Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
ravnanju z odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida obsega:
-
Pravilnik o ravnanju z odpadki iz proizvodnje titanovega
dioksida (Uradni list RS, št. 57/00 z dne 23. 6. 2000),
-
Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS,
št. 41/04 z dne 22. 4. 2004).
PRAVILNIK
o ravnanju z odpadki iz proizvodnje
titanovega dioksida
(delno
prenehal veljati)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
Ta pravilnik določa obvezna ravnanja z
odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida in ukrepe za zmanjševanje in
preprečevanje onesnaževanja okolja zaradi teh odpadkov.
Za vprašanja v zvezi z odpadki iz
proizvodnje titanovega dioksida in s splošnimi pogoji za ravnanje z odpadki, ki
niso posebej urejeni s tem pravilnikom, se uporablja pravilnik o ravnanju z
odpadki (Uradni list RS, št. 84/98 in 45/00).
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji
pomen:
1.
Odpadki iz proizvodnje titanovega dioksida so
kateri koli ostanki proizvodnje titanovega dioksida in kateri koli ostanki iz
predelave ali obdelave ostankov iz proizvodnje titanovega dioksida, ki jih
njihov imetnik zavrže ali mora zavreči skladno s predpisi.
2.
Obstoječi objekt za proizvodnjo titanovega
dioksida je objekt za proizvodnjo titanovega dioksida, ki je bil zgrajen ali je
obratoval na dan uveljavitve tega pravilnika, in objekt za proizvodnjo
titanovega dioksida, za katerega je bilo pred uveljavitvijo tega pravilnika
pridobljeno gradbeno ali enotno dovoljenje.
3.
Rekonstrukcija objekta za proizvodnjo
titanovega dioksida je poseg v objekt, s katerim se poveča zmogljivost
proizvodnje za 15 000 ton titanovega dioksida ali več letno.
4.
Ravnanje z odpadki iz proizvodnje titanovega
dioksida zajema:
-
zbiranje, razvrščanje, prevažanje in obdelavo
odpadkov,
-
odstranjevanje odpadkov in
-
predelavo odpadkov in postopke predelave za
njihovo ponovno uporabo.
5.
Odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje
titanovega dioksida zajema:
-
odvajanje odpadkov v v celinske površinske ali
podzemne vode ali v morje in
-
skladiščenje, odlaganje na ali v tla ali
injektiranje odpadkov v tla.
6.
Odstranjevalec odpadkov je oseba, ki
odstranjuje odpadke iz proizvodnje titanovega dioksida, ne glede na to, ali je
njihov povzročitelj ali odstranjevalec teh odpadkov drugih imetnikov (v
nadaljnjem besedilu: odstranjevalec).
7.
Dovoljenje za odstranjevanje odpadkov iz
proizvodnje titanovega dioksida je dovoljenje za odstranjevanje iz predpisa o
ravnanju z odpadki (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za odstranjevanje).
3. člen
Pri proizvodnji titanovega dioksida je
treba nastajanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida (v nadaljnjem
besedilu: odpadki) zmanjšati na najmanjšo možno mero.
Za odpadke je treba skladno s predpisi
zagotoviti predelavo ali izvesti postopke, ki omogočijo njihovo ponovno
uporabo, če to omogoča uporaba najboljših v praksi uspešno preizkušenih in na
trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob razumno višjih stroških.
4. člen
Zbiranje, razvrščanje, prevažanje,
obdelava, predelava ali postopek, ki omogoča ponovno uporabo odpadkov, in
njihovo odstranjevanje morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo
zdravje in ne pride do čezmernega obremenjevanja okolja, zlasti ne do:
-
čezmerne obremenitve voda, zraka in tal,
-
bistvenega poslabšanja življenjskih pogojev
živali in rastlin ali
-
škodljivih vplivov na ekosisteme ali krajino.
5. člen
Za nov ali rekonstruiran objekt za
proizvodnjo titanovega dioksida ali za obdelavo ali predelavo odpadkov te
proizvodnje mora biti za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor zagotovljena
uporaba najboljših v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih materialov
ter tehnoloških in drugih postopkov ob razumno višjih stroških ter ukrepi, ki
omogočajo zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje na najmanjšo možno mero,
zlasti pa:
-
zmanjšanje nastajanja teh odpadkov,
-
zmanjšanje in preprečevanje emisije snovi v
zrak zaradi odpadkov,
-
zbiranje, razvrščanje in prevažanje odpadkov
skladno z določbami prejšnjega člena,
-
obdelava, predelava ali postopki, ki omogočajo
ponovno uporabo odpadkov in
-
odstranjevanje odpadkov skladno s predpisi.
