V skladu s 13. členom pravilnika o sofinanciranju
bivanja študentov v študentskih domovih (Uradni list RS, št. 7/98), so: Upravni
odbor Univerze v Ljubljani, na seji dne 8. 7. 1998, Svet Zavoda Študentski
domovi v Ljubljani, na seji dne 8. 7. 1998, Vlada Študentske organizacije
Univerze v Ljubljani, na seji dne 8. 7. 1998 sprejeli
PRAVILA
o pogojih, merilih in postopku za sprejem in
podaljšanje bivanja v študentskih domovih
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Pravila urejajo pogoje in merila ter postopek za sprejem
študentov v študentske domove, način določanja prednostnih seznamov za bivanje
v študentskih domovih in pri zasebnikih, lastnikih sob, ki jih prek študentskih
domov oddajajo v najem.
2. POGOJI IN MERILA ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V
ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
1. Pogoji
2. člen
Za sprejem v študentske domove, dijaške domove in k
zasebnikom (v nadaljnjem besedilu: študentski domovi), ki jih je ustanovila ali
soustanovila Republika Slovenija oziroma se financirajo ali sofinancirajo iz
javnih sredstev, lahko prosi državljan Republike Slovenije, ki:
1.
ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se
izvajajo kot redni študij ali ima status študenta in se izobražuje po
študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu
pa ni zaposlen ali iskalec zaposlitve,
2.
povprečni bruto dohodek na člana družine, dosežen v preteklem letu, ne
presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem
obdobju,
3.
ima stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
4.
ni bil izključen iz študentskega doma.
Za bivanje v študentskem domu lahko prosi tudi študent, čigar
stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km:
-
če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4
km ali
-
če nima več kot dvakratne možnosti javnega prevoza dnevno ali
-
če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena v
študentskih domovih lahko biva spremljevalec študenta invalida, če je do njega
upravičen v skladu s posebnimi predpisi.
2. Merila za uvrstitev na prednostni seznam za sprejem
1. Uspešnost študija
3. člen
Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se
upošteva uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku
srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature ali
zaključnega izpita, se upošteva uspeh zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje
šole.
Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi ali
zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh
opravljenih letnikov srednje šole pomnoži z 18.
Najvišje možno število točk je 180.
Uspeh pri maturi oziroma
zaključnem izpitu se točkuje takole:
|
Ocene pri maturi
|
Ocene pri zaključnem
izpitu
|
Točke
|
|
|
23-24
|
18-20
|
5
|
|
|
18-22
|
14-17
|
4
|
|
|
13-17
|
10-13
|
3
|
|
|
10-12
|
8-9
|
2
|
|
Študentom vpisanim v drugi letnik
ali višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov
dotedanji študijski uspeh.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva
študijski uspeh dodiplomskega študija.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20.
Najvišje možno število točk je 200.
Ne glede na povprečno oceno dobi študent, ki ponavlja letnik
ali zamenja študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v
prejšnji smeri ali študijskem programu, 60 točk.
2. Izjemen uspeh in obštudijske dejavnosti
4. člen
K točkam za učni ali študijski uspeh se prišteje še 50 točk,
če študent predloži dokazilo o:
-
maturitetnem spričevalu s pohvalo ali
-
mednarodni nagradi za umetniške dosežke,
-
statusu kategoriziranega vrhunskega športnika in o uvrstitvi do osmega
mesta na evropskem ali svetovnem prvenstvu, univerziadi ali olimpiadi in ni
starejši od 25 let, ko prvič vloži prošnjo za sprejem, ali
-
pohvali ali medalji na mednarodni olimpiadi znanja.
K točkam za učni uspeh ali študijski uspeh se prišteje še 30
točk, če študent predloži dokazilo o:
-
državni nagradi za umetniške dosežke ali
-
status kategoriziranega vrhunskega športnika in o uvrstitvi do tretjega
mesta na državnem prvenstvu in ni starejši od 25 let, ko prvič vloži prošnjo za
sprejem, ali
-
zlatem priznanju na državnem tekmovanju iz znanja.
Pri dodeljevanju točk se upošteva le eno dokazilo, in sicer
tisto, ki je za študenta najugodnejše.
3. Materialni položaj
5. člen
Materialni položaj se točkuje tako, da se razlika med 150
odstotki povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji in
povprečnim bruto dohodkom na člana družine, izraženim v odstotkih, pomnoži z
1,7.
4. Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija
6. člen
Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija se točkuje
tako, da se število kilometrov pomnoži z 0,7. Najvišje možno število točk je
100.
5. Posebne socialne, zdravstvene razmere študenta in drugo
7. člen
Komisija za sprejem dodeli študentu za posebno težke socialne,
zdravstvene ali druge razmere, k točkam za materialni položaj še do 50% točk.
Kot posebno težke zdravstvene razmere se šteje zlasti, če je
študent brez staršev, oziroma skrbnikov, če so ti brezposelni, ali če je
najmanj 80% invalid ali težak bolnik. Študent priloži dokazila pristojnih
organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, specialistični zdravstveni
zavod, invalidska komisija, upravni organi), če jih ima možnost pridobiti.
Študentom, žrtvam naravnih katastrof, ki se jim je zaradi
tega poslabšal materialni položaj, se k točkam za materialni položaj dodeli še
do 50% točk.
Komisija za sprejem v primerih, ko se študent sklicuje na
težke socialne, zdravstvene ali druge razmere, obvezno zaprosi za mnenje
ustrezno strokovno ustanovo in odloči o dodelitvi točk iz tega naslova na
podlagi tako pridobljenega mnenja.
Kot druge posebno težke razmere se šteje tudi oddaljenost od
stalnega prebivališča več kot 25 km od kraja študija ob ne več kot dvakratni
možnosti javnega prevoza dnevno.
Študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel(a) med
študijem otroka pri sebi, se prišteje še 50% točk, dodeljenih za uspeh.
8. člen
Študentom, otrokom padlih v vojni za Slovenijo, ki niso
starejši od 27 let, ko prvič vložijo prošnjo za sprejem, se k točkam za materialni
položaj prišteje še 50 točk.
6. Dodatno razvrstitveno merilo
9. člen
Če ima po merilih od 3. do 8. člena teh pravil več študentov
za sprejem v študentski dom enako število točk, se razvrstijo na prednostni
seznam glede na uspešnost študija.
3. Merila za uvrstitev na prednostni seznam za podaljšanje
bivanja
10. člen
Za podaljšanje bivanja v študentskem domu iz prvega odstavka
1. člena lahko zaprosi, kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih
programih, ki se izvajajo kot redni študij, oziroma kdor ima status študenta in
se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij
najmanj tri dni v tednu, ter ni zaposlen ali iskalec zaposlitve.
11. člen
Bivanje v študentskem domu se podaljšuje toliko časa, kot
traja en dodiplomski študijski program podaljšan za dvanajst mesecev po koncu
zadnjega semestra ter za čas enega podiplomskega študijskega programa.
Študenti, ki so med študijem izrabili pravico do enkratnega
ponavljanja ali zamenjali študijski program ter priložijo dokazila o
manjkajočih študijskih obveznostih oziroma potrdilo mentorja, da morajo biti
zaradi narave diplomskega dela navzoči v kraju študija, se bivanje podaljša za
šest mesecev po koncu zadnjega semestra.
Bivanje se lahko izjemoma podaljša tudi študentom:
-
ki jim je bil podaljšan status študenta in predložijo dokazila iz 7.
člena teh pravil, in sicer največ za eno leto,
-
zaradi materinstva,
-
ki so končali višješolski študij in ga nadaljujejo po visokošolskem
strokovnem ali univerzitetnem programu v skladu z merili za prehode.
Določba prvega odstavka tega člena velja za študenta, ki je
bival v študentskih domovih od prvega letnika študija dalje. Bivanje se
sorazmerno skrajša glede na to, kateri letnik obiskuje, ko se prvič vseli v
študentski dom. Izjeme veljajo le v primerih, navedenih v drugem in tretjem
odstavku tega člena.
3. ORGANI IN POSTOPEK ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V
ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
1. Komisija za sprejem in komisija za pritožbe
12. člen
O sprejemu v študentski dom in o podaljšanju bivanja ter o
drugih zadevah, ki jih določajo ta pravila, odloča komisija za sprejem
študentov v študentski dom (v nadaljnjem besedilu: komisija za sprejem).
Komisija za sprejem ima sedem članov. Dva člana sta iz vrst
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki
jih imenuje pristojni organ visokošolskega zavoda, dva člana imenuje Svet
zavoda Študentskih domov in nista študenta, en član je iz vrst študentov, ki ne
bivajo v študentskih domovih, imenuje ga Študentska organizacija, en član je
študent iz vrst študentov stanovalcev študentskih domov, imenuje ga Študentski
svet visokošolskega zavoda, enega člana pa imenuje Študentski svet stanovalcev
Študentskih domov.
