zaradi boljše vidnosti sme biti znak izveden tudi na belem nesvetlečem ozadju. Kadar na cesti ni dovolj prostora smeta biti znaka postavljena pokončno;

33.  znak "približevanje prehodu ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami" (I-39), ki označuje razdaljo do prehoda ceste čez železniško progo v ravnini, zavarovanega z zapornicami ali polzapornicami;

34.  znak "približevanje prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic ali polzapornic" (I-40), ki označuje razdaljo do prehoda ceste čez železniško progo v ravnini, ki ni zavarovan z zapornicami ali polzapornicami.

35.  znak "prometna nesreča" (I-41), ki označuje bližino mesta na cesti, na katerem se je zgodila prometna nesreča.

Simboli na znakih za nevarnost I-14 (prehod za pešce), I-15 (otroci na cesti), I-16 (kolesarji na cesti), I-17 (živali na cesti), I-18 (divjad na cesti), I-19 (delo na cesti) in I-21 (bližina letališke steze) so lahko glede na smer, iz katere grozi nevarnost, obrnjeni tudi zrcalno.

8. člen

Znaki za nevarnost imajo obliko enakostraničnega trikotnika, katerega spodnja stranica je v vodoravnem položaju, vrh pa obrnjen navzgor

9. člen

Osnovna barva znakov za nevarnost je bela, robovi trikotnika pa so rdeči. Simboli na znakih za nevarnost so črni.

10. člen

Stranice enakostraničnega trikotnika znaka za nevarnost so dolge:

1.     na avtocestah, na hitrih cestah, na cestah zunaj naselja s smernim voziščem z vsaj dvema prometnima pasovoma in na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je široko 7,0 m in več - 120 cm;

2.     na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je ožje od 7,0 m, in na cestah v naselju - 90 cm;

3.     na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah - 60 cm;

4.     kadar se uporabljajo kot vstavljeni znaki (znak je le del vsebine drugega znaka) na znakih za vodenje prometa po smereh vožnje - 45 cm.

Če je potrebno, so lahko na cestah iz 3. točke prvega odstavka tega člena znaki za nevarnost, katerih stranica trikotnika meri 90 cm.

11. člen

Simboli na znakih za nevarnost morajo biti sorazmerni z velikostjo znaka in narisani tako, da jih je mogoče zlahka razpoznati.

12. člen

Po obliki, barvi ali velikosti odstopajo od 8., 9. in 10. člena tega pravilnika naslednji znaki za nevarnost:

1.     po obliki:

a)      znaka I-38 in I-38.1 (Andrejev križ), ki imata obliko enega oziroma dveh prekrižanih krakov, ki smejo biti narisani na pravokotniku bele barve;

b)      znaka I-39 (približevanje prehodu ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami) in I-40 (približevanje prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic ali polzapornic), ki imata obliko pravokotnika, pri katerem je osnovnica krajša stranica;

2.     po barvi:

a)      znak I-19 (delo na cesti), ki ima osnovno barvo rumeno;

b)      simbol znaka I-20 (bližina svetlobnih prometnih znakov), ki ima po navpični osi narisano rdečo luč zgoraj, rumeno v sredini in zeleno spodaj;

c)      simbol znaka I-33 (kolona ustavljenih vozil), ki ima v vozilih rdeče luči;

d)      simbol znaka I-35 (nevarnost požara), ki ima rdeče-rumen plamen;

e)      kadar so znaki za nevarnost uporabljeni za označevanje del in drugih začasnih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča, imajo osnovno barvo rumeno;

3.     po velikosti:

a)      znaka I-38 in I-38.1 (Andrejev križ), ki imata kraka dolga 120 cm, široka pa 12 cm;

b)      znaka I-39 (približevanje prehodu ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami) in I-40 (približevanje prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic ali polzapornic), ki imata eno stranico pravokotnika dolgo 100 cm, drugo pa 30 cm, medtem ko so poševni trakovi na znaku pod kotom 30 stopinj široki 8 cm.

2. Znaki za izrecne odredbe

13. člen

Znaki za izrecne odredbe so znaki za prepoved oziroma omejitev in znaki za obveznost.

14. člen

Znaki za prepoved oziroma omejitev so:

1.     znak "križišče s prednostno cesto" (II-1), ki označuje križišče, kjer mora dati voznik prednost vozilom, ki vozijo po prednostni cesti;

2.     znak "Ustavi!" (II-2), ki označuje križišče, kjer mora voznik ustaviti vozilo in dati prednost vozilom, ki vozijo po prednostni cesti. Vozilo ustavi pred vhodom na križišče na mestu, s katerega ima zadosten pregled nad križiščem in prednostno cesto;

3.     znak "prepovedan promet v obeh smereh" (II-3), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vsa vozila v obeh smereh;

4.     znak "prepovedan promet v eno smer" (II-4), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila iz smeri, proti kateri je obrnjen znak;

5.     znak "prepovedan promet za vsa motorna vozila, razen enoslednih" (II-5), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vsa motorna vozila, razen za motorna kolesa brez stranskega priklopnika in dvokolesna kolesa z motorjem;

6.     znak "prepovedan promet za avtobuse" (II-6), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za avtobuse;

7.     znak "prepovedan promet za tovorna vozila" (II-7), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za tovorna vozila, in znak "prepovedan promet za tovorna vozila, pri katerih največja dovoljena masa presega določeno" (II-7.1), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za tovorna vozila, pri katerih največja dovoljena masa presega maso, označeno na znaku.

8.     znak "prepovedan promet za cisterne" (II-8), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila, s katerimi se v cisterni ali v več manjših posodah, katerih skupna prostornina presega prostornino, določeno za cisterno, prevažajo snovi, ki lahko onesnažijo vodo. Za cisterno šteje posoda, katere prostornina presega 450 litrov. Iz te količine je izvzeto pogonsko gorivo v rezervoarju, ki je neposredno povezan z motorjem vozila ali z vgrajenimi napravami v vozilu, če rezervoar izpolnjuje pogoje predpisa ECE št. 34;

9.     znak "prepovedan promet za vozila, ki prevažajo eksplozivne ali lahko vnetljive snovi" (II-9), ki označuj cesto ali tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila, ki prevažajo eksplozivne snovi razreda 1, vnetljive pline razreda 2, vnetljive tekočine razreda 3, razen tistih, ki so uvrščene v embalažno skupino III, samoreaktivne trdne snovi razreda 4.1 in samoreaktivne organske perokside razreda 5.2 za katere je v ADR predpisana označitev z oranžno tablo;

znak "prepovedan promet za vozila, ki prevažajo nevarno blago" (II-9.1 ), ki označuje cesto ali tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila, ki prevažajo nevarno blago, za katero je v ADR predpisana označitev z oranžno tablo;

10.  znak "prepovedan promet za motorna vozila, ki vlečejo priklopno vozilo, razen polpriklopnika, lahkega priklopnika ali bivalnega priklopnika" (II-10), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za motorna vozila, ki vlečejo priklopno vozilo, razen polpriklopnika, lahkega priklopnika ali bivalnega priklopnika, znak "prepovedan promet za motorna vozila, ki vlečejo priklopno vozilo, razen lahkega ali bivalnega priklopnika" (II-10.1), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za motorna vozila, ki vlečejo priklopno vozilo, razen lahkega ali bivalnega priklopnika, in znak "prepovedan promet za motorna vozila, ki vlečejo priklopno vozilo" (II-10.2), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za motorna vozila, ki vlečejo priklopno vozilo;

11.  znak "prepovedan promet za traktorje" (II-11), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za traktorje;

12.  znak "prepovedan promet za motorna kolesa" (II-12), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za motorna kolesa in kolesa z motorjem;

13.  znak "prepovedan promet za kolesa z motorjem" (II-13), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za kolesa z motorjem;

14.  znak "prepovedan promet za kolesa" (II-14), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za kolesa in kolesa s pomožnim motorjem;

15.  znak "prepovedan promet za vprežna vozila" (II-15), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vprežna vozila;

16.  znak "prepovedan promet za ročne vozičke" (II-16), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za ročne vozičke;

17.  znak "prepovedan promet za pešce" (II-17), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za pešce;

18.  znak "prepovedan promet za vsa motorna vozila" (II-18), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vsa motorna vozila;

19.  znak "prepovedan promet za vsa motorna vozila in vprežna vozila" (II-19), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vsa motorna vozila in vprežna vozila.

Na posameznem znaku iz prvega odstavka te točke je lahko več prepovedi za razne vrste vozil ali uporabnike ceste, tako da so na njem kombinirani razni simboli, označeni pod II-5 do II-17. Znaka iz prvega odstavka te točke z več kot dvema simboloma ni dovoljeno postaviti zunaj naselij, znaka z več kot tremi simboli pa ne v naseljih;

20.  znak "prepovedan promet za vozila, pri katerih skupna širina presega določeno" (II-20), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila, pri katerih skupna širina presega širino, ki je označena na znaku;

21.  znak "prepovedan promet za vozila, pri katerih skupna višina presega določeno" (II-21), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila, pri katerih skupna višina presega višino, ki je označena na znaku;

22.  znak "prepovedan promet za vozila, pri katerih skupna masa presega določeno" (II-22), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila ali skupine vozil, pri katerih skupna masa presega maso, ki je označena na znaku;

23.  znak "prepovedan promet za vozila z večjo osno obremenitvijo od določene" (II-23), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila z večjo osno obremenitvijo od obremenitve, ki je označena na znaku;

24.  znak "prepovedan promet za vozila večje dolžine od določene" (II-24), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila, pri katerih skupna dolžina presega dolžino, ki je označena na znaku;

25.  znak "najmanjša razdalja med vozili" (II-25) , ki označuje najmanjšo razdaljo med vozili, ki jo morajo upoštevati vozniki med vožnjo;

26.  znak "prepovedano zaviti na levo" (II-26), ki označuje križišče, na katerem je prepovedano zaviti na levo;

27.  znak "prepovedano zaviti na desno" (II-26.1), ki označuje križišče, na katerem je prepovedano zaviti na desno;

28.  znak "prepovedano polkrožno obračanje" (II-27), ki označuje mesto, na katerem je prepovedano polkrožno obračanje;

29.  znak »prepovedano prehitevanje vseh motornih vozil, razen enoslednih« (II-28), ki označuje cesto ali tisti njen del, na katerem je prepovedano prehiteti vsa dvosledna motorna vozila;

30.  znak »prepovedano prehitevanje za tovorna vozila« (II-29), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedano s tovornimi vozili, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, prehiteti vsa dvosledna motorna vozila.

Če je znaku iz prvega odstavka te točke dodana dopolnilna tabla, na kateri je označena druga največja dovoljena masa (npr. 5 t), velja prepoved samo za tista tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega označeno;

Voznik vozila, ki na kraju, od katerega je prepovedano prehitevanje z znakom II-28 ali znakom II-29 že prehiteva dvosledno motorno vozilo in je že najmanj vzporedno z njim, sme nadaljevati in končati prehitevanje, če to lahko stori varno.

31.  znak "omejitev hitrosti" (II-30), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem vozila ne smejo voziti z večjo hitrostjo (v km/uro) od hitrosti, ki je označena na znaku.

Če je znaku iz prvega odstavka te točke dodana dopolnilna tabla, na kateri je označena vrsta motornega vozila ali največja dovoljena masa (npr. 5t), se omejitev hitrosti nanaša samo na motorna vozila, označena na dopolnilni tabli. Kadar je znak iz prvega odstavka te točke postavljen pod znak III-14 (ime naselja), velja omejitev hitrosti za celotno naselje;

32.  znak "prepovedano dajanje zvočnih znakov" (II-31), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je z napravo na vozilu prepovedano dajati zvočne znake, razen če je kdo od udeležencev cestnega prometa ogrožen;

33.  znak "prepovedan prehod brez ustavljanja - carina" (II-32), znak "prepovedan prehod brez ustavljanja - policija" (II-32.1) in znak "prepovedan prehod brez ustavljanja - cestnina" (II-32.2), ki označujejo bližino mesta na cesti in razlog, zaradi katerega mora vozilo ustaviti;

34.  znak »prednost vozil z nasprotne smeri« (II-33), ki prepoveduje zapeljati z vozilom na zoženi del ceste, preden ne pridejo čezenj vozila z nasprotne smeri;

35.  znak "prepovedana ustavitev in parkiranje" (II-34), ki označuje tisto stran ceste, na kateri sta prepovedana ustavitev in parkiranje vozila;

36.  znak "prepovedano parkiranje" (II-35), ki označuje tisto stran ceste, na kateri je prepovedano parkiranje vozila;

37.  znak "izmenično parkiranje I" (II-36), ki označuje stran ceste, na kateri je prepovedano parkiranje ob lihih dnevih (1., 3., 5. dan v mesecu);

38.  znak "izmenično parkiranje II" (II-37), ki označuje stran ceste, na kateri je prepovedano parkiranje ob sodih dnevih (2., 4., 6. dan v mesecu).

Simboli na znakih za prepovedi oziroma omejitve (II-19, II-20, II-21, II-22, II-23, II-24, II-25 in II-30) so dani kot primer, prave vrednosti oziroma simboli pa se vpisujejo glede na okoliščine na cesti in potrebe prometne varnosti.

15. člen

Znaki za obveznost so:

1.     znak "najmanjša dovoljena hitrost" (II-38), ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem morajo vozila v normalnih okoliščinah voziti najmanj s tisto hitrostjo (v km/uro), ki je označena na znaku.

Simbol na znaku iz prvega odstavka te točke je dan kot primer, prava hitrost pa se vpisuje glede na okoliščine na cesti in potrebe prometne varnosti;

2.     znak "snežne verige" (II-39), ki označuje del ceste, na katerem morajo imeti motorna vozila, razen motornih koles in koles z motorjem, kadar je na vozišču sneg, na pogonskih kolesih snežne verige;

3.     znak "kolesarska steza ali pot" (II-40), ki označuje stezo ali pot, po kateri morajo voziti kolesa in kolesa s pomožnim motorjem in po kateri so prepovedane hoja, ježa in vožnja z drugimi vozili;

4.     znak "steza za pešce" (II-41), ki označuje posebej narejeno stezo za pešce, po kateri morajo hoditi pešci in po kateri sta prepovedani vožnja z vozili in ježa;

5.     znaka "steza za pešce in kolesarje" (II-42 in II-42.1), ki označujeta posebej narejeno stezo za pešce in kolesarje, po kateri morajo hoditi pešci in voziti kolesa in kolesa s pomožnim motorjem ter na kateri je površina, namenjena pešcem, z ločilno črto ločena od površine, namenjene kolesom in kolesom s pomožnim motorjem;

6.     znak "steza za mešani promet pešcev in kolesarjev" (II-43), ki označuje posebej narejeno stezo za pešce in kolesarje, po kateri morajo hoditi pešci in voziti kolesa in kolesa s pomožnim motorjem ter na kateri površina, namenjena pešcem, ni ločena od površine, namenjene kolesom in kolesom s pomožnim motorjem;

7.     znak "steza za jezdece" (II-44), ki označuje stezo, po kateri morajo jezditi jezdeci in po kateri je prepovedana vožnja in hoja;

8.     znaki "obvezna smer" (II-45, II-45.1, II-45.2, II-45.3 in II- 45.4), ki označujejo smer, v kateri morajo voziti vozila;

9.     znaki "dovoljene smeri" (II-46, II-46.1 in II-46.2), ki označujejo smeri, v katerih smejo voziti vozila;

10.  znak "obvezna vožnja mimo po desni strani" (II-47) in znak "obvezna vožnja mimo po levi strani" (II-47.1 ), ki označujeta vozišče oziroma tisti njegov del, po katerem morajo voziti vozila pri vožnji mimo otokov za pešce, otokov za usmerjanje prometa in drugih objektov na vozišču;

11.  znak "krožni promet" (II-48), ki označuje križišče, na katerem je obvezen krožni promet.

16. člen

Znaki za izrecne odredbe imajo obliko kroga, razen znaka II-1 (križišče s prednostno cesto), ki ima obliko enakostraničnega trikotnika, pri katerem je zgornja stranica vodoravna, njej nasprotni vrh pa obrnjen navzdol, in znaka II-2 (Ustavi!), ki ima obliko pravilnega osmerokotnika.

17. člen

Osnovna barva znakov za prepoved oziroma omejitev je bela, osnovna barva znakov za obveznost pa modra.

Simboli in napisi na znakih za prepoved oziroma omejitev so črni, na znakih za obveznost pa beli.

Rob kroga in poševni trakovi na znakih za prepoved oziroma omejitev so rdeči.

18. člen

Premer kroga pri znakih za izrecne odredbe meri:

1.     na avtocestah, na hitrih cestah, na cestah zunaj naselja s smernim voziščem z vsaj dvema prometnima pasovoma in na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je široko 7,0 m in več - 90 cm;

2.     na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je ožje od 7,0 m, in na cestah v naselju - 60 cm;

3.     na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah - 40 cm;

4.     kadar se uporabljajo kot vstavljeni znaki na znakih za vodenje prometa po smereh vožnje - 30 cm.

Če je to potrebno, so lahko na cestah iz 3. točke prvega odstavka tega člena tudi znaki za izrecne odredbe, katerih premer kroga meri 60 cm.

19. člen

Poševni trakovi na znakih za izrecne odredbe so pod kotom 45 stopinj proti vodoravni ravnini.

20. člen

Po obliki, barvi in simbolih ali velikosti odstopajo od 16., 17. in 18. člena tega pravilnika naslednji znaki za izrecne odredbe:

1.     po obliki:

a)      znak II-1 (križišče s prednostno cesto), ki ima obliko enakostraničnega trikotnika, pri katerem je zgornja stranica vodoravna, njej nasprotni vrh pa obrnjen navzdol;

b)      znak II-2 (Ustavi!), ki ima obliko pravilnega osmerokotnika;

2.     po barvi in simbolih:

a)      znak II-2 (Ustavi!), ki ima osnovno barvo rdečo, rob in symbol "STOP" pa sta bela;

b)      simbol znaka II-8 (prepovedan promet za cisterne), ki je rdeč, os s kolesi oziroma vozilom je črna, dve valoviti črti pa sta modri;

c)      simbola znaka II-9 (prepovedan promet za vozila, ki prevažajo eksplozivne ali lahko vnetljive snovi) in znaka II-9.1 (prepovedan promet za vozila, ki prevažajo nevarno blago), ki sta rdeča, os s kolesi oziroma vozilom pa je črna;

d)      simbol znaka II-33 (prednost vozil iz nasprotne smeri), ki ima rdečo puščico;

e)      znak II-34 (prepovedana ustavitev in parkiranje) in znak II-35 (prepovedano parkiranje), ki imata osnovno barvo modro;

f)       znak II-36 in znak II-37 (izmenično parkiranje), ki imata osnovno barvo modro, simbol pa je bele barve;

g)      vsi znaki, ki imajo osnovno barvo belo, imajo, kadar se uporabljajo za označevanje del in drugih začasnih ovir in poškodb vozišča, osnovno barvo rumeno.

3.     po velikosti:

a)   stranice enakostraničnega trikotnika znaka II-1 (križišče s prednostno cesto), ki so dolge:

1.      na avtocestah, na hitrih cestah, na cestah zunaj naselja s smernim voziščem z vsaj dvema prometnima pasovoma in na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je široko 7,0 m in več - 120 cm;

2.      na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je ožje od 7,0 m, in na cestah v naselju - 90 cm;

3.      na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah - 60 cm;

4.      kadar se uporabljajo kot vstavljeni znaki na znakih za vodenje prometa po smereh vožnje - 45 cm.

Če je to potrebno, so lahko na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah znaki II-1, katerih stranica trikotnika meri 90 cm;

b)   višina simbola znaka II-2 (Ustavi!), ki je enaka tretjini višine znaka. Premer včrtanega kroga znaka II-2 (Ustavi!) znaša:

1.   na avtocestah, na hitrih cestah, na cestah zunaj naselja s smernim voziščem z vsaj dvema prometnima pasovoma in na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je široko 7,0 m in več - 90 cm;

2.   na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je ožje od 7,0 m, in na cestah v naselju - 60 cm;

3.   na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah - 40 cm;

4.   kadar se uporabljajo kot vstavljeni znaki na znakih za vodenje prometa po smereh vožnje - 30 cm.

Če je to potrebno, so lahko na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah znaki II-2 (Ustavi!), katerih premer včrtanega kroga meri 60 cm.

3. Znaki za obvestila

21. člen

Namen znakov za obvestila je, da udeležence v cestnem prometu obvestijo o cesti, po kateri vozijo, o imenih krajev, skozi katere pelje cesta, o oddaljenosti do njih in o prenehanju veljavnosti znakov za izrecne odredbe ter o drugih zanje pomembnih podatkih.