Za objekt iz prejšnjega odstavka se izpolnjevanje
pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja v postopku presoje vplivov na okolje
pred izdajo okoljevarstvenega soglasja.
6. člen
Odvajanje tekočih odpadkov v celinske
površinske vode, podzemne vode ali morje je dovoljeno, če z uporabo najboljših
v praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob
razumno višjih stroških ni mogoče zagotoviti primernejšega ravnanja z njimi.
Pri načrtovanju in gradnji objekta ali
naprave, iz katere se tekoči odpadki odvajajo v celinske površinske vode,
podzemne vode ali morje je treba zagotoviti, da:
-
so izpolnjeni pogoji iz 4. člena tega
pravilnika,
-
ni kratkoročnih ali dolgoročnih škodljivih
vplivov na vodno okolje in
-
ni motečih ali škodljivih vplivov na
čolnarjenje, ribištvo, rekreativne aktivnosti, pridobivanje soli, gojenje rib
ali školjk ali drugo izkoriščanje naravnih virov, na zavarovana območja ali
druge rabe voda skladno s predpisi, ki urejajo rabo voda.
Pri zagotavljanju pogojev iz prejšnjega
odstavka je treba upoštevati tudi:
-
temperaturo, pH-vrednost, slanost,
razslojenost, raztopljeni kisik, kemijsko potrebo po kisiku, biokemijsko
potrebo po kisiku, prisotnost dušikovih organskih in anorganskih spojin,
vključno z amoniakom, neraztopljenih snovi in drugih hranil, biološko produkcijo
in podobne značilnosti voda, v katere se odpadki izpuščajo,
-
vpliv vodnih tokov, plime in oseke ter vetra na
horizontalno in vertikalno mešanje vode ter transport snovi v vodi,
-
topografske, geokemijske in geološke ter
biološke značilnosti vodnega dna,
-
stopnji začetnega redčenja, doseženi s
predlagano metodo odvajanja in
-
obstoječe vplive odvajanja ali odmetavanja
odpadkov na istem območju v preteklosti, ugotovljene z merjenjem vsebnosti
težkih kovin in organsko vezanega ogljika v ozadju.
7. člen
Skladiščenje odpadkov, njihovo odlaganje v
ali na tla ali injektiranje v tla je dovoljeno, če z uporabo najboljših v
praksi uspešno preizkušenih in na trgu dostopnih tehnologij in postopkov ob
razumno višjih stroških ni mogoče zagotoviti primernejšega ravnanja z njimi.
Pri načrtovanju in gradnji objekta ali
naprave za skladiščenje odpadkov, njihovo odlaganje v ali na tla ali
injektiranje v tla je treba zagotoviti, da:
-
so izpolnjeni pogoji iz 4. člena tega
pravilnika,
-
ni kratkoročnih ali dolgoročnih škodljivih
vplivov na podzemne vode, tla ali zrak in
-
ni motečih ali škodljivih vplivov na
rekreativne aktivnosti, izkoriščanje naravnih virov, rastlinstvo ali živalstvo,
zavarovana območja ali druge rabe okolja skladno s predpisi.
Pri zagotavljanju pogojev iz prejšnjega
odstavka je treba upoštevati tudi geografske značilnosti območja, kjer se
odpadki skladiščijo, odlagajo ali injektirajo v tla, in značilnosti sosednjih
območij.
8. člen
Odstranjevalec mora za odvajanje odpadkov v
celinske površinske vode, podzemne vode ali morje, njihovo skladiščenje,
odlaganje v ali na tla ali injektiranje v tla pridobiti dovoljenje za
odstranjevanje.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko
ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),
izda največ za obdobje petih let.
9. člen
Načrt ravnanja z odpadki, ki ga mora
odstranjevalec skladno s predpisom o ravnanju z odpadki priložiti vlogi za
pridobitev dovoljenja iz prejšnjega člena, mora vsebovati tudi podatke o:
-
celotni količini odpadkov, ki so predmet
odstranjevanja v posameznem koledarskem letu,
-
povprečni kemični sestavi in agregatnem stanju
odpadkov, ki so predmet odstranjevanja,
-
topnosti, gostoti, potrebi po kisiku in drugih
fizikalnih, kemijskih, biokemijskih in bioloških lastnostih odpadkov,
-
strupenosti odpadkov,
-
fizikalni, kemijski in biološki obstojnosti
odpadkov,
-
kopičenju in pretvorbi snovi v biološkem
materialu ali usedlinah,
-
dovzetnosti za fizikalne, kemijske in biološke
spremembe in medsebojne vplive z drugimi organskimi ali anorganskimi snovmi v
okolju in
-
verjetnosti povzročanja okužb ali drugih
sprememb, ki lahko negativno vplivajo na možnosti prodaje rib, školjk ali
drugih naravnih virov.