13. člen
O pritožbah zoper odločitve komisije za sprejem odloča
komisija za pritožbe.
Komisija za pritožbe ima pet članov. Dva člana sta iz vrst
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,
imenuje ju pristojni organ visokošolskega zavoda, en član je iz vrst študentov
stanovalcev študentskih domov, imenuje ga Študentska organizacija, en član je
iz vrst zaposlenih v študentskih domovih, imenuje ga svet zavoda in en član iz
vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih, imenuje ga Študentski svet
visokošolskih zavodov.
14. člen
Za območje vsakega kraja, v katerem je sedež enega ali več
študentskih domov oziroma visokošolskih zavodov, če so študentski domovi v
njihovi sestavi (v nadaljnjem besedilu: visokošolsko središče), pristojni
organi visokošolskih zavodov, študentskih organizacij univerz in študentskih
domov imenuje komisijo za sprejem in komisijo za pritožbe.
Člani komisije za sprejem in komisije za pritožbe so
imenovani za dve leti in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in namestnik
predsednika se izvolita izmed članov komisije za dve leti in sta lahko ponovno
izvoljena.
Komisiji lahko sprejmeta poslovnik o delu.
15. člen
Komisija za sprejem in komisija za pritožbe odločata s
sklepi. Odločitve so veljavno sprejete, če je na seji navzoča večina članov in
je za sprejem odločitve glasovala večina prisotnih članov komisije.
Sklepi komisije za sprejem, komisije za pritožbe in obvestila
strokovne službe, ki se nanašajo na reševanje prošenj za sprejem oziroma
podaljšanje bivanja v študentskem domu, se študentu pošljejo s povratnico na
naslov stalnega prebivališča. Sklepi komisij se pošljejo najkasneje v treh dneh
po sprejemu.
Sklepi komisije za pritožbe so dokončni.
2. Pisarna za študentske domove
16. člen
Pisarna za študentske domove je strokovna služba, ki opravlja
upravno-administrativne naloge komisije za sprejem in komisije za pritožbe.
Vodja pisarne za študentske domove je diplomirani pravnik z
opravljenim upravnim strokovnim izpitom za delavce v upravi.
Sedež komisije za sprejem in komisije za pritožbe je na
sedežu pisarne za študentske domove.
Delo komisij in pisarne za študentske domove financira
ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v skladu z letno pogodbo.
17. člen
Pisarna za študentske domove opravlja naslednje naloge:
-
sprejema vloge in vodi evidence prošenj in pritožb;
-
zbira potrebna gradiva in podatke in jih pošilja komisijam;
-
opravlja točkovanje uspešnosti študija, materialnega položaja in
oddaljenosti stalnega prebivališča od kraja študija v skladu s 3., 5. in 6.
členom teh pravil;
-
študentom in študentskim domovom pošilja sklepe komisij, obvestila o
možnosti vselitve po prednostnih seznamih in druga obvestila;
-
vodi evidenco sklepov komisij in njihovega izvrševanja;
-
vodi skupno bazo podatkov študentskih domov;
-
opravlja naloge, ki jih odredita komisiji, ter druge naloge v skladu s
pravili.
18. člen
Če strokovna služba komisije za sprejem lahko od
visokošolskih zavodov pridobi podatke iz evidence vpisanih študentov, obvesti
študente, da k prošnji za sprejem v študentski dom oziroma k prošnji za
podaljšanje bivanja v študentskem domu ni treba predložiti potrdila o vpisu ali
fotokopijo študentske izkaznice.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka strokovna služba objavi
najkasneje do 10. avgusta na oglasnih deskah komisije za sprejem, visokošolskih
zavodov in študentskih domov visokošolskega središča.
19. člen
Dokončne sklepe komisije za sprejem in komisije za pritožbe
izvršujejo študentski domovi. Sklepe komisije za sprejem in komisije za
pritožbe izvršujejo študentski domovi.
Študentski domovi sproti obveščajo komisijo za sprejem o
prostih zmogljivostih, na novo vseljenih študentih, izseljenih študentih in
študentih, ki jim je bilo podaljšano bivanje in pošiljajo sezname na podlagi
11. člena pravilnika o sofinanciranju bivanja študentov v študentskih domovih.