22. člen

Znaki za obvestila so:

1.     znak "prednost pred vozili z nasprotne smeri" (III-1), ki obvešča voznika, da ima na zoženem delu ceste prednost pred vozili, ki prihajajo z nasprotne smeri.

Kadar se uporabi znak III-1, mora biti na začetku zoženega dela ceste z nasprotne smeri postavljen znak II-33 (prednost vozil z nasprotne smeri);

2.     znak »enosmerna cesta« (III-2 in III-2.1), ki obvešča udeležence v cestnem prometu, da je cesta enosmerna. V puščici znaka III-2.1 je lahko napis: »enosmerna cesta”;

3.     znak "prednostna cesta" (III-3), ki označuje cesto ali tisti njen del, na katerem imajo vozila prednost pred vozili na cestah, ki se križajo s cesto oziroma njenim delom;

4.     znak "konec prednostne ceste" (III-4), ki označuje mesto, kjer se konča prednostna cesta ali njen del;

5.     znak "prehod za kolesarje" (III-5), ki označuje mesto, kjer je označen prehod za kolesarje;

6.     znak "prehod za pešce" (III-6), ki označuje mesto, kjer je označen prehod za pešce;

7.     znak "podzemni ali nadzemni prehod za pešce" (III-7), ki označuje mesto, kjer je podzemni ali nadzemni prehod za pešce;

8.     znak "slepa cesta" (III-8), ki označuje bližino in položaj ceste, ki nima izhoda (slepa cesta). Položaj simbola na znaku III-8 mora ustrezati položaju slepe ceste nasproti cesti, na kateri je postavljen znak;

9.     znak "smer vožnje vozila, ki namerava zaviti levo na križišču, na katerem je zavijanje na levo prepovedano" (III-9), ki označuje cesto, po kateri mora voziti vozilo, če namerava zaviti na levo na naslednjem križišču, na katerem je zavijanje na levo prepovedano;

10.  znak "avtocesta" (III-10), ki označuje mesto, od koder se začenja avtocesta;

11.  znak "konec avtoceste" (III-11), ki označuje mesto, kjer se konča avtocesta;

12.  znak "cesta, rezervirana za motorna vozila" (III-12), ki označuje mesto, od koder se začenja cesta, ki je rezervirana za motorna vozila;

13.  znak "konec ceste, rezervirane za motorna vozila" (III-13), ki označuje mesto, kjer se konča cesta, ki je rezervirana za motorna vozila;

14.  znak »naselje« (III-14), ki označuje naselje, v katero vodi cesta, in mesto na cesti, od katerega morajo vozniki ravnati v skladu s pravili vožnje v naselju;

15.  znak »bližina naseljenega območja« (III-14.1), ki označuje naseljeno območje, po obrobju katerega vodi cesta. Na delu ceste, označenem s tem znakom, se ne uporabljajo pravila vožnje v naselju;

16.  znak "konec naselja" (III-15), ki označuje mesto na cesti, kjer se konča naselje, ki je bilo označeno z znakom III-14 (ime naselja);

17.  znak "prenehanje prepovedi prehitevanja vseh motornih vozil, razen enoslednih" (III-16), ki označuje mesto, od koder preneha prepoved prehitevanja vseh motornih vozil, razen enoslednih;

18.  znak "prenehanje prepovedi prehitevanja za tovorna vozila" (III-17), ki označuje mesto, od koder preneha prepoved prehitevanja za tovorna vozila;

19.  znak "prenehanje omejitve hitrosti" (III-18), ki označuje mesto, od koder preneha omejitev hitrosti, ki je bila označena z znakom II-30 (omejitev hitrosti), in znak "prenehanje najmanjše dovoljene hitrosti" (III-19), ki označuje mesto, od koder preneha predpisana najmanjša dovoljena hitrost;

20.  znak "prenehanje prepovedi dajanja zvočnih znakov" (III-20), ki označuje mesto, od koder preneha prepoved dajanja zvočnih znakov, ki je bila označena z znakom(II-31);

21.  znak "prenehanje vseh prepovedi in omejitev" (III-21 ), ki označuje mesto na cesti, od koder prenehajo veljati prepovedi in omejitve, ki so jih nalagali prometni znaki na tej cesti;

22.  znak "prenehanje obvezne uporabe snežnih verig" (III-22), ki označuje mesto na cesti, od koder preneha veljati obveznost, ki jo je nalagal prometni znak II-39;

23.  znak "konec kolesarske steze ali poti" (III-23), znak "konec steze za pešce" (III-24), znak "konec steze za pešce in kolesarje" (III-25), znak "konec steze za mešani promet pešcev in kolesarjev" (III-25.1) in znak "konec steze za jezdece" (III-26), ki označujejo mesto na cesti, kjer se konča steza, ki je bila označena z znakom II-40 oz. II-41 oz. II-42 oz. II-43 oz. II-44;

24.  znak "območje kratkotrajnega parkiranja" (III-27), ki označuje mesto v naselju, od koder se začenja območje, v katerem je parkiranje splošno omejeno na določen čas ne glede na to, ali se za tako parkiranje plača ali ne. Znaku III-27 je lahko dodana dopolnilna tabla, na kateri so napisani dnevi ali ure, ko velja omejitev;

25.  znak "konec območja kratkotrajnega parkiranja" (III-28), ki označuje mesto v naselju, kjer se konča območje kratkotrajnega parkiranja;

26.  znak "območje omejene hitrosti" (III-29), ki označuje mesto v naselju, od koder se začenja območje, v katerem je hitrost omejena na hitrost, označeno na znaku;

27.  znak "konec območja omejene hitrosti" (III-30), ki označuje mesto v naselju, kjer se konča območje, v katerem je hitrost omejena;

28.  znak "območje za pešce" (III-31), ki označuje mesto v naselju, od koder se začenja območje, namenjeno pešcem, in v katerem je dovoljena le vožnja kolesarjem in uporabnikom posebnih prevoznih sredstev;

29.  znak "konec območja za pešce" (III-32), ki označuje mesto v naselju, kjer se konča območje, namenjeno pešcem;

30.  znak »območje umirjenega prometa« (III-33), ki označuje mesto v naselju, od koder se začenja območje, v katerem imajo pešci prednost pred vozili in v katerem je dovoljena igra otrok, vozniki pa morajo voziti posebno previdno in s hitrostjo največ 10 km/h;

31.  znak "konec območja umirjenega prometa" (III-34), ki označuje mesto v naselju, kjer se konča območje umirjenega prometa;

32.  znak "parkirni prostor" (III-35) in znak "garaža" (III-36), ki označujeta prostor zunaj vozišča ceste, ki je določen ali posebej urejen za parkiranje vozil. Znakoma je lahko dodana dopolnilna tabla, na kateri so lahko z ustreznimi simboli ali napisi označeni: način parkiranja, smer, v kateri je parkirni prostor, oddaljenost v metrih od parkirnega prostora, vrste vozil, ki jim je namenjen, kot tudi morebitna časovna omejitev parkiranja;

33.  znak "časovno omejeno parkiranje" (III-37), ki označuje mesto, na katerem je parkiranje vozil časovno omejeno;

34.  znak "bolnišnica" (III-38), ki označuje bližino bolnišnice in opozarja voznike, da s svojimi vozili ne povzročajo odvečnega hrupa;

35.  znak "postaja za prvo pomoč" (III-39), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je postaja za prvo pomoč;

36.  znak "delavnica za popravilo vozil" (III-40), ki označuje bližino mesta, kjer je delavnica za popravilo vozil;

37.  znak "telefon" (III-41), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je telefonska govorilnica; Kadar znak označuje bližino mesta, kjer se nahaja telefon za klic v sili, je znaku dodana dopolnilna tabla z napisom »S.O.S.«

38.  znak "postaja za bivalna vozila" (III-42), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je postaja oziroma služba, kjer je urejeno mesto za praznjenje odplak iz bivalnih vozil;

39.  znak "bencinska črpalka" (III-43), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je bencinska črpalka;

40.  znak "hotel ali motel" (III-44), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je hotel oziroma motel;

41.  znak "restavracija" (III-45), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je prehrambeni obrat;

42.  znak "bar" (III-46), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je obrat za točenje pijač;

43.  znak "urejen prostor za izletnike" (III-47), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je urejen prostor za izletnike;

44.  znak "prostor za kampiranje pod šotori" (III-48), ki označuje bližino prostora ali prostor za kampiranje pod šotori;

45.  znak "prostor za kampiranje v prikolicah" (III-49), ki označuje bližino prostora ali prostor za kampiranje v bivalnih priklopnikih;

46.  znak "prostor za kampiranje pod šotori in v prikolicah" (III- 50), ki označuje bližino prostora ali prostor za kampiranje v šotorih in bivalnih priklopnikih;

47.  znak "planinski dom" (III-51), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je planinski dom;

48.  znaka "stranišče", ki označujeta bližino mesta ali mesto, kjer je stranišče z možnostjo umivanja rok v sanitarni enoti ali zunaj nje (III-52) in kjer je stranišče s pripadajočimi toaletnimi prostori - umivalnico (III-52.1);

49.  znak »gasilska služba« (III-53), ki označuje mesto, kjer je gasilni aparat oziroma bližino mesta, kjer je gasilska služba. Kadar znak označuje gasilsko službo, je znaku dodana dopolnilna tabla z napisom “gasilci” in telefonska številka na kateri je ta služba dosegljiva 24 ur na dan;

50.  znak "avtobusno postajališče" (III-54), ki označuje mesto, kjer je avtobusno postajališče;

51.  znak "tramvajsko postajališče" (III-55), ki označuje mesto, kjer je tramvajsko postajališče;

52.  znak "pristanišče" (III-56), ki označuje bližino pristanišča oziroma trajekta ali kraj, v katerem je pristanišče oziroma trajekt;

53.  znak "marina" (III-57), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je marina;

54.  znaka "parkiraj in se pelji", ki označujeta bližino mesta ali mesto, kjer je parkirni prostor, na katerem vozniki lahko parkirajo vozilo in nadaljujejo svojo pot z vozili javnega prevoza potnikov (III-58) ali izposojenim kolesom (III-58.1). Na znakih so lahko s simboli označene vrsta vozil javnega prevoza potnikov in številke prog;

55.  znak "informacija" (III-59), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer se lahko dobijo turistične informacije;

56.  znak "avtopralnica" (III-60), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je avtopralnica;

57.  znak "taksi postajališče" (III-61), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je postajališče za vozila taksi služb;

58.  znak "pitna voda" (III-62), ki označuje bližino mesta ali mesto, na katerem je pitna voda;

59.  znak "prehodnost ceste" (III-63), ki označuje, da je gorska cesta oziroma prehod čez gorski vrh odprt ali zaprt (ime kraja je napisano kot primer).

Če je prehod zaprt, je zgornja tabla rdeče barve in ima napis "zaprt". Če je prehod odprt, je zgornja tabla zelene barve in ima napis "odprt". Napis na zgornji tabli je bel.

Če je prehod odprt, je na spodnji tabli odvisno od razmer na cesti simbol znaka "snežne verige" (II-39) ali simbol "snežne verige ali zimske gume" (dopolnilna tabla IV-6). Če je prehod zaprt, je na srednji tabli ime kraja, do koder je cesta odprta. Srednja in spodnja tabla imata belo podlago, simbola in napis pa so črne barve ;

60.  znak "številka serpentine" (III-64), ki označuje številko serpentine in njeno nadmorsko višino;

61.  znak "ime predora" (III-65) in znak "ime viadukta" (III-66), ki označujeta ime in dolžino pomembnega predora oziroma viadukta;

62.  znak "gorski prelaz" (III-67), ki označuje gorski prelaz in njegovo nadmorsko višino;

63.  znak "ime vodotoka" (III-68), ki označuje ime vodotoka, čez katerega pelje cesta;

64.  znak "policijska postaja" (III-69), ki označuje bližino mesta ali mesto, kjer je policijska postaja. Pod puščico je lahko napisana razdalja do mesta, kjer je policijska postaja;

65.  znak "priporočena hitrost" (III-70), ki označuje mesto na cesti, od koder se priporoča na znaku označena hitrost, in znak "konec priporočene hitrosti" (III-71), ki označuje mesto na cesti, od koder preneha priporočena hitrost;

66.  znak "prometni pas za vozila javnega prevoza potnikov", ki označuje prometni pas, ki je 24 ur na dan (III-72) oziroma le določene ure v dnevu (III-72.1) namenjen le vozilom javnega prevoza potnikov, in znak "konec prometnega pasu za vozila javnega prevoza potnikov" (III-73), ki označuje mesto, kjer se konča prometni pas, namenjen le vozilom javnega prevoza potnikov;

67.  znak "radio" (III-74), ki obvešča o radijski postaji in njeni frekvenci, na kateri je mogoče poslušati prometne in turistične informacije;

68.  znak »omejitev največje dovoljene hitrosti na cestah v Republiki Sloveniji« (III-75), ki označuje splošne omejitve dovoljenih hitrosti v Republiki Sloveniji po vrsti ceste, opozarja na uporabo luči v prometu ter opozarja na način plačila cestnine na cestninskih cestah;

69.  znak "prometni pas za počasna vozila" (III-76), ki označuje začetek prometnega pasu, po katerem mora voziti počasno vozilo, ki vozi s hitrostjo, manjšo od hitrosti, ki jo določa vstavljeni znak, in znak "konec prometnega pasu za počasna vozila" (III- 76.1), ki označuje mesto, kjer se konča prometni pas za počasna vozila;

70.  "vodovarstveno področje" (III-77), ki označuje mesto na cesti, od koder cesta poteka po vodovarstvenem področju in kjer morajo vozniki, ki prevažajo snovi, ki lahko onesnažijo vodo, voziti še posebno previdno;

71.  znak "kolesarska povezava" (III-78), ki označuje cesto ali tisti njen del, ki je hkrati tudi kolesarska povezava. Na znaku je vedno napisana številka kolesarske povezave. Kadar je na znaku poleg številke narisana puščica, znak obvešča kolesarje in voznike koles s pomožnim motorjem o smeri, v kateri je kolesarska povezava. Znaku je lahko dodana dopolnilna tabla, na kateri sta lahko označeni smer in oddaljenost do kraja, kamor pelje kolesarska povezava;

72.  znak "številka mednarodne ceste" (III-79), ki označuje številko mednarodne ceste;

73.  znak "številka avtoceste" (III-80), ki označuje številko avtoceste;

74.  znak "številka hitre ceste" (III-81), ki označuje številko hitre ceste;

75.  znak "številka ceste" (III-82), ki označuje številko ceste, ki ni avtocesta, hitra cesta ali kolesarska pot;

76.  znak "številka kolesarske poti" (III-83), ki označuje številko kolesarske poti;

77.  znak "predkrižiščna tabla" (III-84), ki označuje medsebojni položaj in smeri cest, ki se križajo, in imena krajev, do katerih peljejo. Na znaku so lahko dodani vmesni znaki, simboli, številke cest in mednarodnih cest, oddaljenost do krajev, v katere te ceste peljejo, in oddaljenost table od križišča;

78.  znak "razvrščanje vozil" (III-85) in znak "razvrščanje vozil z imeni krajev" (III-85.1), ki označujeta vnaprejšnje obvestilo vozniku za razvrščanje na križišču na cestah z več prometnimi pasovi. Simbola na znakih III-85 in III-85.1 morata ustrezati dejanskemu stanju glede števila prometnih pasov in načinu razvrščanja na njih. Na znaku "razvrščanje vozil z imeni krajev" (III-85.1 ) so napisana imena krajev, v katere peljejo posamezni prometni pasovi. Namesto imena kraja je lahko narisan simbol ali vstavljen prometni znak (npr. znak avtocesta, simbol avtokampa ipd.);

79.  znak "kažipot" (III-86), ki označuje kraj ali značilen objekt, v katerega pelje cesta v smeri kažipota. Kraj ali značilen objekt, v katerega pelje cesta, na kateri je kažipot, mora biti označen z imenom kraja oziroma objekta, ki so mu lahko dodani številka ceste, oddaljenost v kilometrih ali kakšen drug simbol (npr. simbol avtoceste, letala, planinskega doma, smučišča ipd.);

80.  znak "kažipotna tabla" (III-87), ki označuje smeri cest v kraje, napisane na znaku. Kadar je znak postavljen nad voziščem, je vsako polje postavljeno kot poseben znak nad prometnim pasom, na katerega se nanaša, oziroma sta postavljeni dve polji nad enim prometnim pasom, če je prometni pas namenjen dvema smerema vožnje;

81.  znak "predkrižiščna tabla za izvoz" (III-88), ki označuje ime izvoza ali razcepa na avtocestah in cestah s križanji v različnih ravninah. Na znaku je imenu naslednjega izvoza dodana številka izvoza, pod imenom izvoza, ki ga označuje znak, pa je lahko dodana številka ceste;

82.  znak "predkažipot" (III-89), ki označuje na avtocesti in cestah s križanji v različnih ravninah smer vožnje do krajev, napisanih na znaku;

83.  znaka "kažipot nad voziščem" (III-90 in III-90.1), ki označujeta na avtocesti in cestah s križanji v različnih ravninah smer vožnje do krajev, napisanih na znaku;

84.  znak "kažipot za razvrščanje nad prometnimi pasovi" (III-91), ki obvešča voznika o prometnem pasu za vožnjo do kraja, napisanega na znaku;

85.  znak "številka izvoza" (III-92), ki označuje številko izvoza z avtoceste oziroma hitre ceste; »znak »ime izvoza« (III-92.1), ki označuje številko in ime izvoza z avtoceste oziroma hitre ceste in znak »ime razcepa« (III-92.2), ki označuje številko in ime razcepa avtoceste oziroma hitre ceste;

86.  znak "potrditev smeri" (III-93), ki označuje potrditev smeri za križiščem. Na znaku so številka ceste, ime in v kilometrih izražena oddaljenost do kraja, kulturnega spomenika, varovanih območij narave ali pomembnejše turistične znamenitosti, do katerih pelje cesta, na kateri je znak. Na znaku sme biti napisanih največ 7 vrstic (številke cest, imena krajev s simboli ali brez njih z oddaljenostjo do njih v kilometrih);

87.  znak "počivališče" (III-94), ki označuje mesto in oddaljenost do mesta, na katerem je urejeno počivališče. Na znaku je s simboli označena ponudba na počivališču. Znaku je vedno dodana dopolnilna tabla z navedbo oddaljenosti do naslednjega počivališča ali bencinske črpalke;

88.  znak "predkažipot za počivališče" (III-95), ki označuje smer vožnje in oddaljenost do začetka mesta izvoza na počivališče;

89.  znak "predkažipot za počivališče" (III-96), ki označuje smer vožnje do počivališča;

90.  znak "kažipot za počivališče" (III-97), ki označuje smer vožnje do mesta izvoza na počivališče;

91.  znak "predznak za cestnino" (III-98), ki označuje na cesti, za katere uporabo se plačuje cestnina, oddaljenost do mesta, kjer je cestninska postaja;

92.  znak "predznak za plačilo cestnine" (III-99), ki označuje na cesti, za katere uporabo se plačuje cestnina, oddaljenost do mesta, kjer se plačuje cestnina;

93.  znak »razvrščanje vozil na območju cestninske postaje« (III-100), ki označuje na cesti, za uporabo katere se plačuje cestnina, lego prometnih pasov, ki jih morajo uporabljati vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 t in ki so označena z vinjeto, ter lego prometnih pasov, ki jih morajo uporabljati vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t;;

94.  znak "ABC-cestninska steza" (III-101), ki označuje na cesti, za katere uporabo se plačuje cestnina, prometni pas, na katerem je mogoč samo brezgotovinski način plačila cestnine;

94.a  znak »vinjetna – cestninska steza« (III-101.1), ki označuje na cesti, za uporabo katere se plačuje cestnina, prometni pas, ki ga smejo uporabljati le vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 t in ki so označena z vinjeto;

III-101.1

95.  znak "mešana (kombinirana) cestninska steza" (III-102), ki označuje na cesti, za katere uporabo se plačuje cestnina, prometni pas, na katerem sta mogoča gotovinski in brezgotovinski način plačila cestnine;

95.a  znak »mešana vinjetna – cestninska steza (III-102.1), ki označuje na cesti, za uporabo katere se plačuje cestnina, prometni pas, ki ga smejo uporabljati vsa vozila;

III-102.1

96.  znak "cestninska steza, namenjena določenim vrstam vozil" (III-103), ki označuje na cesti, za katere uporabo se plačuje cestnina, prometni pas, po katerem morajo prevoziti cestninsko postajo vozila, označena na znaku;

97.  znak "odstavna niša" (III-104), ki označuje mesto, namenjeno le ustavitvi vozil v sili. Znak ima rdeče polje z napisom SOS, le če je na odstavni niši tudi naprava za klic v sili. Znak mora biti postavljen tudi na razdalji 250 m pred mestom, ki ga označuje.