Vlogi za dovoljenje iz prejšnjega odstavka
mora biti priložen tudi program monitoringa onesnaženosti okolja zaradi
odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, izdelan skladno s predpisom, ki
ureja monitoring onesnaženosti okolja zaradi teh odpadkov.
10. člen
Če se dovoljenje za odstranjevanje nanaša
na odvajanje tekočih odpadkov v celinske površinske vode, podzemne vode ali
morje, ministrstvo v njem določi tudi:
-
koordinate kraja, kjer se odpadke odvaja v
vode, vključno z globino vode in oddaljenostjo od obale ter druge pomembne
značilnosti kraja odvajanja,
-
celotno količino z odvajanjem odstranjenih
odpadkov,
-
dnevno, tedensko ali mesečno pogostost
odvajanja in količino odpadkov in
-
ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje
obremenjevanja okolja.
11. člen
Če se dovoljenje za odstranjevanje nanaša
na skladiščenje odpadkov, njihovo odlaganje v ali na tla ali injektiranje v
tla, ministrstvo v njem določi tudi:
-
kraj odstranjevanja in njegove značilnosti,
-
celotno količino skladiščenih, odloženih ali
injektiranih odpadkov,
-
metode in način pakiranja odpadkov ali
njihovega shranjevanja v zabojnikih, če je predvideno,
-
značilnosti metod skladiščenja, odlaganja ali
injektiranja in
-
ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje
onesnaževanja voda, zraka in tal.
12. člen
Odstranjevalec mora zagotavljati občasno
preverjanje odpadkov, katere odstranjuje, in njihove škodljivosti za okolje.
Preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega:
-
preverjanje ustreznosti količine, sestave in
strupenosti odpadkov, ki se odstranjujejo, glede na pogoje iz dovoljenja za odstranjevanje
in
-
preskušanje akutne strupenosti odpadkov za
določene vrste mehkužcev, rakov, rib ali planktona, običajno prisotne na
vplivnem območju odstranjevanja; v primeru odvajanja odpadkov v morje
preskušanje akutne strupenosti tudi za morske rakce Artemia salina.
Akutna strupenost iz druge alinee
prejšnjega odstavka se ugotavlja v obdobju 36 ur pri razredčenju vzorca tekočih
odpadkov 1/5 000. Tekoči odpadki so akutno strupeni, če je smrtnost odraslih
primerkov vrste, za katero se strupenost ugotavlja, večja od 20% in je smrtnost
ličink vrste, za katero se strupenost ugotavlja, večja kot smrtnost v kontrolni
skupini.
Dokumentacijo o preverjanju iz prvega
odstavka tega člena mora odstranjevalec hraniti najmanj 5 let, podatke o
rezultatih preverjanja pa dostavljati ministrstvu kot prilogo k predpisanemu
poročilu o monitoringu onesnaženosti okolja zaradi odpadkov iz proizvodnje
titanovega dioksida.
13. člen
Odstranjevalec, ki odpadke odvaja v
celinske površinske vode, podzemne vode ali morje, mora v okviru obratovalnega
monitoringa zagotavljati tudi imisijski monitoring stanja in sprememb vode,
živih organizmov in usedlin na območju odvajanja odpadkov.
Odstranjevalec, ki odpadke skladišči,
odlaga v ali na tla ali injektira v tla, mora v okviru obratovalnega
monitoringa zagotavljati tudi imisijski monitoring onesnaženosti celinskih
površinskih in podzemnih voda na območju odstranjevanja odpadkov.
Imisijski monitoring iz prejšnjih odstavkov
je treba izvajati skladno s predpisom, ki ureja monitoring onesnaženosti okolja
zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.
14. člen
Če odstranjevalec odpadkov pri preverjanju
odpadkov iz 12. člena tega pravilnika ali na podlagi monitoringa iz prejšnjega
člena ugotovi, da:
-
količina, sestava in strupenost odpadkov, ki se
odstranjujejo, ne izpolnjujejo pogojev, določenih v dovoljenju za
odstranjevanje,
-
je dopustna stopnja akutne strupenosti odpadkov
iz 12. člena tega pravilnika presežena ali
-
je prišlo do poslabšanja ali pomembne spremembe
okolja na vplivnem območju odstranjevanja odpadkov,
mora o teh ugotovitvah in o
interventnih ukrepih za zmanjšanje škodljivih vplivov takoj obvestiti
inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
Odstranjevalec mora v primeru iz prejšnjega
odstavka prenehati z odstranjevanjem odpadkov, ponovno pa lahko z njim začne,
ko to dovoli inšpektor, pristojen za varstvo okolja.