Skupna baza podatkov študentskih domov
20. člen
Skupna baza podatkov študentskih domov je zbir podatkov,
posameznih študentskih domov o kapacitetah, o prostih zmogljivostih, na novo
vseljenih študentih, izseljenih študentih in študentih, ki jim je bilo
podaljšano bivanje.
Študentski domovi sproti ažurirajo skupno bazo podatkov
študentskih domov, ki jih uporablja pisarna za študentske domove.
3. Postopek za sprejem in podaljšanje bivanja
21. člen
V postopku za sprejem in podaljšanje bivanja ter v postopkih
s pravnimi sredstvi se smiselno uporabljajo določbe zakona o upravnem postopku.
1. Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja
22. člen
Komisija za sprejem enkrat letno, praviloma hkrati z razpisom
za vpis na visokošolske zavode, najkasneje pa do 25. maja sprejme sklep o
razpisu za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih. K sklepu mora
pridobiti soglasje Ministrstva za šolstvo in šport.
Z razpisom se za posamezno visokošolsko središče objavi:
-
predvideno število prostih zmogljivosti za sprejem in podaljšanje
bivanja v študentskih domovih in pri zasebnikih;
-
rok in naslov za oddajo prošenj;
-
seznam prilog k prošnji;
-
pogoje in merila za izbiro.
2. Prošnja za sprejem v študentski dom
23. člen
Prošnja za sprejem v študentski dom se pošlje s priporočeno
pošiljko pisarni za študentske domove najkasneje do 10. avgusta.
Ne glede na rok za oddajo prošenj, določen v prejšnjem
odstavku, lahko za sprejem v študentski dom prosi študent, če so okoliščine iz
5. in 7. člena teh pravil nastale po tem roku.
24. člen
Prošnja za sprejem se vloži na obrazcu, ki je sestavni del
pravil (obrazec št. 1).
Priloge, ki jih je treba priložiti prošnji za sprejem so:
-
potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije,
-
potrdilo o vpisu ali fotokopija študentske izkaznice (v nadaljnjem
besedilu: dokazilo o statusu študenta),
-
potrdilo o vseh opravljenih izpitih oziroma fotokopije spričeval o
maturi ali zaključnem izpitu v zadnjem oziroma zadnjih dveh letnikih srednje
šole,
-
potrdilo o stalnem prebivališču,
-
potrdilo o številu družinskih članov,
-
potrdilo o vzdrževanih družinskih članih,
dokazila o materialnem položaju študenta in njegove družine.
Študent, ki se izobražuje po študijskih programih, ki se
izvajajo kot redni študij najmanj tri dni v tednu, priloži tudi potrdilo
pristojnih organizacij o nezaposlenosti, in o tem, da ni iskalec zaposlitve.
Študent, ki uveljavlja sprejem v študentski dom na podlagi
drugega odstavka 1. člena in 7. člena, teh pravil mora prošnji priložiti tudi
dokazila pristojnih organizacij oziroma organov.
Študentka mati oziroma študent oče v prošnji posebej navede,
da bo imela (imel) otroka pri sebi ter ime in priimek študenta očeta oziroma
študentke matere, s katerim želim(o) živeti skupaj, in priloži otrokov rojstni
list.
Študent invalid s spremljevalcem prošnji priloži potrdilo
pristojnega organa, da je do njega upravičen.
Če komisija za sprejem podvomi v resničnost fotokopij
dokumentov, lahko zahteva na vpogled originalne dokumente.
25. člen
Komisija za sprejem obravnava popolne prošnje za sprejem po
vrstnem redu, kot so prispele.
Komisija za sprejem ugotovi, ali študent izpolnjuje pogoje iz
1. člena pravil in na podlagi meril, določenih v 2., 3., 4., 5. in 6. členu teh
pravil, s sklepom za posameznega študenta določi število točk.
Na podlagi doseženega števila točk komisija za sprejem do 15.
septembra in 15. oktobra določi prednostna seznama uvrščenih ter ju v treh dneh
po sprejemu objavi na oglasni deski komisije za sprejem, visokošolskih zavodov
in študentskih domov visokošolskega središča.
3. Prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu
26. člen
Prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu se pošlje s
priporočeno pošiljko pisarni za študentske domove najkasneje do 20. avgusta.
Študent, ki mu status in pravica bivanja v študentskih domovih poteče med
študijskim letom in želi podaljšati bivanje v študentskem domu, pošlje prošnjo
najkasneje trideset dni pred potekom statusa študenta.