98.  znak "stacionaža odseka ceste" (III-105), ki označuje številko ceste, številko odseka ter tekoči kilometer odseka ceste, na kateri stoji znak, znak "stacionaža kraka odseka ceste" (105.1), ki označuje številko kraka odseka, številko odseka ter tekoči kilometer odseka ceste, na kateri stoji znak, znak "stacionaža cestnega objekta" (105.2), ki označuje številko ceste, številko odseka ceste ali njegovega kraka, številko cestnega objekta, tip objekta ter tekoči kilometer odseka ceste, na katerem je cestni objekt, znak "stacionaža odseka ceste na meji občine" (105.3), ki označuje tekoči kilometer, v katerem odsek ceste preide z območja ene občine na območje druge občine, in znak "stacionaža odseka kolesarske poti" (III-105.4), ki označuje številko kolesarske poti, številko odseka ter tekoči kilometer odseka kolesarske poti, na kateri stoji znak;

99.  znak "tabla za označevanje imena ulice" (III-106), ki kaže voznikom in pešcem ime ulice, na kateri so ali na katero vstopajo;

100.   znaki "tabla za usmerjanje" (III-107, III-107.1 in III- 107.2), ki označujejo mesto, kjer je oster ovinek;

101.   znak "izmenično vključevanje vozil" (III-108), ki označuje mesto na cesti, kjer se prometna pasova, od katerih nobeden ni določen kot prednostni, združita v enega. Voznika obvešča, da mora ravnati po sistemu zadrge;

102.   znak "največja dovoljena hitrost pri zmanjšani vidljivosti" (III-109), ki opozarja voznika, da sme v času, ko je vidljivost zmanjšana na manj kot 50 m, voziti s hitostjo največ 50 km/h.

103.   znak "šolska prometna služba" (III-110), ki voznika obvešča o bližini mesta na cesti, na katerem se v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa s predpisanimi pripomočki izvaja varstvo otrok ob prihodu v šolo ali odhodu iz nje;

104.   znak "predznak za obvoz" (III-111), ki označuje smer in potek obvoza preusmerjenega prometa, kadar je zaradi del, začasne ovire v cestnem prometu ali poškodbe vozišča vozišče popolnoma ali delno zaprto. Pri daljših obvozih mora biti znaku dodana dopolnilna tabla z napisom OBVOZ...km;

105.   znaka "zapiranje prometnega pasu" (III-112 in III-112.1), ki označujeta mesto, kjer je ukinjen eden od prometnih pasov, namenjenih za vožnjo vozil v isti smeri. Število ravnih puščic mora ustrezati številu prometnih pasov, ki se nadaljujejo;

106.   znaka "predznak za zapiranje prometnega pasu" (III-113 in III-113.1), ki označujeta oddaljenost do mesta, kjer je zaprt oziroma ukinjen eden od prometnih pasov, namenjenih za vožnjo vozil v isti smeri. Število ravnih puščic mora ustrezati številu prometnih pasov, ki se nadaljujejo;

107.   znaka »predznak za preusmeritev prometa na cesti s fizično ločenima smernima voziščema« (III-114 in III-114.1), ki označujeta smer in način preusmeritve prometa, kadar je zaradi del na cesti, ovire v cestnem prometu ali poškodbe vozišča promet v celoti ali delno preusmerjen z enega smernega vozišča na smerno vozišče, ki je sicer namenjeno prometu vozil z nasprotne smeri, in je zaradi tega začasno vzpostavljen dvosmerni promet in obratno, pri prehodu iz začasno dvosmernega prometa (III-114.2 in III-114.3) v prometno ureditev, ki je veljala. Število puščic na znaku mora ustrezati številu prometnih pasov, po katerih poteka promet. V puščici mora biti vstavljen ustrezen prometni znak, kadar je prometni pas, ki ga puščica označuje, namenjen le določeni vrsti vozil;

108.   znaki »predznak za preusmeritev prometa« (III-115, III-115.1 in III-115.2), ki označujejo smer in način preusmeritve prometa, kadar je zaradi del na cesti, ovire v cestnem prometu ali poškodbe vozišča promet preusmerjen na posebej za to zgrajeno obvozno cesto, na drugo obstoječo cesto ali na začasne prometne površine. Število puščic na znaku mora ustrezati številu prometnih pasov, po katerih poteka promet. V puščici mora biti vstavljen ustrezen prometni znak, kadar je prometni pas, ki ga puščica označuje, namenjen le določeni vrsti vozil;

109.   znak "predznak za ročno urejanje prometa" (III-116), ki obvešča voznika o bližini mesta, kjer je zaradi del, začasne ovire v cestnem prometu ali poškodbe vozišča urejen izmenični enosmerni promet, ki ga s predpisanimi znaki ročno urejata dva delavca;

110.   znaka "prometni pasovi, namenjeni določeni vrsti vozil", ki s simboli (III-117) ali vstavljenimi prometnimi znaki (III-117.1) označujeta število in namen prometnih pasov, kadar je zaradi zagotavljanja prepustnosti ceste na območju del, začasne ovire v cestnem prometu ali poškodbe vozišča promet urejen tako, da so prometni pasovi namenjeni le določeni vrsti vozil;

111.   znak "obvoz za določene vrste vozil" (III-118), ki obvešča voznike vozil, prikazanih na znaku, da morajo voziti v smeri, ki jo določa vstavljeni prometni znak za obvezno smer;

112.   znak "prehod za vozila" (III-119), ki obvešča voznika, da pred vhodom, na katerem je znak pritrjen, zaradi zagotavljanja nemotenega prehoda vozil ni dovoljena ustavitev ali parkiranje.

113.   znaka »šola« (III-120 in III-120.1), ki voznika obveščata, da se približuje mestu na cesti ali delu ceste, kjer je v bližini šola, in je zato ob cesti pogosteje več otrok, ki cesto prečkajo, hodijo po njej ali čakajo na prevoz;

114.   znaki »izhod v sili«, ki označujejo mesto, kjer je izhod v sili (III-121 in III-121.1), in ki označujejo smer, v kateri se nahaja izhod v sili ter oddaljenosti do mesta, kjer je izhod v sili (III-122 in III-122.1);

115.   znak »samodejno merjenje hitrosti« (III-123), ki označuje bližino mesta, na katerem se stalno ali občasno opravljajo samodejne meritve hitrosti.

116.   znak »intervencijska pot« (III-124), ki označuje pot, namenjeno intervencijskim vozilom, in obvešča voznika, da na in pred uvozom ali priključkom, na katerem je znak nameščen, zaradi zagotavljanja nemotenega prehoda intervencijskih vozil ni dovoljena ustavitev ali parkiranje.

23. člen

Znaki za obvestila imajo obliko kvadrata, pravokotnika, ali kroga.

24. člen

Osnovne barve znakov za obvestila so:

-       rumena s črnimi simboli in napisi,

-       modra z belimi ali belimi in črnimi simboli in napisi,

-       zelena z belimi ali belimi in črnimi simboli in napisi,

-       bela s črnimi simboli in napisi.

Le izjemoma je dovoljeno uporabiti na znakih za obvestila rdečo barvo, vendar na znaku ne sme prevladovati.

25. člen

Premer kroga pri znakih za obvestila meri:

1.     na avtocestah, na hitrih cestah, na cestah zunaj naselja s smernim voziščem z vsaj dvema prometnima pasovoma in na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je široko 7,0 m in več - 90 cm;

2.     na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je ožje od 7,0 m, in na cestah v naselju - 60 cm;

3.     na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah - 40 cm;

4.     kadar se uporabljajo kot vstavljeni znaki na znakih za vodenje prometa po smereh vožnje - 30 cm.

Če je to potrebno, so lahko na cestah iz 3. točke prvega odstavka tega člena tudi znaki za obvestila, katerih premer kroga meri 60 cm.

Stranica kvadrata pri znakih za obvestila meri:

1.     na avtocestah, na hitrih cestah, na cestah zunaj naselja s smernim voziščem z vsaj dvema prometnima pasovoma in na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je široko 7,0 m in več - 90 cm;

2.     na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je ožje od 7,0 m, in na cestah v naselju - 60 cm;

3.     na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah - 40 cm;

4.     kadar se uporabljajo kot vstavljeni znaki na znakih za vodenje prometa po smereh vožnje - 30 cm.

Če je to potrebno, so lahko na cestah iz 3. točke prvega odstavka tega člena tudi znaki za obvestila, katerih stranica kvadrata meri 60 cm.

Velikost pravokotnika znaka za obvestila znaša:

1.     na avtocestah, na hitrih cestah, na cestah zunaj naselja s smernim voziščem z vsaj dvema prometnima pasovoma in na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je široko 7,0 m in več - 90 x 135 cm;

2.     na cestah zunaj naselja, katerih vozišče je ožje od 7,0 m, in na cestah v naselju - 60 x 90 cm;

3.     na kolesarskih poteh, na cestah v območju umirjenega prometa in na nekategoriziranih cestah - 40 x 60 cm;

4.     kadar se uporabljajo kot vstavljeni znaki na znakih za vodenje prometa po smereh vožnje - 20 x 30 cm.

Če je to potrebno, so lahko na cestah iz 3. točke prvega odstavka tega člena tudi znaki velikosti 60 x 90 cm.

Velikost znakov za obvestila (znaki III-2.1, III-14 do III-15, III-65, III-66, III-68, III-72, III-72.1, III-73, III-75 do III- 76.1, III-79 do III-103, III-106, III-111 in 118) se določa na podlagi izbrane višine pisave ali števila simbolov na znaku.

26. člen

Po obliki, barvi in velikosti odstopajo od 23., 24. in 25. člena tega pravilnika naslednji znaki za obvestila:

1.     po obliki:

znak III-86 (kažipot), pri katerem se ena od krajših stranic konča v obliki puščice;

2.     po barvi in simbolih:

a)      znak III-1 (prednost pred vozili iz nasprotne smeri), ki ima rdečo puščico;

b)      znak III-3 (prednostna cesta) in znak III-4 (konec prednostne ceste), ki imata notranji kvadrat rumene barve, pas med notranjim kvadratom in zunanjim robom znaka pa je bel;

c)      znak III-8 (slepa cesta), ki ima en ali dva rdeča pravokotnika;

d)      znaki III-11 (konec avtoceste), III-13 (konec ceste, rezervirane za motorna vozila), III-15 (konec naselja), III-19 (prenehanje najmanjše dovoljene hitrosti), III-22 (prenehanje obvezne uporabe snežnih verig), III-23 (konec kolesarske steze ali poti), III-24 (konec steze za pešce), III-25 in III-25.1 (konec steze za pešce in kolesarje), III-26 (konec steze za jezdece), III-34 (konec območja umirjenega prometa), III-71 (konec priporočene hitrosti) in III-73 (konec prometnega pasu za vozila javnega prevoza potnikov), ki imajo poševni trak rdeče barve;

e)      znak III-104 (odstavna niša), ki ima simbol bele in rdeče barve. Znak ima, kadar stoji na avtocesti, osnovno barvo zeleno, na drugih cestah pa modro;

f)       znak III-27 (območje kratkotrajnega parkiranja) in znak III- 119 (prehod za vozila), ki imata polje bele barve, na katerem je znak II-35 (prepovedano parkiranje) oziroma znak II-34 (prepovedana ustavitev in parkiranje);

g)      znak III-29 (območje omejene hitrosti) in znak III-109 (največja dovoljena hitrost pri zmanjšani vidljivosti), ki imata polje bele barve, na katerem je znak II-30 (omejitev hitrosti);

h)      znak III-31 (območje za pešce), ki ima polje bele barve, na katerem je znak II-41 (steza za pešce);

i)        znak III-39 (postaja za prvo pomoč) in znak III-53 (gasilska služba), ki ima simbol bele in rdeče barve;

j)        znak III-43 (bencinska črpalka), ki ima simbol bele, črne in zelene barve;

k)      znak III-63 (prehodnost ceste), ki ima simbole bele, črne, zelene in rdeče barve;

l)        znak III-75 (omejitev največje dovoljene hitrosti na cestah v Republiki Sloveniji), ki ima simbole bele, modre in črne barve ter vstavljene znake II-30 (omejitev hitrosti);

m)     znak III-77 (vodovarstveno področje), ki ima simbol bele, modre, oranžne in črne barve);

n)      znak III-83 (številka kolesarske poti), ki je rdeč in ima rob in napis bele barve;

o)      znak III-100 (razvrščanje vozil na območju cestninske postaje), ki ima osnovno barvo rumeno, simbole pa črne, oranžne in zelene barve;

p)      znak III-105 (stacionaža odseka ceste), znak III-105.1 (stacionaža kraka odseka ceste), znak III-105.2 (številka cestnega objekta) in znak III-105.4 (stacionaža odseka kolesarske poti), ki imajo črne napise in vstavljen simbol znaka III-80 (številka avtoceste), III-81 (številka hitre ceste), III-82 (številka ceste) ali III-83 (številka kolesarske poti);

r)       znak III-107.1 (tabla za usmerjanje), ki je bel in ima rdečo puščico;

s)      znak III-111 (predznak za obvoz), ki ima vstavljen znak II-3 (prepovedan promet v obeh smereh) ali kateri koli drug prometni znak, ki prepoveduje vožnjo posameznim vrstam vozil;

t)       znak III-86 (kažipot), znak III-87 (kažipotna tabla), znak III-89 (predkažipot), znaka III-90 in III-90.1 (kažipot nad voziščem na portalu) in znak III-91 (kažipot za razvrščanje nad prometnimi pasovi - na portalu) oziroma vstavljena polja na the znakih, ki imajo, kadar se nanašajo na:

-  avtocesto, osnovno barvo zeleno, simbole in napise pa bele barve,

-  hitro cesto in cesto, rezervirano za motorna vozila, osnovno barvo modro, simbole in napise pa bele barve,

-  vse druge ceste, osnovno barvo rumeno, simbole in napise pa črne barve,

-  naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti in spomenike, osnovno barvo rjavo, simbole in napise pa bele barve,

-  mestne predele, letališča in druge pomembne objekte (železniška postaja, avtobusna postaja, stadioni ipd.), osnovno barvo belo, simbole in napise pa črne barve;

u)      znak III-88 (predkrižiščna tabla), znak III-92 (številka izvoza), znak III-93 (potrditev smeri), znak III-101 (ABC- cestninska steza), znak III-102 (mešana (kombinirana) cestninska steza), znak III-103 (cestninska steza, namenjena določeni vrsti vozil), znak III-94 (počivališče), znaka III-95 in III-96 (predkažipot za počivališče), znak III-97 (kažipot za počivališče), znak III-98 (predznak za cestnino) in znak III-99 (predznak za plačilo cestnine), ki imajo, kadar stojijo na:

-  avtocesti, osnovno barvo zeleno, simbole in napise pa bele barve,

-  hitri cesti in cesti, rezervirani za motorna vozila, osnovno barvo modro, simbole in napise pa bele barve,

-  na vseh drugih cestah, osnovno barvo rumeno, simbole in napise pa črne barve.

Kadar je znaku dodan simbol številke ceste, je ta v barvi, ki je določena za prometne znake za številko ceste;

v)      znak III-16 (prenehanje prepovedi prehitevanja vseh motornih vozil, razen enoslednih), znak III-17 (prenehanje prepovedi prehitevanja za tovorna vozila), znak III-18 (prenehanje omejitve hitrosti) in znak III-21 (prenehanje vseh prepovedi in omejitev), ki imajo, kadar so uporabljeni za označevanje del, drugih začasnih ovir in poškodb vozišča, osnovno barvo rumeno;

z)      znak III-120 in III-120.1 (šola), ki ima vstavljen posebni znak;

aa)      znak III-101.1 (vinjetna – cestninska steza), ki je rumene barve z vstavljenim simbolom vinjete oranžne barve ter vstavljenim prometnim znakom II-6 in II-7.1 z napisom 3,5t;

ab)    znak III-102.1 (mešana vinjetna – cestninska steza), ki je zelene barve in ki ima bel napis in vstavljen znak vinjete oranžne barve;

3.     po velikosti:

a)      znak III-33 (območje umirjenega prometa) in znak III-34 (konec območja umirjenega prometa), ki sta velika 90 x 60 cm;

b)      znak III-78 (kolesarska povezava), ki sme na kolesarskih poteh meriti 20 x 20 cm;

c)      znak III-105 (stacionaža odseka ceste), znak III-105.1 (stacionaža kraka odseka ceste), znak III-105.2 (stacionaža cestnega objekta), znak III-105.3 (stacionaža odseka ceste na meji občine) in znak III-105.4 (stacionaža odseka kolesarske poti), ki so veliki 35 x 30 cm;

d)      znaka III-107 in III-107.1 (tabla za usmerjanje), ki sta velika 50 x 50 in 75 x 75 cm;

e)      znak III-107.2 (tabla za usmerjanje), ki je velik 150 x 50 in 225 x 75 cm;

f)       »znak III-112 in III-112.1 (zapiranje prometnega pasu), znak III-117 in III-117.1 (prometni pasovi namenjeni določeni vrsti vozil), ki so veliki 120 x 150 cm in 80 x 120 cm;

g)      znak III-113 in III-113.1 (predznak za zapiranje prometnega pasu), znak III-114, III-114.1, III-114.2 in III-114.3 (predznak za preusmeritev prometa na cesti s fizično ločenima smernima voziščema), znak III-115 in III-115.1 (predznak za preusmeritev prometa) in znak III-117.1 (prometni pasovi namenjeni določeni vrsti vozil), ki so veliki 120 x 180 cm in 80 x 150 cm;

h)      znak III-120 in III-120.1 (šola), ki je velik 90 x 60 cm;

i)        znak III-121 in III-121.1, ki je velik 60 x 60 cm in 40 x 40 cm, znak III-122 in III-121.1 (izhod v sili), ki je velik 30 x 90 cm in 20 x 60 cm;

j)        znak III-119 (prehod za vozila), ki je velik 30 x 45 cm.

4. Dopolnilne table

27. člen

Ob znakih za nevarnost, znakih za izrecne odredbe in znakih za obvestila so lahko tudi dopolnilne table. Dopolnilne table dopolnjujejo pomen prometnega znaka, ki so mu dodane in so njegov sestavni del.

Ob znaku III-38 (bolnišnica) in znaku III-39 (postaja za prvo pomoč) je dopolnilna tabla obvezna, če bližina omenjenih objektov ni napisana na znaku.