15. člen
Odstranjevalec, ki odpadke odvaja v
celinske površinske vode, podzemne vode ali morje, mora zagotavljati tako
obratovanje objektov in naprav, da ni motečih ali škodljivih vplivov na
čolnarjenje, ribištvo, rekreativne aktivnosti, izkoriščanje naravnih virov,
pridobivanje soli, gojenje rib ali školjk, na zavarovana območja ali druge rabe
voda skladno s predpisi.
Odstranjevalec, ki odpadke skladišči,
odlaga v ali na tla ali injektira v tla, mora zagotavljati tako obratovanje
objektov in naprav, da ni motečih ali škodljivih vplivov na rekreativne
aktivnosti, izkoriščanje naravnih virov, rastlinstvo ali živalstvo, zavarovana
območja ali druge rabe okolja skladno s predpisi.
16. člen
Odstranjevalec mora imeti poslovnik za
obratovanje objekta ali naprave, namenjenega odstranjevanju odpadkov.
Poslovnik iz prejšnjega odstavka obsega:
1.
naziv odstranjevalca,
2.
seznam vrst in količin odpadkov iz proizvodnje
titanovega dioksida, ki se odstranjujejo,
3.
podatke o obratovanju objekta ali naprave:
-
opis načina in metod odstranjevanja odpadkov,
-
opis ravnanja z odpadki pred in med
odstranjevanjem,
-
opis ukrepov za preprečevanje čezmernega
obremenjevanja okolja,
4.
navodila za vzdrževalna dela na objektih in
napravah za odstranjevanje odpadkov,
5.
navodila za ukrepanje v primeru čezmernega
obremenjevanja okolja ali ekološke nesreče in
6.
navodila za vodenje obratovalnega dnevnika.
Poslovnik iz prvega odstavka tega člena
mora imeti naslednje priloge:
-
projekt izvedenih del za objekt ali napravo za
odstranjevanje odpadkov, na podlagi katerega je izdano uporabno dovoljenje,
-
načrt ravnanja z odpadki, na podlagi katerega
je izdano dovoljenje za odstranjevanje in
-
program monitoringa onesnaževanja okolja zaradi
odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.
17. člen
Odstranjevalec mora vodenje evidence,
določene s predpisom o ravnanju z odpadki, zagotoviti v obliki obratovalnega
dnevnika.
V obratovalni dnevnik iz prejšnjega
odstavka se dnevno vpisujejo podatki o:
-
količini in vrsti odstranjenih odpadkov,
-
povzročitelju odpadkov, če ne gre za isto
osebo,
-
izvajanju postopkov preverjanja odpadkov in
njihove škodljivosti za okolje,
-
ravnanju z odpadki pred odstranjevanjem in
metodah odstranjevanja,
-
opravljenih vzdrževalnih delih na objektih ali
napravah za odstranjevanje odpadkov in
-
izrednih in drugih pomembnih dogodkih v zvezi z
obratovanjem objektov in naprav, ki vplivajo na odstranjevanje odpadkov.
Obratovalni dnevnik je treba voditi v
obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi in ga najmanj hraniti 10 let.
18. člen
Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika
opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
Pravilnik o ravnanju z odpadki iz proizvodnje
titanovega dioksida (Uradni list RS, št. 57/00)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»19. člen
Obstoječi odstranjevalec mora:
-
imeti poslovnik iz 16. člena tega pravilnika do
31. decembra 2000,
-
zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika iz
17. člena tega pravilnika do 30. junija 2001,
-
zagotoviti preverjanje odpadkov in njihove
škodljivosti iz 12. člena tega pravilnika do 31. decembra 2001 in
-
zagotoviti izvajanje monitoringa onesnaževanja
okolja iz 13. člena tega pravilnika do 31. decembra 2001.
20. člen
Obstoječi odstranjevalec mora pridobiti
dovoljenje za odstranjevanje iz 8. člena tega pravilnika najkasneje do 31.
decembra 2002.
21. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list
RS, št. 41/04) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
določb, ki se nanašajo na obveznost investitorja določa:
»193. člen
(prenehanje
veljavnosti)
[…]
(4) V predpisih, izdanih na podlagi 27. in
30. člena ZVO, prenehajo veljati določbe, ki se nanašajo na obveznost
investitorja, da v zahtevi za dovoljenje za gradnjo po predpisih o graditvi
objektov pri napravah in objektih, za katere ni treba izvesti presojo vplivov
na okolje po določbah ZVO, posreduje strokovno oceno o izpolnjevanju pogojev
glede emisij ali ravnanja z odpadki.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»199. člen
(začetek
veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.