28. člen

Dopolnilne table so:

1.     dopolnilna tabla IV-1, ki označuje razdaljo med znakom, ob katerem je dopolnilna tabla, in začetkom dela ceste oziroma mestom, na katero se znak nanaša, in dopolnilna tabla IV-1.1, ki označuje razdaljo do mesta, na katerem stoji znak II-2 (Ustavi!), pri katerem mora voznik v vsakem primeru ustaviti vozilo;

2.     dopolnilna tabla IV-2, ki označuje dolžino dela ceste, na katerem grozi z znakom označena nevarnost oziroma na katerem velja izrecna odredba, označena z znakom, oziroma na katerega se nanaša znak, ob katerem je dopolnilna tabla;

3.     dopolnilna tabla IV-3, ki označuje razdaljo med znakom, ob katerem je dopolnilna tabla, in objektom, prostorom ali delom ceste, na katerega se nanaša obvestilo;

4.     dopolnilna tabla IV-4, ki označuje čas, v katerem velja izrecna odredba, če ne velja ves čas;

5.     dopolnilna tabla IV-5, ki vsebuje natančnejše pojasnilo znaka z besedami ali kako drugače, če to ni jasno določeno s simbolom znaka;

6.     dopolnilna tabla IV-6, ki vsebuje simbol, ki natančneje določa pomen znaka, ob katerem je. Na dopolnilni tabli je lahko uporabljen kateri koli simbol, predpisan s tem pravilnikom. Če s tem pravilnikom simbol ni predpisan, je izjemoma dovoljeno uporabiti tudi mednarodno uveljavljen simbol;

7.     dopolnilna tabla IV-7, ki s simbolom in besedami dopolnjuje pomen znaka, ob katerem je;

8.     dopolnilne table IV-8, IV-8.1, IV-8.2, IV-8.3, IV-8.4 in IV- 8.5, ki označujejo prepoved parkiranja ali ustavljanja vozil do znaka, od znaka oziroma z ene ali druge strani znaka;

9.     dopolnilne table IV-9, IV-9.1, IV-9.2, IV-9.3, IV-9.4 in IV- 9.5, ki natančneje določajo način parkiranja (pravokotno ali poševno na os ceste, vzdolžno z osjo ceste) delno na vozišču ceste in ob vozišču ceste;

10.  dopolnilna tabla IV-10, ki označuje mesto, na katerem je parkiranje rezervirano za vozila invalidov;

11.  dopolnilna tabla IV-11, ki označuje odvoz vozil z vozilom za odvoz vozil na mestih ali delu ceste, na katerem je s prometnim znakom prepovedana ustavitev ali parkiranje;

12.  dopolnilni tabli IV-12 "ob dežju" in IV-12.1 "ob sneženju", ki označujeta vremenske razmere, v katerih velja z znakom označena nevarnost ali izrecna odredba;

13.  dopolnilna tabla IV-13, ki vozniku na prednostni cesti pojasnjuje, kam poteka prednostna cesta, če ta ne poteka naravnost, in dopolnilna tabla IV-13.1, ki vozniku na neprednostni cesti pojasnjuje, kako poteka prednostna cesta skozi križišče. Položaj in število krakov, prikazanih na dopolnilni tabli, morata ustrezati položaju in številu krakov križišča;

14.  dopolnilna tabla IV-14, ki pojasnjuje, da se na cesti izvajajo dela v zvezi z označbami na vozišču;

15.  dopolnilna tabla IV-15, ki pojasnjuje, da čez cesto prehajajo žabe in pomenijo za voznika določeno nevarnost. Dopolnilna tabla je praviloma dodana znaku I-25 (nevarnost na cesti);

16.  dopolnilna tabla IV-16, ki pojasnjuje, da je prometni znak, ki mu je dodana dopolnilna tabla, postavljen zaradi kolesnic na vozišču;

17.  dopolnilna tabla IV-17, ki pojasnjuje, da je kolesarska steza ali pot, označena z znakom II-40 (kolesarska steza ali pot), ki mu je dodana dopolnilna tabla, dvosmerna;

18.  dopolnilna tabla IV-18 "otroci na cesti", ki pojasnjuje, da je na mestu, označenem z znakom, ki mu je dodana dopolnilna tabla, pogosto več otrok. Tabla je praviloma dodana znaku III-6 (prehod za pešce) ali znaku III-54 (avtobusno postajališče);

19.  dopolnilna tabla IV-19 "odstranjevanje snega", ki označuje mesto na cesti, od koder se z vozišča ceste ali njenega dela odstranjuje sneg ali izvajajo dela v zvezi s preprečevanjem nastanka ali odpravljanja poledice (posipanje vozišča). Tabla je praviloma dodana znaku I-19 (delo na cesti).

20.  dopolnilna tabla IV-20 »vinjeta«, ki vozniku pojasnjuje, da vstopa na avtocesto (kadar je dodana znaku III-10) oziroma hitro cesto (kadar je dodana znaku III-12), za uporabo katere se plačuje cestnina, in da morajo biti vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 t, označena s predpisano vinjeto.

IV-20

29. člen

Osnovna barva dopolnilnih tabel je bela s črnimi simboli in napisi.

30. člen

Po barvi odstopajo od 29. člena tega pravilnika naslednje dopolnilne table:

-       dopolnilne table, ki so dodane znakom, uporabljenim za označevanje del in drugih začasnih ovir ali poškodb vozišča, ki imajo osnovno barvo rumeno, simboli in napisi pa so črne barve,

-       dopolnilna tabla IV-7, ki ima črne napise, simbol pa je črne in zelene barve,

-       dopolnilne table IV-9, IV-9.1, IV-9.2, IV-9.3, IV-9.4, IV-9.5 in IV-10, ki imajo osnovno barvo modro, simbol pa bele barve, in

-       dopolnilna tabla IV-18 (otroci na cesti), ki ima moder rob in črn simbol.

31. člen

Dopolnilna tabla ob znaku ne sme biti širša od dolžine tiste stranice znaka, ob kateri je dopolnilna tabla, oziroma od premera znaka, ob katerem je dopolnilna tabla, če je znak v obliki kroga.

Dopolnilna tabla ne sme biti ožja od dveh tretjin dolžine tiste stranice znaka, ob katerem je dopolnilna tabla, oziroma od premera znaka, ob katerem je dopolnilna tabla, če je znak v obliki kroga.

Dopolnilna tabla praviloma ne sme biti višja od dveh tretjin svoje dolžine, razen dopolnilnih tabel IV-8.3, IV-8.4 in IV-8.5, ki imajo obliko pokončnega pravokotnika, in dopolnilnih tabel IV- 13, IV-13.1 in IV-18, ki imajo obliko kvadrata.

5. Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah

32. člen

Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah so bele barve.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se zaznamujejo:

1.     z rumeno barvo označbe mest na vozišču in drugih prometnih površinah, na katerih je prepovedano parkiranje;

2.     z rumeno barvo v kombinaciji z belo barvo črta, ki ločuje pasove za vožnjo vozil javnega prevoza potnikov;

3.     z rumeno barvo označbe, ki zaznamujejo mesta, rezervirana za določene namene (avtobusna postajališča, postajališča za taksije, parkirna mesta, rezervirana za vozila invalidov itd.);

4.     z rumeno barvo označbe na fizičnih ovirah za umirjanje prometa, ki so izvedene na vozišču;

5.     z rumeno barvo začasne označbe na vozišču pri začasnih preusmeritvah prometa zaradi del, drugih ovir ali poškodb vozišča;

6.     z modro barvo označbe pasov za parkiranje in parkirnih mest na vozišču v območju kratkotrajnega parkiranja;

7.     z rdečo in belo barvo stalne ovire znotraj gabarita prostega profila ceste.

33. člen

Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah se lahko izvedejo na naslednje načine:

-       narišejo,

-       nalijejo,

-       nalepijo,

-       vtisnejo ali

-       vgradijo.

34. člen

Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah ne smejo povečevati spolzkosti prometne površine. Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah ne smejo biti več kot 0,6 cm nad ravnino prometne površine. Če so zanje uporabljene kovinske glavice, glavice iz umetne snovi ali če so izvedene v obliki prečnih trakov, ne smejo biti več kot 1,5 cm nad ravnino prometne površine. Če so vanje vgrajena svetlobno odsevna telesa, ta ne smejo biti več kot 2,5 cm nad ravnino prometne površine.

Neprekinjene vzdolžne označbe, izdelane iz materialov za debeloslojne označbe, se lahko izvedejo tudi na način, da v primeru vožnje po njih z zvočnim efektom opozarjajo voznika na nepravilno vožnjo.

35. člen

Označbe na vozišču in drugih prometnih površinah so:

-       vzdolžne označbe;

-       prečne označbe;

-       druge označbe na vozišču in drugih prometnih površinah.

Vzdolžne označbe

36. člen

Vzdolžne označbe so neprekinjene črte, prekinjene črte in dvojne črte.

Vzdolžne črte na vozišču so široke najmanj 10 cm, vzporedne vzdolžne dvojne črte pa so med seboj oddaljene 10 cm.

37. člen

1.     Neprekinjena vzdolžna črta je lahko ločilna ali robna (sliki 1 in 2).

a)   Ločilna črta (V-1) se rabi za:

-   ločitev (razmejitev) dvosmernih voziščnih površin na smerna vozišča,

-   ločitev (razmejitev) smernega vozišča na prometne in posebne pasove;

b)   Robna črta (V-1.1) se rabi za označitev roba vozišča.

Neprekinjena ločilna črta prepoveduje vozniku vožnjo po njej ali preko nje, kadar ločuje smerni vozišči pa tudi vožnjo po smernem vozišču za nasprotni promet.

2.     Prekinjena vzdolžna črta je lahko ločilna prekinjena črta, opozorilna črta, kratka in široka črta.

a)   Ločilna prekinjena črta (V-2) se rabi za:

-   razmejitev dvosmernih vozišč na smerna vozišča (slika 3),

-   razmejitev smernega vozišča na prometne pasove (slika 4).

b)   Opozorilna črta (V-3) se rabi za opozarjanje na bližino neprekinjene črte.

c)   Kratka prekinjena črta (V-4) se rabi kot vodilna črta na križišču in za omogočanje vključevanja vozil z manj pomembnih stranskih cest oziroma individualnih priključkov na tistih mestih na cesti, na katerih je zaznamovana neprekinjena ločilna črta (slika 6 in 7).

d)   Široka prekinjena črta se rabi za:

-     razmejitev posebnih prometnih površin - avtobusna postajališča in postajališča za taksije v niši (V-5) od vozišča ceste (slika 8),

-     razmejitev med prometnimi pasovi in pospeševalnim ter zaviralnim pasom (V-5.1) (sliki 9 in 10),

-     razmejitev pasov za vključevanje v promet in izključevanje iz njega na križiščih zunaj naselja (V-5.2) (sliki 11 in 12),

-     razmejitev kot robna črta na križišču (V-5.3), na katerem prednostna cesta ne poteka naravnost (slika 13).

3.     Dvojna vzdolžna črta je lahko dvojna neprekinjena, dvojna prekinjena in dvojna kombinirana. Dvojna neprekinjena črta prepoveduje vozniku vožnjo po njej ali preko nje, kadar ločuje smerni vozišči pa tudi vožnjo po smernem vozišču za nasprotni promet. Enak pomen ima dvojna kombinirana črta s strani, na kateri je neprekinjena črta.

a)   Dvojna neprekinjena črta se rabi za:

-  ločitev dvosmernih vozišč z vsaj dvema prometnima pasovoma za vožnjo vozil v isto smer (V-6) na smerna vozišča (slika 14),

-  ločitev prometnega pasu od prometnega pasu, ki je 24 ur na dan rezerviran za vozila javnega prevoza potnikov (V-6.1) (slika 15).

b)    Dvojna prekinjena črta (V-7) se rabi za zaznamovanje prometnih pasov s spremenljivo smerjo Vožnje, na katerih je promet urejen z napravami za dajanje svetlobnih prometnih znakov (slika 16).

c)   Dvojna kombinirana črta se rabi za:

-     ločitev smernih vozišč na mestih, kjer je preglednost takšna, da dopušča prehitevanje samo v eni smeri vožnje (V-8) (slika 17),

-     ločitev prometnega pasu od prometnega pasu, ki je samo določene ure v dnevu rezerviran za vozila javnega prevoza potnikov (V-8.1) (slika 18).

Prečne označbe

38. člen

Prečne označbe so zaznamovane z neprekinjenimi ali prekinjenimi črtami in so lahko označene na vozišču tako, da zajemajo en, dva ali več prometnih pasov.

39. člen

Prečne označbe morajo biti širše od vzdolžnih ne glede na to, pod kakšnim kotom jih udeleženec v cestnem prometu vidi.

40. člen

Prečne označbe so:

-       široke prečne črte,

-       poševne črte,

-       mejne črte,

-       prehodi za pešce in

-       prehodi kolesarske steze in poti čez vozišče.

41. člen

1.     Široka prečna črta je lahko neprekinjena ali prekinjena.

a)      Neprekinjena široka prečna črta (V-9) označuje mesto, na katerem mora voznik v naslednjih primerih ustaviti vozilo:

-     ob vstopu na križišče, kjer je promet urejen z znakom II-2 (Ustavi!). V takem primeru je lahko na vozišču pred črto napisana tudi beseda "STOP",

-     ob vstopu na križišče, kjer je promet urejen s semaforjem, na katerem gori rdeča oziroma rumena luč, ali če ureja promet policist, ki je s predpisanim znakom zaprl smer,

-     pred prehodom za pešce, kjer je promet urejen s semaforjem, na katerem gori rdeča oziroma rumena luč,

-     pred prehodom za pešce na območju, kjer je v prometu več otrok (šola, vrtec ipd.) in na katerem urejajo promet pripadniki šolske prometne službe s predpisanimi pripomočki (slika 19).

b)      Prekinjena široka prečna črta (V-10) označuje mesto, na katerem mora voznik ustaviti vozilo, če je potrebno, da pusti mimo vozila, ki vozijo po prednostni cesti (slika 20). Pred črto je lahko zaznamovan opozorilni trikotnik.

Mesto, na katerem mora voznik ustaviti vozilo, če je potrebno, da pusti mimo vozila, ki vozijo po prednostni cesti, se lahko namesto s prekinjeno široko prečno črto zaznamuje s trikotniki z vrhom, obrnjenim proti vozilu (V-10.1). Pred temi trikotniki je lahko zaznamovan opozorilni trikotnik (slika 21).

2.     Poševne črte so:

a)      črta za zapiranje pospeševalnega pasu, prometnega prehitevalnega pasu in za zapiranje prometnega pasu za počasna vozila (V-11), ki označuje mesto zapiranja pospeševalnega, prometnega prehitevalnega oziroma prometnega pasu za počasna vozila (slika 22),

b)      črta za odpiranje zaviralnega pasu in prometnega pasu za počasna vozila (V-12), ki označuje mesto odpiranja zaviralnega oziroma prometnega pasu za počasna vozila (slika 23),

c)      črta za zapiranje pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza potnikov (V-13), ki označuje mesto zapiranja prometnega pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza potnikov(slika 24),

d)      črta za odpiranje pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza potnikov (V-14), ki označuje mesto odpiranja prometnega pasu, rezerviranega za vozila javnega prevoza potnikov(slika 25).

3.     Mejna črta (V-15) označuje mesto uvoza, kjer je treba ločiti del vozišča, na katerem je prepovedan promet (slika 26).

4.     Prehod za pešce (V-16) označuje del površine vozišča, namenjenega prehajanju pešcev in je zaznamovan s pravokotniki, ki so vzporedni z osjo ceste in so med seboj oddaljeni toliko, kolikor znaša njihova krajša stranica (slika 27).

Na križiščih cest v naselju, na katerih dovoljena hitrost vožnje ne presega 50 km/h in je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki - semaforji, ki delujejo ves čas neprekinjeno, sme biti prehod za pešce označen s pravokotniki (V-16.1), katerih krajša stranica je vzporedna z osjo ceste, razmerje med krajšo in daljšo stranico pa znaša 1 : 2 (slika 28).

Na mestih, na katerih prehoda za pešce ni mogoče zaznamovati z barvo, se prehod lahko zaznamuje z jeklenimi elementi, klini ali odsevnimi materiali.

Na vozišču poleg prehoda za pešce, ki je v bližini šole, mora biti napis "ŠOLA", ki je dodatno opremljen z označbo v obliki črke X (V-16.2) (slika 29).

5.     Prehod za kolesarje (V-17) označuje del površine vozišča, namenjenega prehajanju kolesarjev čez vozišče (slika 30).

Kadar na križišču prehod za kolesarje poteka neposredno ob prehodu za pešce, ki je zaznamovan s pravokotniki z daljšo stranico, vzporedno z osjo ceste, sme biti prehod za kolesarje (V-17.1) zaznamovan le z eno vrsto kvadratov, in sicer na tisti strani prehoda za pešce, ki je bližja sredini križišča (slika 31).

Druge označbe na vozišču in drugih prometnih površinah

42. člen

Druge označbe na vozišču in drugih prometnih površinah so: puščice, polja za usmerjanje prometa, usmerjevalne črte, napisi, označbe za zaznamovanje prometnih površin za posebne namene in označbe za zaznamovanje mest za parkiranje.

1.     Puščica na vozišču se rabi za zaznamovanje obvezne smeri vožnje vozil, če je zaznamovana na prometnem pasu, obrobljenem z neprekinjeno črto, in za obveščanje voznikov o namenu prometnih pasov, če je zaznamovana na pasu, obrobljenem s prekinjeno črto.

S puščicami se lahko označijo:

a)    smer naravnost (V-18)(slika 32),

b)    smer levo (V-19)(slika 32),

c)    smer desno (V-19.1)(slika 32),

d)    smer naravnost in levo (V-20)(slika 32),

e)    smer naravnost in desno (V-20.1 )(slika 32),

f)     smer levo in desno (V-21 )(slika 33),

g)    razvrščanje med križiščema, ki sta si zelo blizu, če je razvrščanje potrebno pred prvim križiščem (V-22 in V-22.1)(slika 33),

h)    namen prometnega pasu na območju razcepa avtoceste ali hitre ceste (V-23) - desno, (V-23.1) levo in (V-23.2) - levo in desno (slika 34),

i)     usmerjanje prometa pred mestom, kjer se ukinja prometni pas (V-24)(slika 35),

j)     smer vožnje na kolesarskih pasovih, kolesarskih stezah in kolesarskih poteh (V-25, V-26, V-27, V-28, V-28.1 in V-29) (slika 36).

2.     Polja za usmerjanje prometa označujejo površino, na kateri je prepovedan promet in na kateri nista dovoljena ustavitev in parkiranje. Polja za usmerjanje prometa so:

a)       zaporna ploskev (V-30) med pasovoma z nasprotnima smerema prometa(slika 37),

b)       zaporna ploskev (V-31) med pasovoma z istima smerema prometa(slika 38),

c)       polje na mestu odpiranja pasu za zavijanje (V-32)(slika 39),

d)       polje pred otokom za ločitev prometnih tokov (V-33)(sliki 40, 41),

e)      polje na uvoznem (V-34) in izvoznem (V-35) kraku na avtocesti in hitri cesti(sliki 42, 43).

3.     Usmerjevalna črta označuje mesto spremembe proste površine vozišča pred ovirami, ki so na cesti ali na njenih robovih. Usmerjevalni črti sta:

a)      usmerjevalna črta za označitev ovire na robu ceste (V- 36)(slika 44) in

b)      usmerjevalna črta za označitev ukinitve enega od prometnih pasov, namenjenih za vožnjo v isto smer (V-37)(slika 45).

4.     Napisi na vozišču (V-38) in simboli na vozišču (V-39) dajejo udeležencem v cestnem prometu potrebna obvestila.

To so na primer besede: "STOP", "BUS", "ŠOLA", "TAXI", simboli ter imena krajev, številke cest itd. (slika 46).

5.     Označbe za označevanje prometnih površin za posebne namene se rabijo za:

a)      zaznamovanje dela vozišča, na katerem je prepovedano parkiranje (V-40)(slika 47),

b)      zaznamovanje mest na vozišču, na katerih je prepovedana ustavitev in parkiranje (V-41)(slika 48),

c)      zaznamovanje mest na pločniku, na katerih je prepovedano parkiranje (V-42)(slika 49),

d)      zaznamovanje mest na vozišču, ki so rezervirana za avtobusna postajališča (V-43)(slika 50),

e)      zaznamovanje avtobusnega postajališča v niši za križiščem (V- 43.1 )(slika 51), zaznamovanje avtobusnega postajališča v niši (V-43.2)(slika 52),

f)       zaznamovanje mest na vozišču, ki so rezervirana za taksije (V- 44)(slika 53),

g)      zaznamovanje niš, ki so rezervirane za taksije (V-44.1)(slika 54),

h)      zaznamovanje mest, rezerviranih za invalide (V-45), (slika 55), in

i)       zaznamovanje mest na vozišču, na katerih so izvedene začasne (V-46) ali trajne (V-46.1) fizične ovire za umirjanje prometa - grbine (sliki 56, 57), ter označitev optičnih(V-46.2) zavor za umirjanje prometa (slika 58).

6.     Zaznamovanje mest za parkiranje za označevanje prostora za parkiranje. Parkiranje je lahko vzdolžno (V-47), poševno (V-47.1) in pravokotno (V-47.2) glede na os vozišča (slike 59, 60 in 61).

43. člen

Na cesti, ki ima dva ali tri prometne pasove, se ti zaznamujejo praviloma z ločilno prekinjeno črto (V-2), deli teh cest v bližini vrha prevoja, križišča, prehoda ceste čez železniško progo v ravnini in na mestih, kjer je preglednost ceste znatno manjša, se lahko zaznamujejo z eno ali dvema neprekinjenima vzdolžnima črtama (V-2 ali V-6) ali dvojno kombinirano črto (V-8) (slike 62, 63, 64 in 65).

44. člen

Preglednost ceste in elemente za njeno določitev določa predpis o projektiranju cest.

45. člen

Dolžina L opozorilne črte (V-3), ki opozarja na bližino neprekinjene črte, znaša za hitrost, večjo od 50 km/h, najmanj 100 m, za hitrost do 50 km/h, pa najmanj 50 m.

46. člen

Dimenzije označb na vozišču in drugih prometnih površinah so:

1.     Dolžina označenega dela ločilne prekinjene črte (V-2) mora meriti 1 m, 3 m, 5 m ali 6 m.

2.     Dolžina označenega dela opozorilne črte (V-3) mora meriti 10 m ali 12 m.

3.     Dolžina označenega dela kratke prekinjene črte (V-4) mora meriti 1 m.

4.     Dolžina označenega dela širokih prekinjenih črt (V-5) in (V- 5.3) mora meriti 1 m, črt (V-5.1) in (V-5.2) pa 3 m.

5.     Dolžina označenega dela dvojne prekinjene črte (V-7) mora meriti 5 m. Presledek med označenima deloma črte mora biti po dolžini enak označenemu delu črte.

6.     Dolžina označenega dela dvojne kombinirane črte (V-8) mora biti enaka, kot je pri ločilni prekinjeni črti (V-2), ki je označena pred začetkom dvojne kombinirane črte.

7.     Dolžina označenega dela dvojne kombinirane črte (V-8.1) mora meriti 3 m. Presledek med označenima deloma črte mora biti po dolžini enak označenemu delu črte.

8.     Širina neprekinjene široke prečne črte (V-9) ne sme biti manjša od 30 cm in ne večja od 60 cm.

9.     Širina prekinjene široke prečne črte (V-10) ne sme biti manjša od 30 cm in ne večja od 60 cm, dolžina pravokotnika in presledek med pravokotniki pa morata biti enaka dvakratni širini črte.

10.  Širina trikotnikov prekinjene široke prečne črte (V-10.1) mora znašati 40-60 cm, višina trikotnika pa 60-70 cm.

11.  Širina prehoda za pešce (V-16) ne sme biti manjša od 3 m v naselju in ne manjša od 4 m zunaj naselja. Širina posamezne črte prehoda za pešce mora znašati 40-60 cm. Presledek med črtami mora biti enak širini označene črte prehoda.

12.  Širina pravokotnika prehoda za pešce (V-16.1) mora znašati 20-30 cm, višina pa 40-60 cm. Presledek med pravokotniki mora biti enak višini pravokotnika.

13.  Stranica kvadrata prehoda za kolesarje mora meriti od 40-60 cm. Presledek med kvadrati mora biti enak dolžini stranice kvadrata.

14.  Dolžina puščic na vozišču (V-18) do (V-22.1) meri 5 m, 7,5 m ali 12 m.

15.  Dolžina puščic na vozišču (V-23) do (V-23.2) meri 12 m.

16.  Dolžina puščice na vozišču (V-24) meri 5 m.

17.  Dolžina puščic (V-25) do (V-29) meri 1,6 m.

18.  Višina napisov na vozišču meri 1,6 m ali 4 m.

6. Drugi znaki za označevanje del, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča

47. člen

Drugi znaki za označevanje del, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča so:

1.     znak "tabla čelne zapore", ki označuje mesto izvajanja del ali začasne ovire v cestnem prometu na cesti, na desni strani (VI-1) oziroma na levi strani (VI-1.1) v smeri vožnje vozila;

2.     znak "tabla usmerjevalne zapore", ki označuje mesto izvajanja del ali začasne ovire v cestnem prometu na cesti in smer, v kateri je preusmerjen promet, (VI-2) v desno oziroma (VI-2.1) v levo;

3.     Znak "tabla pokončne zapore", ki označuje mesto izvajanja del ali začasne ovire v cestnem prometu na cesti in smer, v kateri je preusmerjen promet, (VI-3) v desno oziroma (VI-3.1 ) v levo. Tabla pokončne zapore se sme v posebnih primerih na enosmernih cestah, kjer je začasno vzpostavljen dvosmerni promet, uporabiti za fizično razmejitev prometa po smereh vožnje. Tabla pokončne zapore se sme uporabiti tudi za označitev stalne ovire v cestnem prometu znotraj gabarita prostega profila ceste;

4.     znak "tabla bočne zapore" (VI-4), ki označuje mesto izvajanja del ali začasne ovire v cestnem prometu na cesti v vzdolžni smeri. Tabla bočne zapore se sme uporabiti tudi za označitev stalne ovire v cestnem prometu nad voziščem znotraj gabarita prostega profila ceste;

5.     znak "pomična zaporna tabla z utripajočmi lučmi in prometnimi znaki" (VI-5), ki označuje mesto izvajanja del ali ovire v cestnem prometu na cesti;

6.     znak "pomična zaporna tabla z rumeno utripajočo puščico, usmerjeno poševno navzdol, in prometnim znakom" (VI-6), ki označuje mesto na cesti, na katerem je prometni pas zaprt, in smer, v katero je zaradi izvajanja del ali ovire v cestnem prometu na cesti preusmerjen promet;

7.     znak "pomična signalna tabla s spremenljivo vsebino" (VI-7), ki opozarja na bližino mesta na cesti, na katerem se izvajajo dela ali na katerem je ovira v cestnem prometu na cesti, oziroma ki z znaki določa ravnanje voznikov pri približevanju takemu mestu na cesti. Poleg prikazanih znakov, ki so podani le kot primer, se lahko uporabijo tudi drugi znaki, predpisani s tem pravilnikom.

8.     "znaki za ročno urejanje prometa", s katerimi delavci na cesti, na kateri se izvajajo dela ali na kateri je ovira v cestnem prometu, ročno urejajo promet. Znaki za urejanje prometa so:

a)      rdeča in zelena zastavica velikosti najmanj 40 x 40 cm. Rdeča zastavica, ki jo delavec drži prečno na smer vožnje vozila, pomeni prepoved prehoda, zelena zastavica pa prost prehod,

b)      okrogla tabla premera 60 cm, ki ima na eni strani vrisan znak II-4, na drugi strani pa okroglo zeleno polje z belim robom širine 6 cm. Znak II-4, obrnjen proti prihajajočemu vozilu, pomeni prepoved prehoda, zeleno polje z belim robom pa prost prehod.

9.     znak "znak za označitev prometnega otoka", ki označuje vrh prometnega otoka na križišču (VI-8) ali vrh ločilnega otoka na izvoznih krakih avtocest in hitrih cest (VI-8.1);

10.  znak "prometni stožec" (VI-9), ki označuje mesto izvajanja kratkotrajnih (dnevnih) vzdrževalnih del na cesti.

7. Svetlobni prometni znaki in svetlobne označbe

48. člen

Svetlobni prometni znaki so: svetlobni znaki za urejanje prometa vozil, svetlobni znaki za urejanje prometa pešcev, svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo, svetlobni znaki za urejanje prometa tirnih vozil, svetlobni znaki za označevanje del na cesti, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča, ki pomenijo nevarnost za udeležence v cestnem prometu.

Luči, ki se uporabljajo kot svetlobni prometni znak, so lahko stalne (neprekinjene) ali utripajoče (prekinjene).

49. člen

Svetlobne označbe so odsevna stekla (katadioptri) in kovinski ali plastični elementi, prevlečeni z odsevnimi snovmi ali materiali.

Svetlobni znaki za urejanje prometa vozil

50. člen

Naprave za dajanje svetlobnih prometnih znakov za urejanje prometa vozil s tribarvnimi lučmi (semaforji) se uporabljajo za urejanje prometa vozil za posamezno smer in za dve ali več smeri hkrati.

Kadar se s semaforji ureja promet vozil za vsako smer posebej ali za dve smeri hkrati in eno smer posebej, morajo biti luči na vseh semaforjih v obliki puščice.

Ne glede na določbo 5. člena tega pravilnika mora biti semafor, s katerim se ureja promet vozil, ki zavijajo na levo, postavljen na cesti ob levi strani vozišča ali smernega vozišča. Na enak način mora biti postavljen semafor, s katerim se hkrati ureja promet vozil, ki zavijajo na levo in vozil, ki vozijo naravnost.

Kadar se s semaforjem za urejanje prometa vozil, ponovljenim nad voziščem, ureja promet za vsako smer posebej, mora biti semafor ponovljen nad vsakim prometnim pasom. V primeru, ko se z enim prometnim znakom za vodenje prometa (kažipotna tabla) označuje isto smer vožnje po dveh prometnih pasovih, sme biti skupaj s takim znakom postavljen le en semafor, s katerim se ureja promet na obeh prometnih pasovih hkrati.

51. člen

Luči na napravah za dajanje svetlobnih prometnih znakov za urejanje prometa vozil so:

a)  rdeča luč,

b)  rdeča in rumena luč, ki gorita hkrati,

c)  zelena luč,

d)  rumena luč,

e)  rumena utripajoča luč,

f)   zelena puščica kot dodaten znak,

g)  rumena puščica kot dodatni znak ob izhodu s križišča.

Razporeditev luči na napravah za dajanje tribarvnih svetlobnih znakov za urejanje prometa vozil je prikazana za navpično postavitev na sliki 1, za vodoravno postavitev pa na sliki 2.

Na napravah za dajanje svetlobnih prometni znakov za urejanje prometa vozil iz drugega odstavka prejšnjega člena, morajo biti v lučeh puščice, ki kažejo smer ali smeri, na katere se svetlobni prometni znaki nanašajo. Vrsta in barva puščic ter ozadja sta prikazani na sliki 3.

Če se z napravami za dajanje svetlobnih prometnih znakov za urejanje prometa vozil ureja promet vozil na vozišču z več kot dvema prometnima pasovoma, ki so zaznamovani z dvojnimi prekinjenimi črtami, mora biti nad vsakim od prometnih pasov postavljen svetlobni prometni znak, ki ureja promet vozil na pasu, nad katerim je postavljen. Vrsta in barva simbolov ter ozadja sta prikazani na sliki 4.

Če se z napravami za dajanje svetlobnih prometnih znakov za urejanje prometa vozil ureja promet kolesarjev posebej, mora biti v lučeh simbol kolesarja. Barva simbola in ozadja je prikazana na sliki 5.

V primerih, kadar prehod za kolesarje in prehod za pešce, ki sta drug ob drugem, prečkata križišče, sme biti promet kolesarjev in pešcev urejen z isto napravo za dajanje dvobarvnih svetlobnih prometnih znakov. Vrsta in barva simbolov ter ozadja sta prikazani na sliki 6.

Svetlobni znaki za urejanje prometa pešcev

52. člen

Za urejanje prometa pešcev se uporabljajo naprave za dajanje svetlobnih znakov z rdečo in zeleno lučjo (semaforji za pešce). Zelena luč se lahko v določenem časovnem presledku, preden ugasne, pojavlja kot utripajoča zelena luč. Rdeča in zelena luč ne smeta biti prižgani hkrati. Vrsta in barva simbolov ter ozadja sta prikazani na sliki 7.

Svetlobni znaki za urejanje prometa tramvajev

53. člen

Za urejanje prometa tramvajev se lahko uporabljajo tudi posebne naprave za dajanje svetlobnih znakov z enobarvnimi lučmi bele barve (semaforji za tramvaje). Luči bele barve imajo obliko vodoravne, navpične ali poševne črte. Vodoravna črta pomeni prepoved prehoda tramvajev, navpična in poševna pa prost prehod tramvajev v ustrezni smeri. Vrsta in barva simbolov ter ozadja sta prikazani na sliki 8.

54. člen

Velikost luči iz 51., 52. in 53. člena znaša:

a)     za znake iz 51. člena na slikah 1, 2 in 3 znaša premer kroga luči 200 in 300 mm,

b)     za znake iz 51. člena na sliki 4 znaša na avtocesti in hitri cesti premer kroga oziroma stranica kvadrata luči 600 mm, na vseh drugih cestah pa znaša premer kroga oziroma stranica kvadrata luči 500 mm,

c)     za znake iz 51. člena na slikah 5 in 6, iz 52. člena na sliki 7 in 53. člena na sliki 8 znaša premer kroga luči 200 mm.

Svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo

55. člen

Svetlobni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo so znaki za označevanje zapornic in pol zapornic ter znaki, ki napovedujejo približevanje vlaka oziroma spustitev zapornic ali polzapornic.

56. člen

Zapornice, ki na prehodih ceste čez železniško progo v ravnini zapirajo promet čez vso cesto, morajo biti označene vsaj s tremi rdečimi odsevnimi stekli, od katerih je eno na sredi zapornice, drugi dve pa bolj proti njenima koncema, ali pa biti čez in čez prevlečene z odsevno snovjo.

Polzapornice, ki na prehodu ceste čez železniško progo zapirajo promet samo do polovice ceste, morajo biti označene vsaj s tremi rdečimi odsevnimi stekli na ustreznih razdaljah; eno izmed stekel mora biti na koncu polzapornice.

Zapornice in polzapornice morajo biti zaznamovane z rdečimi odsevnimi stekli oziroma z rdečimi odsevnimi snovmi tudi tedaj, kadar so zaznamovane s posebnimi stalnimi ali utripajočimi lučmi.

Odsevna stekla iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo meriti najmanj 40 cm² in morajo biti postavljena tako, da so vidna iz smeri, na kateri je promet zaprt.

57. člen

Če svetlobni znaki na prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic ali polzapornic napovedujejo približevanje vlaka oziroma spustitev zapornic ali polzapornic na prehodu ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami ter če ti znaki obveščajo udeležence v cestnem prometu, da so zapornice ali polzapornice spuščene, se pri tem izmenično prižigata dve okrogli rdeči luči.

Luči iz prvega odstavka tega člena morata biti druga poleg druge v vodoravni osi na tabli, prikazani na sliki 11. Barve in velikost table ustrezajo barvam in velikosti znaka za nevarnost.

Svetlobni znaki za označevanje del, drugih ovir in poškodb vozišča

58. člen

Svetlobni znaki za označevanje del na cesti, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča so:

a)     oranžna luč, ki se uporablja na tablah čelne zapore za označitev zaprtega dela ceste (slika 12),

b)     utripajoča rumena luč, ki se uporablja za poudarjanje pomena prometnega znaka, nad katerim je postavljena luč (slika 13),

c)     niz rumenih med seboj odvisno povezanih luči, ki se izmenično prižigajo v smeri vožnje vozil in so postavljene na tablah pokončne zapore. Niz luči opozarja, daje en ali več prometnih pasov zaprtih in da je promet preusmerjen v smeri prižiganja - "potovanja" luči (slika 14),

d)     rumena utripajoča puščica, usmerjena poševno navzdol, ki je sestavljena iz več hkrati utripajočih luči, za opozarjanje, da je prometni pas zaprt in da ga je treba zamenjati v smeri puščice. Puščica je lahko uporabljena na posebnih signalnih tablah ali na vozilih (sliki 15 in 16).

59. člen

Premer luči iz točk b, c in d 58. člena ne sme biti manjši od 21 cm.

8. Znaki s spremenljivo vsebino

60. člen

Kadar je zaradi prometnovarnostnih ali prometnotehničnih zahtev potrebno, smejo biti prometni znaki izvedeni kot znaki s spremenljivo vsebino.

61. člen

Znaki s spremenljivo vsebino so lahko izvedeni v obliki:

a)  vrtljivih lamel,

b)  vrtljivih prizem,

c)  pomičnega traku,

d)  svetlobnih polj, dodanih na običajnih znakih,

e)  optičnih vlaken ali

f)   visokosvetilnih diod (LED).

62. člen

Kadar so prometni znaki izvedeni kot znaki s spremenljivo vsebino na način, naveden v točkah a, b, c in d prejšnjega člena, morata biti barva in oblika vsebine, ki jo podajajo znaki s spremenljivo vsebino, enaki barvi in obliki nespremenljivih prometnih znakov.

Kadar vsebina prometnega znaka, ki je izveden na način naveden v točkah e) in f) prejšnjega člena, stalno gori, ima znak ves čas dokler gori enak pomen kot znaki, izvedeni iz svetlobno odsevnih materialov, če pa vsebina znaka utripa ali se izmenjuje z vsebino drugega prometnega znaka, pa ima tak znak spremenljive vsebine le obvestilni oziroma opozorilni pomen (opozarja na prisotnost stalnih znakov).

Kadar so prometni znaki izvedeni kot znaki s spremenljivo vsebino na način, naveden v točkah e in f prejšnjega člena, smeta biti v primerih, ko tehnologija izvedbe znaka ne omogoča uporabe predpisanih barv, uporabljeni:

a)  črna barva brez bleska namesto osnovne barve znaka,

b)  bela ali rumena barva namesto črne barve simbolov

III. TURISTIČNA IN DRUGA OBVESTILNA SIGNALIZACIJA

63. člen

Turistična in druga obvestilna signalizacija je namenjena obveščanju udeležencev v cestnem prometu o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave in pomembnejših turističnih znamenitostih ter objektih in napravah znotraj območja znamenitosti ali naselja.

Za turistične znamenitosti po tem pravilniku štejejo:

-       naravna zdravilišča,

-       smučišča, katerih dolžina prog je 10 km in več ali zmogljivost žičniških naprav 5000 smučarjev na uro in več.

Za varovana območja narave po tem pravilniku štejejo:

-       naravne vrednote,

-       zavarovana območja narave,

-       območja Nature 2000.

Turistična in druga obvestilna signalizacija je:

1.     znaki za obveščanje o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave ter pomembnejših turističnih znamenitostih,

2.     znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturni spomenik, varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekt in naprava znotraj območja znamenitosti ali naselja,

3.     znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v državo, regijo, pokrajino, občino ali naselje,

4.     znaki za podajanje prometnih, turističnih in drugih informacij na prometnih površinah zunaj vozišča ceste (počivališča, parkirišča) in na drugih površinah ob cesti, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti.

1. Znaki za obveščanje o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave ter pomembnejših turističnih znamenitostih

64. člen

Znaki za obveščanje o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave ter pomembnejših turističnih znamenitostih so:

1.     znak "obvestilna tabla", ki s simboli in napisi (VII-1) ali likovnim prikazom in napisi (VII-1.1) udeležence v cestnem prometu obvešča o smeri in oddaljenosti do mesta, kjer so označeni kulturni spomenik, varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost;

2.     znak »označitev varovanega območja narave« (VII-2), ki označuje mesto na cesti, od koder cesta poteka po varovanem območju narave;

3.     znak "označitev turistične ceste" (VIII-3), ki označuje mesto na cesti, od koder je cesta ali njen del razglašen kot turistična cesta (vinska, sadna, panoramska, gorska, planinska ipd.).

2. Znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturni spomenik, varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekt in naprava znotraj območja znamenitosti ali naselja

65. člen

Znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturni spomenik, varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekt in naprava znotraj območja znamenitosti ali naselja, so:

1.     znak »lamela za kulturni spomenik ali objekt v naselju« (VII-4), ki označuje smer, v kateri je spomenik ali objekt;

2.     znak "lamela za naravno znamenitost ali objekt v naselju" (VII-4.1), ki označuje smer, v kateri so pomemben park, botanični vrt, živalski vrt, akvarij ipd.;

3.     znak "lamela za hotele in motele" (VII-4.2), ki označuje smer v kateri je hotel ali motel;

4.     znak "lamela za pomembne objekte in naprave v naselju" (VII- 4.3), ki označuje smer, v kateri so stadion, sejmišče, bolnišnica, postaja za prvo pomoč, avtobusna postaja, železniška postaja, parkirna hiša, prostor za kampiranje ipd.;

5.     znak "lamela za pomembna poslovni-trgovska središča in objekte v naselju" (VII-4.4), ki označuje smer, v kateri so pomembno poslovno, trgovsko ali nakupovalno središče ali objekt;

6.     znak »lamela za cilje, ki so znotraj varovanega območja narave« (VII-5), ki označuje smer, v kateri so specifično področje, objekt ali naprava v varovanem območju narave;

7.     znak "lamela za objekte, ki so ob turistični cesti" (VII-6), ki označuje smer, v kateri je objekt, ki je sestavni del ponudbe turistične ceste in znak »lamela za nastanitvene in prehrambene objekte v naselju« (VII-6.1), ki označuje smer, v kateri je nastanitveni ali prehrambeni objekt razen hotel, motel in bar.

3. Znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v državo, regijo, pokrajino, občino ali naselje

66. člen

Znaki za izraz dobrodošlice na vstopu v državo, regijo, pokrajino, občino ali naselje so:

1.     znak "dobrodošli v Republiki Sloveniji" (VII-7), ki udeležencem v cestnem prometu neposredno po vstopu v državo izraža dobrodošlico;

2.     znak "na svidenje" (VII-7.1), ki udeležencem v cestnem prometu neposredno pred izstopom iz države izraža slovo.

3.     znak "območje regije ali pokrajine" (VII-7.2), ki udeležence v cestnem prometu obvešča o vstopu v regijo ali pokrajino in jim s simboli in besedilom ali z likovnim prikazom in besedilom podaja informacijo o regiji ali pokrajini;

4.     znak "območje občine" (VII-7.3), ki udeležence v cestnem prometu obvešča o vstopu na območje občine in jim s simboli in besedami ali z likovnim prikazom in besedami podaja informacijo o občini;

5.     tabla "območje naselja" (VII-7.4), ki udeležencem v cestnem prometu na vstopu v naselje s simboli in besedilom ali z likovnim prikazom in besedilom podaja informacijo o naselju.

4. Znaki za podajanje prometnih, turističnih in drugih informacij na prometnih površinah zunaj vozišča ceste (počivališča, parkirišča) in na drugih površinah ob cesti, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti

67. člen

Znaki za podajanje prometnih, turističnih in drugih informacij na počivališčih in drugih prostorih, namenjenih počitku potnikov, so "turističnoinformativne table" (VII-8), ki potnikom podajajo podrobnejše informacije o državi, regiji, pokrajini, območju, kraju ali objektu v zvezi s turizmom in prometne informacije.

68. člen

Turistični in drugi obvestilni znaki imajo obliko pravokotnika.

Velikost oziroma površina turističnih in drugih obvestilnih znakov sme znašati:

1.     površina znakov za obveščanje o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave ter pomembnejših turističnih znamenitostih, kadar so postavljeni na avtocestah in hitrih cestah – največ 15 m² oziroma največ 25 m² v primeru, kadar znak obvešča o dveh kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave ali pomembnejših turističnih znamenitostih, kadar so postavljeni na glavnih cestah zunaj naselja z voziščem, širšim od 7 m - največ 7 m², kadar so postavljeni na drugih cestah zunaj naselja - največ 6 m², kadar so postavljeni na cestah v naselju – največ 5 m²;

2.     višina znaka za obveščanje o smeri, v kateri so kulturni spomenik, varovano območje narave ali pomembnejša turistična znamenitost ter objekt in naprava znotraj območja znamenitosti ali naselja - največ 30 cm;

3.     površina znakov za izraz dobrodošlice sme znašati največ 12 m² za znaka VII-7 (dobrodošli v Republiki Sloveniji) in VII-7.1 (na svidenje), največ 6 m² za znak VII-7.2 (območje regije ali pokrajine), največ 4 m² za znaka VII-7.3 (območje občine) in VII- 7.4 (območje naselja);

4.     površina znaka VII-8 (turističnoinformativne table) največ 10 m².

69. člen

Osnovne barve turističnih in drugih obvestilnih znakov so:

-       rjava z belimi simboli in napisi,

-       zelena z belimi simboli in napisi,

-       modra z belimi simboli in napisi,

-       bela s črnimi simboli in napisi,

-       siva z belimi simboli in napisi in

-       bela z rjavimi simboli in napisi.

70. člen

Po barvi in simbolih odstopajo od 69. člena tega pravilnika naslednji turistični in drugi obvestilni znaki:

1.     znaka VII-1 in VII-1.1 (obvestilna tabla), ki lahko vsebujeta poleg belih simbolov tudi likovni prikaz v rjavobelih odtenkih;

2.     znak VII-4.3 (lamela za pomembne objekte in naprave), ki ima, kadar usmerja k zdravstvenim ustanovam in objektom, simbol rdeče barve (Rdeči križ), razen kadar usmerja k lekarnam, ko je simbol zelene barve;

3.     znak VII-5 (lamela za cilje, ki so znotraj varovanega območja narave), ki ima simbol zeleno-bele barve;

4.     znaki VII-7 (dobrodošli v Republiki Sloveniji), VII-7.1 (na svidenje), VII-7.2 (območje regije ali pokrajine), VII-7.3 (območje občine), VII-7.4 (območje naselja) in VII-8 (turističnoinformativne table), ki so praviloma rjave barve, dopustne pa so tudi druge barve, pri čemer na znaku ne sme prevladovati barva, ki se uporablja kot osnovna barva za prometne znake.

IV. PROMETNA OPREMA

71. člen

Prometna oprema cest je:

1.     oprema za označevanje bližine roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu na cestah, kjer so taki pasovi zgrajeni,

2.     oprema za vodenje in kanaliziranje prometa na območju del na cesti, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča,

3.     varnostne ograje,

4.     varovalne ograje,

5.     montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti - grbine,

6.     blažilniki trkov,

7.     ograje za pešce,

8.     zapornice in polzapornice,

9.     oprema za poudarjanje poteka avtoceste ali hitre ceste na območju razcepa,

10.  prometna ogledala,

11.  oprema proti zaslepljevanju.

1. Oprema za označevanje bližine roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu

72. člen

Oprema za označevanje bližine roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu na cestah, kjer so taki pasovi zgrajeni je:

1.     cestni smerniki, ki označujejo bližino roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu na cestah, kjer so taki pasovi zgrajeni, in hkrati nakazujejo potek ceste v prostoru. Cestni smerniki morajo biti po obliki, velikosti in načinu izdelave takšni, da so vidni ob vsakem vremenu, zlasti pa ob zmanjšani vidljivosti (tema, megla ipd.). Na cestnih smernikih morajo biti pritrjena svetlobno odbojna telesa, ki odsevajo rdečo svetlobo na desni strani in belo svetlobo na levi strani, gledano v smeri vožnje vozila (slika 1);

2.     cestni smerniki za predore, ki označujejo bližino roba vozišča v predoru. Telo cestnega smernika za predore mora, kadar smernik ni izdelan iz svetlobnih teles (LED), v celoti odsevati svetlobo, razen na tistih delih, ki predstavljajo nosilni del smernika. Cestni smerniki za predore morajo sevati oziroma odsevati rdečo svetlobo na desni strani in belo svetlobo na levi strani, gledano v smeri vožnje vozil (slika 2);

3.     svetlobno odbojna telesa, ki označujejo bližino roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu in ki se lahko pritrjujejo s pomočjo posebnih nosilcev na objekte na tistih mestih, ko ni mogoče postaviti cestnih smernikov (slika 3);

4.     snežni koli, ki v zimskih razmerah označujejo bližino roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu ter jih hkrati službe, ki z vozišča odstranjujejo sneg, uporabljajo za označevanje poteka ceste. Snežni koli so pobarvani izmenoma s polji rdeče in rumene barve. Snežni koli so lahko dodatno označeni s svetlobno odbojnimi telesi. Na snežnih kolih so lahko pritrjene posebne oznake, ki imajo določen pomen za službe, ki z vozišča odstranjujejo sneg (slika 4);

2. Oprema za vodenje in kanaliziranje prometa na območju del na cesti, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča

73. člen

Oprema za vodenje in kanaliziranje prometa na območju del na cesti, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča je:

1.     montažni vodilni robniki za kanaliziranje prometa vozil po prometnih pasovih. Na robnikih morajo biti vdelana svetlobno odbojna telesa zaradi zagotavljanja ustrezne vidljivosti robnikov ponoči in pri zmanjšani vidljivosti (slika 1). Zaradi boljše opaznosti so lahko robniki dodatno opremljeni z markerji (slika 2);

2.     markerji na enosmernih cestah, kjer je začasno vzpostavljen dvosmerni promet, za poudarjanje razmejitve prometa po smereh vožnje. Površina markerjev mora biti izdelana iz materialov, ki odsevajo svetlobo (slika 3). Markerji lahko stojijo samostojno ali pa so pritrjeni na montažne vodilne robnike. Kadar so markerji pritrjeni na montažne vodilne robnike, morajo biti izvedeni tako, da so rdeči in beli trakovi usmerjeni od vrha markerja navzdol v smeri proti vozilu, ki pelje ob markerju. V določenih primerih so lahko namesto poševnih črt uporabljene usmerjevalne puščice rdeče barve na belem polju (slika 4);

3.     svetlobno odbojna telesa za poudarjanje začasno (rumene) ali trajno (bele) označenih ločilnih črt; 0

4.     zaporne vrvice in trakovi za omejevanje oziroma označevanje manjših delovišč;

5.     začasne ločilne ograje iz umetnih snovi (plastična masa), ki fizično ločujejo površine, namenjene prometu v nasprotnih smereh;

6.     raztegljive in zložljive ograje za zavarovanje manjših delovišč na površinah za pešce;

3. Varnostne ograje

74. člen

Varnostne ograje so namenjene preprečitvi zdrsa vozila s ceste. Varnostne ograje so lahko glede na material, iz katerega so izdelane, kovinske, betonske, lesene ali kombinirane.

75. člen

Varnostne ograje morajo biti opremljene s telesi, ki odsevajo svetlobo, in sicer na desni strani ceste, gledano v smeri vožnje, s telesi, ki odsevajo rdečo, na na levi strani ceste pa s telesi, ki odsevajo belo svetlobo.

Na varnostne ograje smejo biti pritrjene naprave ali elementi, ki v primeru padca motorista zmanjšujejo možnost trka motorista v steber varnostne ograje.

4. Varovalne ograje

76. člen

Varovalne ograje so:

1.     ograje, namenjene varovanju prometa na cesti pred divjadjo in drugimi živalmi,

2.     ograje na nadvozih za zaščito prometa na cesti, ki poteka pod nadvozom.

77. člen

Varovalne ograje morajo biti izdelane iz materialov, ki so obstojni proti koroziji in vplivu ultravijolične svetlobe.

5. Montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti - grbine

78. člen

Montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti - grbine so fizične ovire, ki voznikom vozil onemogočajo vožnjo s hitrostjo, ki je večja od hitrosti, določene s postavljenim prometnim znakom.

79. člen

Montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti – grbine morajo biti izdelane tako in iz takšnih materialov, da ne povzročajo čezmernega hrupa.

80. člen

Montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti – grbine morajo biti na tisti strani, s katere se vozilo približuje oviri, označene s svetlobno odsevnimi snovmi ali telesi.

81. člen

Montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti – grbine smejo biti trapezne ali polkrožne oblike. Višina in širina ter oblika za posamezne hitrosti vožnje vozil so razvidne s slike.

6. Blažilniki trkov

82. člen

Blažilniki trkov so naprave, ki se lahko uporabljajo za zavarovanje posebno nevarnih mest na cesti, kjer obstaja nevarnost naleta vozila na stalno oviro (npr. stebri ali stene cestnih objektov, cestninski otoki in kabine itd.). Blažilniki trkov so namenjeni zmanjševanju posledic trka na potnikih, vozilu in stalni oviri.

7. Ograje za pešce

83. člen

Ograje za pešce so namenjene zavarovanju pešcev pred padcem v globino s površine, ki jo morajo ali smejo uporabljati za hojo. Ograje za pešce se smejo uporabljati tudi za kanaliziranje prometa pešcev na območju križišč, prehodov za pešce ipd.

8. Zapornice in polzapornice

84. člen

Zapornice in polzapornice so naprave, namenjene preprečevanju nadaljevanja vožnje vozil, hoje pešcev ali ježe jezdecev v smeri, na katero so prečno postavljene. Zapornice segajo čez vso cesto.

Polzapornice segajo do polovice ceste.

85. člen

Zapornice in polzapornice morajo biti pobarvane ali prevlečene s snovjo, ki odseva svetlobo, izmenoma s polji rdeče in bele barve, razen zapornic in polzapornic na prehodu ceste čez železniško progo, ki so obarvane rdeče in rumeno in označene z vsaj tremi odsevnimi stekli, ki odsevajo rdečo svetlobo.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka smejo biti zapornice ali polzapornice, kadar se uporabljajo za urejanje prometa na vstopih na parkirišča in v garažne ali parkirne hiše, pobarvane izmenoma s polji rumene in črne barve.

Zapornice in polzapornice smejo biti dodatno zaznamovane tudi s posebnimi stalnimi ali utripajočimi rdečimi lučmi.

9. Oprema za poudarjanje poteka avtoceste ali hitre ceste na območju razcepa

86. člen

Oprema za poudarjanje poteka avtoceste ali hitre ceste na območju razcepa je:

-       usmerjevalni valji in

-       smerni stebrički.

Usmerjevalni valji so namenjeni opozarjanju voznikov na bližino površine, na kateri se avtocesta ali hitra cesta cepi v dve smeri (slika 1).

Smerni stebrički so namenjeni za poudarjanje poteka vozišča avtoceste ali hitre ceste, ko poteka vozišča avtoceste ali hitre ceste na območju, kjer se avtocesta ali hitra cesta cepi, ni mogoče označiti s cestnimi smerniki (slika 2).

Puščica na usmerjevalnem valju in označba na smernih stebričih morata biti iz materiala, ki odseva svetlobo.

10. Prometna ogledala

87. člen

Prometna ogledala so namenjena zagotavljanju minimalne preglednostne razdalje, potrebne za varno vključitev udeležencev v cestnem prometu s stranske ceste v promet na prednostno cesto.

Prometna ogledala morajo biti izdelana iz takih materialov ali tako, da je preprečeno nastajanje kondenza na površini prometnega ogledala, ki je namenjena zagotavljanju večje preglednostne razdalje.

Zunanji rob prometnega ogledala mora biti pobarvan ali prevlečen s snovjo, ki odseva svetlobo, izmenoma s polji rdeče in bele barve.

Prometna ogledala so lahko pravokotne ali okrogle oblike.

11. Oprema proti zaslepljevanju

88. člen

Oprema proti zaslepljevanju so protislepilne mreže in protislepilne lamele, ki na cestah, ki imajo dve fizično med seboj ločeni smerni vozišči, preprečujejo, da bi voznike zaslepljevala nasproti vozeča vozila.

Oprema proti zaslepljevanju se praviloma postavlja na varnostnih ograjah v ločilnem pasu.

V. POSTAVLJANJE PROMETNE SIGNALIZACIJE IN PROMETNE OPREME CEST

89. člen

Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in prometno opremo cest.

Postavljanje prometnih znakov

90. člen

Prometni znaki na cestah zunaj naselja se postavljajo v višini 1,5 m od površine vozišča, razen znakov III-65 (ime predora), III-66 (ime viadukta), III-68 (ime vodotoka), III-105 (stacionaža odseka ceste), III-105.1 (stacionaža kraka odseka ceste), III- 105.2 (stacionaža cestnega objekta), III-105.3 (stacionaža odseka ceste na meji občine), III-105.4 (stacionaža odseka kolesarske poti), III-107, III-107.1 in III-107.2 (tabla za usmerjanje), ki se postavljajo v višini 1,0 m.

Prometni znaki v naseljih, ki se postavljajo ob vozišču, morajo biti v višini 0,30 do 2,25 m, prometni znaki, ki visijo ali so nad voziščem, pa v višini 4,5 m ali izjemoma tudi višje.

Prometni znaki, s katerimi so označena začasna dela, so lahko na podstavkih najmanj 0,30 m nad tlemi. Prometni znaki, ki so postavljeni na višini manj kot 1,50 m od tal, se lahko postavijo in uporabljajo samo podnevi na cestah, na katerih največja dovoljena hitrost, gostota in druge prometne okoliščine omogočajo, da jih vozniki lahko pravočasno in zlahka opazijo. Na cestah v naselju, osvetljenih z javno razsvetljavo, se taki prometni znaki lahko uporabljajo tudi pri izvajanju del ponoči.

Ne glede na določbe tega člena se lahko prometni znak triopan postavi tudi na višini manj kot 0,30 m.

Višina iz prvega in drugega odstavka tega člena se meri od površine vozišča do spodnjega roba prometnega znaka, kadar je pri prometnem znaku še dopolnilna tabla - pa do spodnjega roba dopolnilne table. Višina in lega prometnih znakov morata biti taki, da ne ovirata hoje pešcev ter da jih pešci in vozila ne zakrivajo.

Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena je prometni znak III-2.1 lahko postavljen le na levi strani ceste v smeri vožnje vozil, prometni znak III-86 je lahko na dostopnih in malo prometnih cestah postavljen le na levi strani ceste v smeri vožnje vozil, prometni znaki II-27, III-105 in III-105.3 so izjemoma lahko postavljeni le na sredini ceste (na sredinskem ločilnem pasu ali otoku) v smeri vožnje vozil, prometni znaki II-47, VI-1.1, VI-2 in VI-3 se postavljajo na levi strani prometnega pasu v smeri vožnje (na sredinskem ločilnem pasu ali otoku, pred oviro, pred zaprtim prometnim pasom), prometni znaki III-90 do III-91 in III-101 do III-103 se postavljajo nad voziščem ceste v smeri vožnje vozil, prometna znaka VI-8 in VI-8.1 se postavljata na otokih, prometni znak II-45.1 pa je lahko postavljen na levi strani v smeri vožnje na otoku krožnega križišča.

91. člen

Zaradi boljše vidnosti smejo biti prometni znaki v posameznih primerih izdelani na kontrastnih ploščah. V takem primeru sme biti vsebina, ki dopolnjuje pomen prometnega znaka, izpisana na plošči.

92. člen

V posebnih primerih, ko je treba pomen prometnega znaka močno poudariti, sme biti prometnemu znaku dodana obroba ali pravokotno ozadje iz svetlobno odsevnega materiala najmanj tipa II fluorescenčne rumene barve.

93. člen

Na istem drogu ne smeta biti več kot dva prometna znaka, razen znakov III-86 (kažipot), ko so lahko na istem drogu trije.

94. člen

Drog prometnega znaka oziroma prvi drog nosilnega ogrodja, ki je sestavljeno iz drogov, se praviloma postavi največ 2 m od roba vozišča.

Vodoravna razdalja med zunanjim robom vozišča oziroma robom robnega ali odstavnega pasu in najbližjim robom prometnega znaka na cestah zunaj naselja mora biti najmanj 0,75 m, na cestah v naselju pa najmanj 0,30 m, če je cesta omejena z robniki.

95. člen

Prometni znak sme biti izjemoma postavljen:

1.     na konzolnem nosilcu, če je tako postavljeni znak bolje viden za udeleženca v cestnem prometu;

2.     na drogu semaforja, in sicer:

-  znak II-1 (križišče s prednostno cesto);

-  znak II-2 (Ustavi!);

-  znak II-4 (prepovedan promet v eno smer);

-  znaka II-26 (prepovedano zaviti na levo), II-26.1 (prepovedano zaviti na desno);

-  znak II-27 (prepovedano polkrožno obračanje);

-  znaki II-45, II-45.1 in II-45.2 (obvezna smer);

-  znaki II-46 , II-46.1 in II-46.2 (dovoljene smeri);

-  znak II-48 (krožni promet);

-  znaka III-2 in III-2.1 (enosmerna cesta);

-  znak III-3 (prednostna cesta) in

-  znak III-106 (tabla za označevanje imena ulice),

3.     na druge drogove.

1. Znaki za nevarnost

96. člen

Znaki za nevarnost se postavljajo praviloma zunaj naselja na razdalji 150 do 250 m pred nevarnim mestom na cesti.

Znaki za nevarnost iz prvega odstavka tega člena se lahko postavljajo tudi na razdalji manj kot 150 m pred nevarnim mestom na cesti, če to zahtevajo okoliščine na delu ceste, na katerem je znak. Če to zahteva varnost prometa, zlasti pa hitrost vozil ali nepreglednost ceste, je treba te znake postaviti tudi na razdalji več kot 250 m pred nevarnim mestom na cesti.

Znakom za nevarnost, ki so postavljeni na razdalji, manjši od 150 m ali večji od 250 m, morajo biti dodane dopolnilne table, na katerih je označena razdalja do nevarnega mesta, zaradi katerega so ti znaki postavljeni.

Na nepreglednih cestah ali na cestah, kjer je hitrost prometa velika, ter v drugih primerih, ko se lahko zgodi, da voznik nenadoma in nepripravljen naleti na nevarno mesto na cesti, je treba med znakom za nevarnost, postavljenim na razdalji iz prvega in drugega odstavka tega člena, in nevarnim mestom na cesti postaviti en, dva ali več enakih znakov z dopolnilnimi tablami, ki označujejo razdaljo do nevarnega mesta.

97. člen

Začasne nevarnosti na cesti (dela na cesti, padanje kamenja idr.) je treba označiti s prometnimi znaki, ki so v tem pravilniku predpisani za označevanje trajnih nevarnosti enake vrste.

98. člen

Postavljanje znaka I-19 (delo na cesti), znaka I-23 (dvosmerni promet), znaka I-26 (križišče enakovrednih cest), znakov I-27, I- 28, I-28.1, I-29 in I-29.1 (križišče in združitev s stransko cesto), znaka I-31 (tramvajska proga), znakov I-38 in I-38.1 (Andrejev križ), znaka I-39 (približevanje prehodu ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami) in znaka I-40 (približevanje prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic ali polzapornic) je drugačno kot pri drugih znakih za nevarnost, in sicer:

1.     Pri kratkotrajnih (dnevnih) vzdrževalnih delih in za označitev začasnih ovir je lahko znak I-19 uporabljen na znaku VI-1 (pomična zaporna tabla z utripajočimi lučmi in prometnimi znaki);

2.     znak I-23 (dvosmerni promet) mora biti na istem mestu, od koder se začenja dvosmerni promet, če je to potrebno, pa tudi na določeni razdalji pred mestom na cesti, od koder je promet dvosmeren. Znaku, ki stoji na določeni razdalji pred mestom na cesti, od koder je promet dvosmeren, mora biti dodana dopolnilna tabla z označbo razdalje do mesta, od koder je dvosmerni promet;

3.     znak I-26 (križišče enakovrednih cest) se praviloma postavlja na cestah zunaj naselja;

4.     znake I-27 (križišče s stransko cesto pod pravim kotom), I-28 (stranska cesta, ki pripelje na prednostno z leve strani pod pravim kotom), I-28.1 (stranska cesta, ki pripelje na prednostno z desne strani pod pravim kotom), I-29 (stranska cesta, ki pripelje na prednostno z leve strani pod ostrim kotom), I-29.1 (stranska cesta, ki pripelje na prednostno z desne strani pod ostrim kotom) je dovoljeno postaviti samo, če je na stranski cesti, ki se križa s prednostno cesto, pred križiščem znak II-1 (križišče s prednostno cesto) ali znak II-2 (Ustavi!);

5.     znak I-31 (tramvajska proga) se praviloma postavlja zunaj naselja, izjemoma pa tudi na cestah v naselju, če to zahteva varnost prometa;

6.     znaka I-38 in I-38.1 (Andrejev križ) sta samo na prehodih ceste čez železniško progo v ravnini, ki so popolnoma nezavarovani ali so zavarovani samo z napravami za dajanje svetlobnih in zvočnih znakov brez zapornic ali polzapornic, in sicer na razdalji 5 m od najbližje železniške tirnice, če okoliščine to zahtevajo, pa tudi na manjši oziroma večji razdalji, vendar ne manj kot 3 m oziroma ne več kot 10 m od najbližje železniške tirnice. Če je prehod ceste čez železniško progo v ravnini zavarovan s svetlobnimi znaki, ki napovedujejo približevanje vlaka, je znak I-38 ali I-38.1 (Andrejev križ) na istem drogu, in sicer nad svetlobnimi znaki. Znak Andrejev križ mora biti viden na cesti, na kateri je postavljen, z razdalje najmanj 50 m;

7.     znak I-39 (približevanje prehodu ceste čez železniško progo z zapornicami ali polzapornicami) in znak I-40 (približevanje prehodu ceste čez železniško progo brez zapornic ali polzapornic) morata biti postavljena tako, da je znak v obliki pravokotnika s tremi poševnimi trakovi in ustreznim znakom za nevarnost 240 m pred križiščem ceste z železniško progo, znak z dvema poševnima trakovoma 160 m, znak z enim poševnim trakom pa 80 m pred križiščem ceste in železniške proge. Nižja stran poševnih trakov je bližja vozišču. Trikotni znak za nevarnost je lahko postavljen tudi nad znakom v obliki pravokotnika, ki stoji 80 m pred prehodom ceste čez železniško progo.

2. Znaki za izrecne odredbe

99. člen

Znaki za izrecne odredbe se postavljajo neposredno na mestu, od koder nastaja za udeležence v cestnem prometu obveznost, prepoved ali omejitev, ki je izražena s prometnim znakom.

Če je zaradi slabe preglednosti ceste ali iz drugih varnostnih razlogov potrebno, da so udeleženci v cestnem prometu vnaprej obveščeni o izrecni odredbi, je lahko takšen znak postavljen tudi na ustrezni razdalji od mesta, od koder velja odredba.

Znakom za izrecne odredbe, ki so po drugem odstavku tega člena postavljeni na določeni razdalji pred mestom, na katerem je znak za izrecno odredbo in od koder velja odredba, je treba dodati dopolnilne table z označbo razdalje do mesta, od koder velja odredba.

100. člen

Znake za izrecne odredbe je treba ponovno postaviti za vsakim križiščem ceste, na kateri je takšen znak, z drugo cesto, če naj velja izrecna odredba tudi še za takšnim križiščem.

Izrecna odredba, izražena z znakom za prepoved ali omejitev ali z znakom za obveznost, postavljenim pri vhodu v naselje na istem drogu, na katerem je tudi znak III-14 (ime naselja), velja na območju vsega naselja, če na posameznih cestah ali delih ceste v naselju ni z drugim prometnim znakom izražena drugačna odredba.

101. člen

Za označevanje izrecnih odredb, ki veljajo samo za določen čas med dnevom ali samo določene dni, so lahko na cesti postavljeni tudi prometni znaki, izdelani tako, da so simboli in dopolnilne table, na katerih je določen njihov pomen, vidni samo v času, ko velja z znakom izražena izrecna odredba.

102. člen

Postavljanje znaka II-1 (križišče s prednostno cesto), znaka II-2 (Ustavi!), znaka II-33 (prednost vozil iz nasprotne smeri), znaka II-34 (prepovedana ustavitev in parkiranje), znaka II-35 (prepovedano parkiranje), znakov II-36 in II-37 (izmenično parkiranje), znakov II-45, II-45.1 in II-45.2 (obvezna smer), znaka II-47 (obvezna vožnja mimo po desni strani), znaka II-47.1 (obvezna vožnja mimo po levi strani) in znaka II-48 (krožni promet) je drugačno kot pri drugih znakih za izrecne odredbe, in sicer:

1.     znaka II-1 (križišče s prednostno cesto) in II-2 (Ustavi!) se postavljata neposredno pred križiščem s prednostno cesto. Znak II-2 se postavlja pred križiščem s prednostno cesto, ki je nevarno zaradi slabe preglednosti glede na hitrost vozil na prednostni cesti (zagotovljena je le najmanjša predpisana pregledna razdalja), zaradi česar lahko voznik pravilno presodi prometno situacijo le, če ustavi vozilo. Znaku II-2 se praviloma doda neprekinjena široka prečna črta (V-9) na vozišču. Znak II-2 (Ustavi!) se lahko uporabi tudi kot pripomoček pri varovanju otrok. V tem primeru se obojestransko označi na osmerokotni tabli z drogom za postavitev. Premer osmerokotniku očrtanega kroga mora biti najmanj 60 cm, dolžina droga pa od 1,80 m do 2,00 m;

2.     znak II-33 (prednost vozil iz nasprotne smeri) je na mestu, s katerega je mogoče videti del ceste, na katerega se nanaša prepoved;

3.     znak II-34 (prepovedana ustavitev in parkiranje), znak II-35 (prepovedano parkiranje) ter znaka II-36 in II-37 (izmenično parkiranje) imajo lahko pod seboj dopolnilno tablo s puščico, ki je vzporedna z vzdolžno osjo ceste in ki opozarja, da se nanaša na prometnem znaku označena prepoved oziroma omejitev samo na del ceste v smeri, ki jo označuje puščica, in na razdalji, označeni ob puščici. Znaka II-36 in II-37 (izmenično parkiranje) se postavljata na enosmernih cestah praviloma v paru (vsak na eni strani ceste);

4.     znaki II-45, II-45.1, II-45.2 (obvezna smer) in znak II-48 (krožni promet) so na samem križišču;

5.     znak II-47 (obvezna vožnja mimo po desni strani) in znak II- 47.1 (obvezna vožnja mimo po levi strani) sta ob vrhu ali robu otoka za pešce oziroma otoka za usmerjanje prometa ali pred drugimi objekti na vozišču.

3. Znaki za obvestila

103. člen

Znaki za obvestila se postavljajo tako, da dajejo udeležencem v cestnem prometu predhodna obvestila o razvrščanju, obvestila o zavijanju, potrdilno obvestilo o smeri vožnje ter da označujejo objekt, prostor, ulico ali dele ceste, na katere se nanašajo.

Če objekta ali prostora, na katerega se nanaša obvestilo, ni ob cesti, ob kateri je znak, je lahko potrebno obvestilo na dopolnilni tabli ali na samem znaku tako, da je udeležencem v cestnem prometu omogočeno, da hitro in lahko najdejo objekt oziroma prostor, na katerega se nanaša znak.

104. člen

Znak III-1 (prednost pred vozili iz nasprotne smeri), znaka III-2 in III-2.1 (enosmerna cesta), znak III-3 (prednostna cesta), znak III-5 (prehod za kolesarje), znak III-6 (prehod za pešce), znak III-9 (smer vožnje vozila, ki namerava zaviti na levo na križišču, na katerem je zavijanje na levo prepovedano), znak III-14 (naselje), znak III-14.1 (bližina naseljenega območja), znak III-16 (prenehanje prepovedi prehitevanja vseh motornih vozil, razen enoslednih), znak III-17 (prenehanje prepovedi prehitevanja za tovorna vozila), znak III-18 (prenehanje omejitve hitrosti), znak III-19 (prenehanje najmanjše dovoljene hitrosti), znak III-20 (prenehanje prepovedi dajanja zvočnih znakov), znak III-21 (prenehanje vseh prepovedi in omejitev), znak III-79 (številka mednarodne ceste), znak III-80 (številka avtoceste), znak III-81 (številka hitre ceste), znak III-82 (številka ceste), znak III-83 (številka kolesarske poti), znaka III-84 in III-88 (predkrižiščna tabla), znak III-85 (razvrščanje vozil), znak III-85.1 (razvrščanje vozil z imeni krajev), znak III-86 (kažipot), znak III-87 (kažipotna tabla), znak III-89 (predkažipot), znaka III-90 in III-90.1 (kažipot nad voziščem na portalu), znak III-91 (kažipot za razvrščanje nad prometnimi pasovi na portalu), znak III-92 (številka izvoza), znak III-92.1 (ime izvoza), znak III-92.2 (ime razcepa), znak III-93 (potrditev smeri), znak III-94 (počivališče), znaka III-95 in III-96 (predkažipot za počivališče), znak III-97 (kažipot za počivališče), znak III-100 (razvrščanje vozil v območju cestninske postaje), znak III-101 (ABC-cestninska steza), znak III-102 (mešana (kombinirana) cestninska steza), znak III-103 (cestninska steza, namenjena določenim vrstam vozil), znak III-106 (tabla za označevanje imena ulice), znaki III-107, III-107.1 in III-107.2 (tabla za usmerjanje), znak III-109 (največja dovoljena hitrost pri zmanjšani vidljivosti) in znak III-111 (predznak za obvoz) se postavljajo takole:

1.     znak III-1 (prednost pred vozili iz nasprotne smeri) pred zoženim delom ceste. Na nasprotni strani zoženega dela ceste je treba postaviti znak II-33 (prednost vozil iz nasprotne smeri);

2.     znaka III-2 in III-2.1 (enosmerna cesta) - vzdolž ceste z enosmernim prometom, in sicer na mestih, na katerih je treba voznika, ki vozi po cesti oziroma prihaja na takšno cesto, obvestiti, da je promet enosmeren.

Postavljanje znakov iz prvega odstavka te točke ne vpliva na obvezno postavljanje ustreznih znakov za prepoved in znakov za obveznost na mestih, na katera pripeljejo vozila z drugih cest na enosmerno cesto. Znak III-2 je treba postaviti tako, daje puščica pravokotna na vzdolžno os ceste, znak III-2.1 pa tako, daje puščica vzporedna z njo;

3.     znak III-3 (prednostna cesta) - praviloma na cestah v naselju z močnejšimi prometnimi tokovi vozil ali na dovozih k naselju, in sicer neposredno pred križiščem;

4.     znak III-5 (prehod za kolesarje) in znak III-6 (prehod za pešce) - samo neposredno pred prehodoma oziroma nad njima;

5.     znak III-9 (smer vožnje vozila, ki namerava zaviti na levo na križišču, na katerem je zavijanje na levo prepovedano) - na prvem križišču pred križiščem, na katerem namerava vozilo zaviti na levo, pa je zavijanje na levo na njem prepovedano;

6.     znak III-14 (naselje) - na začetku naselja v katerega vodi cesta. Znaka III-14 ni dovoljeno postaviti na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila, razen na izvoznih krakih njihovih priključkov;

7.     znak III-14.1 (bližina naseljenega območja) – na začetku naseljenega območja, po obrobju katerega vodi cesta. Znaka III-14.1 ni dovoljeno postaviti na avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila, razen na izvoznih krakih njihovih priključkov;

8.     znak III-79 (številka mednarodne ceste), znak III-80 (številka avtoceste), znak III-81 (številka hitre ceste), znak III-82 (številka ceste), znak III-83 (številka kolesarske poti) - kadar se postavljajo kot posebni znaki, so lahko tudi pod drugimi ali nad drugimi prometnimi znaki;

9.      znak III-84 (predkrižiščna tabla) - praviloma 150 m pred križiščem, ki ga označuje;

10.  znak III-85 (razvrščanje vozil) in znak III-85.1 (razvrščanje vozil z imeni krajev) - na mestu, od koder se začnejo pasovi za razvrščanje;

11.  znak III-86 (kažipot) - na križišču na mestu, od koder se začne cesta, na katero se znak nanaša in sicer tako, da voznik zavije na to cesto pred kažipotom;

12.  znak III-87 (kažipotna tabla) - praviloma največ 20 m pred vstopom na križišče, ki nima pasov za razvrščanje;

13.  znak III-88 (predkrižiščna tabla) - praviloma na razdalji 1000 m, vendar ne na manjši kot 700 m od mesta, na katerem se začne zaviralni pas;

14.  znak III-89 (predkažipot) - na polovici razdalje med znakom III-88 (predkrižiščna tabla) in mestom, na katerem se začne zaviralni pas, ter na začetku zaviralnega pasu. Polje naravnost se uporablja samo, če predhodno ni postavljen znak III-88;

15.  znaka III-90 in III-90.1 (kažipot nad voziščem) - enako kot znak III-89, kadar ni na razpolago dovolj prostora za postavitev znaka III-89 (predkažipot) ali kadar to zahtevajo prometnovarnostni razlogi;

16.  znak III-91 (kažipot za razvrščanje nad prometnimi pasovi) - nad vsakim prometnim pasom;

17.  znak III-92 (številka izvoza) - nad znakom III-89 (predkažipot);

18.  znak III-92.1 (ime izvoza) in znak III-92.2 (ime razcepa) – na razdalji 1500 do 2000 m pred zaviralnim pasom;

19.  znak III-93 (potrditev smeri) - na razdalji največ 500 m od konca pospeševalnega pasu oziroma za priključkom;

20.  znak III-94 (počivališče) - praviloma na razdalji 1000 m, vendar ne na manjši kot 700 m od mesta, na katerem se začne zaviralni pas;

21.  znaka III-95 in III-96 (predkažipot za počivališče) na polovici razdalje med znakom III-88 in mestom, na katerem se začne zaviralni pas, ter na začetku zaviralnega pasu;

22.  znak III-97 (kažipot za počivališče) - na mestu, od koder se začne cesta, ki pelje na počivališče;

23.  znak III-100 (razvrščanje vozil na območju cestninske postaje) - na mestu, od koder se začnejo pasovi za razvrščanje na območju cestninske postaje;

24.  znak III-106 (tabla za označevanje imena ulic - na križišču;

25.  znaki III-107, III-107.1 in III-107.2 (tabla za usmerjanje) - na mestu, od koder se začne oster ovinek, ter na samem ovinku;

26.  znak III-109 (največja dovoljena hitrost pri zmanjšani vidljivosti) - le na avtocestah, hitrih cestah in glavnih cestah, ki potekajo po področju, na katerem se pogosto pojavlja gosta megla;

27.  znak III-111 (predznak za obvoz) - praviloma na razdalji 150 m pred križiščem, na katero se znak nanaša;

28.  znaka III-121, III-121.1 (izhod v sili) neposredno na mestu, kjer je izhod v sili pravokotno na os ceste za obe smeri rešitve, znaka III-122 in III-122.1 (izhod v sili) pa na medsebojni razdalji 100 m, razen v predorih, ko se postavljajo na medsebojni razdalji 50 m. Kadar je za reševanje namenjenih več izhodov, mora biti smer rešitve na mestu med dvema izhodoma označena proti obema izhodoma. Kadar so znaki postavljeni v predorih, morajo biti izvedeni z lastnim virom svetlobe.

4. Dopolnilne table

105. člen

Dopolnilne table morajo biti pri prometnih znakih, na katere se nanašajo, pod njihovim spodnjim robom. Posebnosti pri uporabi dopolnilnih tabel so:

1.     dopolnilna tabla IV-1.1, ki sme biti dodana le znaku II-1 (križišče s prednostno cesto);

2.     dopolnilne table IV-8, IV-8.1, IV-8.2, IV-8.3, IV-8.4, IV-8.5 smejo biti dodane le znaku II-34 (prepovedana ustavitev in parkiranje);

3.     dopolnilna tabla IV-12.1 (ob sneženju) sme biti dodana le znakom za izrecne odredbe;

4.     dopolnilna tabla IV-13, ki sme biti dodana znaku III-3 (prednostna cesta);

5.     na križišču, kjer je postavljen znak III-3 (prednostna cesta) in mu je dodana dopolnilna tabla IV-13, mora biti znaku II-1 (križišče s prednostno cesto) ali znaku II-2 (Ustavi!), ki stoji na tem križišču, dodana dopolnilna tabla IV-13.1.

5. Označbe na vozišču

106. člen

Prekinjene vzdolžne črte morajo biti označene takole:

1.     označba V-2 (ločilna prekinjena črta) - zunaj naselja mora biti presledek med označenima črtama enak dvojni dolžini označene črte, v naselju pa mora biti presledek med označenima črtama enak dolžini označene črte. Kadar je na cestah zunaj naselja s širino vozišča med 5,0 m in 5,5 m zaznamovana ločilna prekinjena črta z označenimi črtami dolžine 1 m, mora biti presledek med označenima črtama enak trojni dolžini označene črte;

2.     označba V-3 (opozorilna črta) se označuje le zunaj naselja. Presledek med označenima črtama mora biti enak polovici dolžine označene črte;

3.     označbe V-4 (kratka prekinjena črta), V-5, V-5.1, V-5.2, V-5.3 (široka prekinjena črta) in V-7 (dvojna prekinjena črta) - presledek med označenima črtama mora biti enak dolžini označene črte;

4.     označbi V-8 in V-8.1 (dvojna kombinirana črta) presledek med označenima črtama mora biti enak presledku med črtami, ki je uporabljen pri ločilni črti (V-2), ki je označena pred dvojno kombinirano črto;

5.     označba V-9 (neprekinjena široka prečna črta) mora biti označena kot podaljšek roba prečnega vozišča pod pogojem, da ima voznik s tega mesta zagotovljeno najmanjše polje preglednosti (pregledni trikotnik). Najmanjše polje preglednosti (pregledni trikotnik) je prikazano na sliki 1. Vrednosti pregledne razdalje A in B določa predpis o projektiranju cest;

Najmanjši pregledni trikotnik je prikazan na sliki 1. Vrednosti pregledne razdalje A in B določa predpis o projektiranju cest;

6.     označbi V-10 (prekinjena široka prečna črta) in V-10.1 (trikotniki, z vrhom obrnjeni proti vozilu) morata biti označeni kot podaljšek roba prečnega vozišča in smeta biti uporabljeni le pri znaku II-1, razen če sta uporabljeni pri označevanju prometnih pasov za razvrščanje vozil na prednostni cesti;

7.     označba V-16 (prehod za pešce) se praviloma označi pravokotno na os vozišča. Če to ni mogoče, se sme prehod označiti tudi poševno, s tem da so krajše stranice paralelogramov vzporedne z osjo prehoda.

6. Drugi znaki za označevanje del, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča

107. člen

Znaki za označevanje del, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča smejo biti postavljeni le za najnujnejši čas, dokler se opravljajo dela oziroma dokler se ne odstrani ovira v cestnem prometu ali poškodba vozišča, in se postavljajo takole:

1.     znaki VI-1 in VI-1.1 (tabla čelne zapore), VI-2 in VI-2.1 (tabla usmerjevalne zapore) - 1 m nad voziščem, ponoči in pri zmanjšani vidljivosti pa morajo biti dodatno označeni s stalnimi oranžnimi lučmi;

2.     znaka VI-3 in VI-3.1 (tabla pokončne zapore) - kadar zapirajo prometni pas, morajo biti vsaj prvi štirje znaki v zapori dodatno označeni z nizom utripajočih luči;

3.     znak VI-5 (pomična zaporna tabla z utripajočimi lučmi in prometnimi znaki) - pritrjen na tovornem vozilu ali priklopnem vozilu, ki ga vleče tako vozilo. Tabla mora odvisno od kategorije ceste in vrste del ali ovire v cestnem prometu stati na določeni razdalji pred mestom, na katerem potekajo dela;

4.     znak VI-6 (pomična zaporna tabla z rumeno utripajočo puščico, usmerjeno poševno navzdol, in prometnim znakom) - na priklopnem vozilu. Rumena puščica in dodatne rumene utripajoče luči ne smejo utripati hkrati;

5.     znak VI-7 (pomična signalna tabla) - na tovornem vozilu ali priklopnem vozilu, ki ga vleče tako vozilo. Vsebina znaka in dodatne rumene utripajoče luči ne smejo utripati hkrati;

6.     znaka VI-8 in VI-8.1 (stožec za označitev prometnega otoka) - 30 cm nad voziščem.

7. Svetlobni prometni znaki

108. člen

Naprave za dajanje svetlobnih znakov za urejanje prometa na križiščih, ki so na drogu ob vozišču, morajo biti nameščene 2 do 3,5 m nad voziščem.

Na drogu, na katerem je naprava iz prvega odstavka tega člena, je lahko nižje in z manjšimi lučmi tudi ponovljena naprava za dajanje svetlobnih znakov, ki je namenjena boljšemu pregledu voznikov, ki stojijo neposredno pred napravo. Ponovljena naprava mora delovati sočasno z napravo, ki je postavljena nad njo.

Če so naprave za dajanje svetlobnih znakov nameščene tako, da visijo nad voziščem, mora biti spodnji rob naprave vsaj 4,5 m nad voziščem.

Svetlobni znak, ki napoveduje prihod vlaka, mora biti na prehodu ceste čez železniško progo, ki ni zavarovan z zapornicami ali polzapornicami, postavljen pod znakom I-38 ali I-38.1 (Andrejev križ) na istem drogu.

8. Postavljanje turistične in druge obvestilne signalizacije

109. člen

Kulturni spomeniki, varovana območja narave ter pomembnejše turistične znamenitosti, objekti ali naprave, o katerih se obvešča in h katerim se usmerja promet s turistično in drugo obvestilno signalizacijo, morajo izpolnjevati poleg pogojev, določenih s tehničnimi specifikacijami za ceste, vsaj naslednje pogoje:

-       znamenitost, spomenik, območje, objekt ali naprava, do katerih se usmerja na avtocesti in hitri cesti, morajo biti razglašeni za varovano območje narave ali kulturni spomenik državnega pomena; znamenitost, spomenik, območje, objekt ali naprava, do katere se usmerja na ostalih javnih cestah, morajo biti razglašeni za varovano območje narave ali kulturni spomenik najmanj lokalnega pomena,

-       znamenitost, spomenik, območje, objekt ali napravo je mogoče obiskati praviloma vse leto,

-       cesta in dostop do znamenitosti, spomenika, območja, objekta ali naprave morata biti varna in lahko dostopna posameznim vrstam udeležencev v cestnem prometu, ki jim je namenjena,

-       zagotovljeno mora biti zadostno število parkirnih mest za parkiranje vozil na urejenih parkiriščih zunaj vozišča ceste,

-       zagotovljene morajo biti ustrezne sanitarije.

Določba prve alinee prejšnjega odstavka se ne uporablja za postavljanje znakov iz 65. člena tega pravilnika, kadar se postavljajo v naselju.

110. člen

Turistična in druga obvestilna signalizacija se sme postavljati v najnujnejšem možnem obsegu in le, če za določeno območje, prostor, objekt ali napravo ni prometnega znaka za označitev ali obveščanje na tako območje, prostor, objekt ali napravo oziroma če območja, prostora, objekta ali naprave ni mogoče jasno označiti z obvestilnim prometnim znakom za vodenje prometa z imeni prometnih ciljev, ki so jim dodani simboli iz tega pravilnika za določeno območje, prostor, objekt ali napravo.

Na avtocestah in hitrih cestah ni dovoljeno postavljati turistične in druge obvestilne signalizacije razen znakov VII-1 in VII-1.1 (obvestilna tabla), VII-7 (dobrodošli v Republiki Sloveniji), VII-7.1 (na svidenje) in VII-8 (turističnoinformativne table).

Na eni lokaciji je lahko v enem sklopu lamel največ sedem posameznih lamel. Barve lamel v posameznem sklopu si sledijo od zgoraj navzdol: bela, rjava, modra, zelena, bela z rjavimi simboli in napisi, siva. Znotraj posameznega barvnega sklopa lamel se lamele razvrstijo glede na smer puščice od zgoraj navzdol: naravnost, levo, desno.

111. člen

Turistična in druga obvestilna signalizacija se sme postavljati le ob cestišču, če je vozišče namenjeno samo vožnji z motornimi vozili. Če je cestišče namenjeno tudi vožnji z vozili, ki niso motorna vozila, in drugi udeležencem v cestnem prometu, sme biti turistična in druga obvestilna signalizacija postavljena tudi nad to prometno površino.

Turistična in druga obvestilna signalizacija se na cestah zunaj naselja postavlja v višini 1,5 m od površine vozišča.

Turistična in druga obvestilna signalizacija v naseljih, ki se postavlja ob vozišču ali nad drugo prometno površino, mora biti v višini najmanj 2,25 m od površine vozišča oziroma najmanj 2,50 m od druge prometne površine, nad katero je postavljena.

Višina iz drugega in tretjega odstavka tega člena se računa od površine, namenjene prometu, do spodnjega roba znaka, kadar je pri znaku še dopolnilna tabla - pa do spodnjega roba dopolnilne table.

Mesto postavitve, višina in lega turistične in druge obvestilne signalizacije morajo biti taki, da ne zakrivajo postavljenih prometnih znakov, da ne odvračajo pozornosti voznikov od postavljenih prometnih znakov, da ne ogrožajo hoje pešcev ter da jih pešci in vozila ne zakrivajo.

112. člen

Drog turistične in druge obvestilne signalizacije se praviloma postavi največ 2,0 m od roba vozišča. (črtan)

Vodoravna razdalja med zunanjim robom vozišča oziroma robom robnega ali odstavnega pasu in najbližjim robom turistične in druge obvestilne signalizacije na cestah zunaj naselja mora biti najmanj 0,75 m, na cestah v naselju pa najmanj 0,30 m, če je cesta omejena z robniki.

113. člen

Turistična in druga obvestilna signalizacija sme biti izjemoma postavljena:

-       na konzolnem nosilcu, če je tako postavljeni znak bolje viden za udeležence v cestnem prometu;

-       na drugih drogovih in ogrodjih, če je tako predpisano z odlokom o zaščiti kulturnega spomenika ali naravne znamenitosti.

1. Znaki za obveščanje o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave ter pomembnejših turističnih znamenitostih

114. člen

Znaki za obveščanje o kulturnih spomenikih, varovanih območjih narave ter pomembnejših turističnih znamenitostih VII-1 in VII-1.1 (obvestilna tabla) se smejo postavljati le pred križišči, in sicer:

1.     na avtocestah in hitrih cestah praviloma na razdalji najmanj 500 m in največ 1500 m pred prometnim znakom III-88 (predkrižiščna tabla), oziroma če tega ni, pred znakom III-89 (predkažipot);

2.     na avtocestah in hitrih cestah smeta biti postavljena za en izvoz z avtoceste oziroma hitre ceste največ dva znaka VII-1 oziroma VII-1.1 (obvestilna tabla)). Kulturni spomenik, varovano območje narave ter pomembnejša turistična znamenitost, na katero se znak nanaša, praviloma ne sme biti oddaljena več kot 30 km od mesta, na katerem stoji znak. H kulturnemu spomeniku, varovanemu območju narave ter pomembnejši turistični znamenitosti, na katero se znak VII-1 oziroma VII-1.1 nanaša, sme biti v nadaljevanju promet voden s prometnimi znaki za vodenje prometa na območju križišča, bodisi z imenom kulturnega spomenika, varovanega območja narave ter pomembnejše turistične znamenitosti ali simbolom, ki je dodan imenu kraja, ki vodi v smeri, v kateri je kulturni spomenik, varovano območje narave ter pomembnejša turistična znamenitost;

3.     na glavnih cestah zunaj naselja praviloma na razdalji najmanj 250 m pred prvim obvestilnim prometnim znakom, ki obvešča o smereh vožnje na križišču,

4.     na drugih cestah zunaj naselja praviloma na razdalji najmanj 150 m pred prvim obvestilnim prometnim znakom, ki obvešča o smereh vožnje na križišču,

5.     na cestah v naselju praviloma na razdalji najmanj 100 m pred križiščem.

Na cestah iz 1., 2. in 3. točke tega člena je dovoljeno postavljati znake le, če so za kulturni spomenik, varovano območje narave ter pomembnejšo turistično znamenitost izpolnjeni vsi pogoji iz 109. člena tega pravilnika.

2. Znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturni spomenik, varovano območje narave in pomembnejša turistična znamenitost ter objekt in naprava znotraj območja znamenitosti in naselja

115. člen

Znaki za obveščanje o smeri, v kateri so kulturni spomenik, varovano območje narave in pomembnejša turistična znamenitost ter objekt in naprava znotraj območja znamenitosti in naselja, se smejo postavljati le znotraj območja oziroma naselja, in sicer praviloma na razdalji najmanj 30 m pred prvim obvestilnim prometnim znakom, ki obvešča o smereh vožnje na križišču. Če na križišču ne stojijo prometni znaki za vodenje prometa na območju križišča, smejo biti znaki postavljeni tudi neposredno pred vstopom na križišče ali na križišču.

Izjemoma se smejo znaki VII-4 (lamela za kulturni spomenik ali objekt v naselju), VII-4.1 (lamela za naravno znamenitost ali objekt v naselju), VII-4.4 (lamela za pomembna poslovno – trgovska središča in objekte v naselju) in VII–6.1 (lamela za nastanitvene in prehrambene objekte v naselju) uporabiti tudi na cestah zunaj naselja, če v smeri, v kateri se ti prometni cilji nahajajo, ni kraja ali značilnega objekta, ki bi ga bilo mogoče označiti z znaki za vodenje prometa na območju križišča.

3. Znaki za podajanje prometnih, turističnih in drugih informacij na prometnih površinah zunaj vozišča ceste (počivališča, parkirišča) in na drugih površinah ob cesti, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti

116. člen

Znaki za podajanje prometnih, turističnih in drugih informacij na prometnih površinah zunaj vozišča ceste (počivališča, parkirišča) in na drugih površinah ob cesti, ki so določene za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti, se postavljajo na površinah, ki niso namenjene vožnji vozil in ki zagotavljajo ustrezno varnost pešcem, ki se seznanjajo z vsebino znaka.

117. člen

Na cesti, ob kateri je počivališče ali drug prostor, namenjen počitku potnikov, mora biti postavljen tudi prometni znak III-59 (informacija), ki opozarja na bližino mesta, na katerem je znak za podajanje turističnih in drugih informacij.

Postavljanje prometne opreme

1. Oprema za označevanje bližine roba vozišča

118. člen

Cestni smerniki se praviloma postavljajo na razdalji 0,75 m od zunanjega roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu, vrh smernika pa mora biti 0,75 m nad voziščem oziroma robom robnega ali odstavnega pasu.

Kadar je ob vozišču oziroma robu robnega ali odstavnega pasu postavljena varnostna ograja, ki je na določeni krajši dolžini prekinjena in je treba ta prekinjeni del ceste opremiti s cestnimi smerniki, morajo biti cestni smerniki postavljeni na enaki razdalji od roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu, kot je postavljena varnostna ograja, vendar ne na manjši oddaljenosti od 0,5 m.

119. člen

Svetlobno odbojna telesa, ki se pritrjujejo ob robu vozišča in ki jih ni mogoče pritrditi na cestne smernike ali varnostne ograje, morajo biti pritrjena s pomočjo nosilcev na enaki razdalji od roba vozišča in na enaki višini, kot so pritrjeni na cestnih smernikih ali varnostnih ograjah pred mestom, ki je označeno s svetlobno odbojnimi telesi na nosilcih.

120. člen

Snežni koli se postavljajo na podlagi načrta zimske službe.

Kadar se snežni koli postavljajo na cestišču, na katerem so postavljeni tudi cestni smerniki, se snežni koli postavljajo z leve strani cestnega smernika, gledano v smeri vožnje vozil, tako da ne zakrivajo svetlobno odbojnega telesa cestnega smernika.

Snežni kol mora biti postavljen tudi neposredno pred začetkom in na koncu varnostne ograje.

2. Oprema za vodenje in kanaliziranje prometa na območju del na cesti, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča

121. člen

Oprema za vodenje in kanaliziranje prometa na območju del na cesti, začasnih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča se sme postavljati le na podlagi načrta za označitev začasne prometne ureditve in v skladu s predpisom o označevanju del na cesti, drugih ovir v cestnem prometu in poškodb vozišča.

3. Varnostne ograje

122. člen

Varnostne ograje morajo biti postavljene na razdalji najmanj 0,5 m od zunanjega roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu, zgornji rob varnostne ograje pa ne sme biti na višini manj kot 0,75 m nad robom vozišča oziroma robom robnega ali odstavnega pasu.

4. Varovalne ograje

123. člen

Varovalne ograje morajo biti postavljene tako, da preprečujejo dostop divjadi in drugih živali na cesto. Skupna višina varovalne ograje mora znašati najmanj 1,8 m, pri čemer mora znašati višina mreže ali pletiva 1,4 m, nad mrežo ali pletivom pa je treba napeti najmanj dve žici na medsebojni oddaljenosti 0,20 m. Mreža ali pletivo sme biti dvignjena nad okoliškim terenom največ 0,05 m.

5. Montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti - grbine

124. člen

Montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti - grbine se smejo postavljati le na tistih mestih na cesti, na katerih je zaradi ustrezne prometne varnosti treba zagotoviti upoštevanje s prometnim znakom določene največje dovoljene hitrosti.

125. člen

Montažne fizične ovire za umirjanje prometa na cesti - grbine se ne smejo postavljati na tistih delih cest, na katerih bi jih bilo treba do izvedbe trajnih ukrepov za umirjanje prometa, zaradi vzdrževanja ceste ali drugih razlogov odstranjevati in ponovno postavljati.

VI. PISAVA NA PROMETNI ZNAKI

126. člen

Pisave, ki se uporabljajo za prometne znake so:

1.     Normalna pisava, ki se uporablja na prometnih znakih za nevarnost, znakih za izrecne odredbe, znakih za obvestila in dopolnilnih tablah;

2.     Ozka pisava, ki se uporablja na prometnih znakih za nevarnost, znakih za izrecne odredbe, znakih za obvestila in dopolnilnih tablah;

3.     Pisava, ki se uporablja za prometne znake - označbe na vozišču.

VI-A. SIMBOLI ZA PROMETNO SIGNALIZACIJO

126.a člen

Na prometnih znakih je dovoljeno uporabljati samo simbole, določene s tem pravilnikom. Simboli, določeni v 126.b členu tega pravilnika se smejo uporabljati le na dopolnilnih tablah in prometnih znakih III-84, III-85.1 do III-87, III-89 do III-91 in znakih III-93 do III-97.

Na turistični in drugi obvestilni signalizaciji se smejo poleg simbolov, določenih s tem pravilnikom, uporabljati tudi splošno znani ali mednarodno uveljavljeni simboli.

Osnovna barva simbolov, ki se uporabljajo na prometnih znakih, je odvisna od osnovne barve prometnega znaka, na katerem je simbol uporabljen.

126.b člen

Simboli, ki se uporabljajo na prometni signalizaciji na način iz prejšnjega člena, so:

-       sakralna zgradba,

-       grad,

-       razvalina,

-       dvorec,

-       arheološki spomenik,

-       muzej,

-       gledališče,

-       lutkovno gledališče,

-       knjižnica,

-       koncertna dvorana ali glasbena šola,

-       podzemna jama,

-       slap,

-       živalski vrt,

-       akvarij,

-       park ali botanični vrt,

-       skakalnica,

-       turistična kmetija,

-       vinska cesta,

-       industrijska cona,

-       nakupovalno središče,

-       naravno zdravilišče,

-       lekarna,

-       razgledna točka,

-       avtovlak,

-       tovorni avtovlak,

-       avtobusna postaja,

-       železniška postaja,

-       pokopališče,

-       center,

-       pošta,

-       kongresni center,

-       kazino (igralnica),

-       stadion,

-       nogometno igrišče,

-       športna dvorana,

-       igrišče za golf,

-       igrišče za tenis ali badminton,

-       pokrito igrišče za tenis ali badminton,

-       plavalni bazen,

-       pokrit plavalni bazen,

-       jahanje ali hipodrom,

-       sprehajalne ali planinske poti,

-       veslanje, rafting,

-       strelišče,

-       dvorana za hokej,

-       gondola manjše zmogljivosti,

-       gondola večje zmogljivosti,

-       sedežnica,

-       vlečnica,

-       naravna vrednota.

Oblika simbolov je razvidna iz priloge 5 k temu pravilniku.

VII. VARSTVO PROMETNE SIGNALIZACIJE IN PROMETNE OPREME NA JAVNI CESTA

127. člen

Na prometno signalizacijo in prometno opremo javnih cest ni dovoljeno dodajati ničesar, kar ni v neposredni zvezi s postavljeno prometno signalizacijo in opremo cest.

128. člen

Zadnja (hrbtna) stran prometnih znakov in turistične in druge obvestilne signalizacije mora biti siva brez leska in brez vsebine.

129. člen

Območje vzdolž vozišča, določeno za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme v naselju, znaša:

1.     na cestah, kjer ob vozišču ni kolesarskih stez in pločnikov - pas širine 5 m, merjeno od zunanjega roba vozišča,

2.     na cestah, kjer je ob vozišču kolesarska steza, pločnik ali druga prometna površina, namenjena prometu - pas širine 2 m, merjeno od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču.

VIII. DRUGE DOLOČBE

130. člen

Prometnih znakov ni dovoljeno postavljati v nasprotju z določbami tega pravilnika.

131. člen

Velikost prometnih znakov v predorih na avtocestah, hitrih cestah, glavnih in regionalnih cestah sme odstopati od velikosti, določenih s tem pravilnikom, samo če to zahtevajo tehnični razlogi, o čemer izda posebno dovoljenje pristojni organ.

132. člen

Lastnosti materialov, ki se uporabljajo za izdelavo prometne signalizacije in prometne opreme cest, način izdelave, natančna oblika, barve, dimenzije ter način in merila za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme cest, ki niso določeni s tem pravilnikom, določajo slovenski standardi in tehnične specifikacije za javne ceste.

133. člen

Legenda barv je v prilogi in je sestavni del pravilnika.

Priloga: Legenda barv

Priloga: Oblika simbolov za prometno signalizacijo

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

134. člen

Prometne znake, ki so postavljeni na podlagi določb pravilnika o prometnih znakih na cestah (Uradni list SFRJ, št. 48/81, 59/81 in 17/85), je treba prilagoditi določbam tega pravilnika najkasneje v desetih letih po uveljavitvi tega pravilnika.

Prometne znake, ki niso predpisani s tem pravilnikom, je treba odstraniti s cest v treh mesecih od dneva, ko začne ta pravilnik veljati.

135. člen

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se preneha uporabljati pravilnik o prometnih znakih na cestah (Uradni list SFRJ, št. 48/81, 59/81 in 17/85) in preneha veljati pravilnik o neprometnih znakih (Uradni list SRS, št. 17/82 in 22/84).

136. člen

Do izdaje tehničnih specifikacij se za izdelavo in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme uporabljajo JUS standardi, ki so bili izdani pred letom 1990, in sicer tiste določbe, ki niso v nasprotju s tem pravilnikom.

137. člen

Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 110/06) spreminja 136. člen pravilnika tako, da se glasi:

»136. člen

Do izdaje slovenskih standardov in tehničnih specifikacij se za izdelavo in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme uporabljajo JUS standardi, ki so bili izdani pred letom 1990, in sicer tiste določbe, ki niso v nasprotju s tem pravilnikom.

V primeru, da slovenski standardi in tehnične specifikacije ne obstajajo, določbe JUS standardov pa so v nasprotju z določbami tega pravilnika, se za izdelavo in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme cest uporabljajo ustrezni evropski oziroma drugi nacionalni standardi.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

68. člen

Prometne znake, ki so postavljeni na podlagi določb Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00), je treba prilagoditi določbam tega pravilnika najkasneje v desetih letih po uveljavitvi tega pravilnika.

69. člen

Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 49/08) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

6. člen

Uporaba nove določbe tretjega odstavka 111. člena, določene s tem pravilnikom, ni obvezna za turistično in drugo obvestilno signalizacijo, načrtovano, določeno ali postavljeno do uveljavitve tega pravilnika po določbah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00 in 110/06).

7. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 64/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.