Prošnja se vloži na obrazcu, ki je sestavni del teh pravil
(obrazec številka 2).
Prošnji se priloži dokazilo o statusu študenta, če se študent
izobražuje po študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij najmanj tri
dni v tednu pa še potrdili pristojnih organizacij o nezaposlenosti in o tem, da
ni iskalec zaposlitve.
Dokazila iz prejšnjega odstavka se pošljejo v rokih, določenih
v 23. členu teh pravil, med študijskim letom pa v treh dneh po vpisu oziroma
podaljšanju statusa študenta.
27. člen
Delne sezname študentov, ki jim je bilo podaljšano bivanje,
komisija za sprejem objavi najkasneje do 15. oktobra, med študijskim letom pa
do zadnjega dne v mesecu, ko je bil sklep o podaljšanju bivanja sprejet, na
oglasnih deskah komisije za sprejem in študentskih domov visokošolskega
središča.
4. Roki za pošiljanje dokazil
28. člen
Dokazilo o statusu študenta mora študent poslati pisarni na
študentske domove v treh dneh po tem, ko se je vpisal, najkasneje pa do 30.
septembra oziroma do 10. oktobra, če se je za vpis prijavil v podaljšanem roku.
Študent, ki se iz upravičenih razlogov ni mogel vpisati v
višji letnik, priloži potrdilo o roku za naknadni vpis najkasneje do 30.
septembra, dokazilo o statusu pa v treh dneh po izteku roka za naknadni vpis.
Študent, ko opravlja maturo ali zaključni izpit v jesenskem
izpitnem roku, mora to dokazati s potrdilom srednje šole, spričevalo pa poslati
najkasneje do 30. septembra.
Komisija za sprejem lahko zahteva, da študent naknadno pošlje
tudi druga, za odločitev o sprejemu potrebna dokazila.
5. Vrnitev v prejšnje stanje
29. člen
Študentu, ki je iz opravičenih razlogov zamudil kakšno
dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, se dovoli na njegov
predlog vrnitev v prejšnje stanje.
Študentu, ki ni pravočasno poslal vloge, se dovoli na njegov
predlog vrnitev v prejšnje stanje tudi tedaj, če je iz nevednosti ali zaradi
očitne pomote pravočasno vlogo poslal po pošti nepristojnemu organu.
Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli tudi v primeru, če je
študent po očitni pomoti prekoračil rok, pa je pisarna za študentske domove
vlogo vendarle prejela vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi študent zaradi
zamude izgubil kakšno pravico.
30. člen
Študent mora v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti
okoliščine, zaradi katerih ni mogel pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in
te okoliščine vsaj verjetno izkazati (162. člen ZUP).
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je študent
zamudil vložiti kakšno vlogo, mora predlogu predložiti tudi to vlogo.
31. člen
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda v osmih dneh,
računano od dneva, ko je prenehal vzrok, ki je povzročil zamudo, če je študent
šele kasneje izvedel za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedel.
Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več predlagati
vrnitev prejšnje stanje.
Če se zamudi rok za predlog, da se dovoli vrnitev v prejšnje
stanje, se zaradi zamude tega roka ne more predlagati vrnitev v prejšnje
stanje.
32. člen
O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloči komisija za
sprejem s sklepom, zoper katerega je možna pritožba na komisijo za pritožbe.
Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se postopek vrne v
tisto stanje, v katerem je bil pred zamudo.
6. Postopek izdaje sklepa
33. člen
Pisarna za študentske domove ob prejemu prošnje preveri, ali
je ta popolna. Če ugotovi pomanjkljivosti, o tem obvesti prosilca in mu določi
rok za dopolnitev vloge, ki ne sme biti krajši od 8 dni.
Če študent v roku odpravi pomanjkljivosti, se šteje, da je
bila vloga že od samega začetka v redu.
Če študent v roku iz prejšnjega odstavka prošnje ne dopolni,
se le-ta zavrže. V obvestilu za dopolnitev vloge je treba študenta na to
posebej opozoriti.
34. člen
Pred izdajo sklepa je treba ugotoviti vsa dejstva in
okoliščine, ki so za odločitev pomembne za zavarovanje interesov študentov, v
skladu s temi pravili.
35. člen
Dejansko stanje, na katero opira svojo prošnjo, mora študent
navesti natančno, po resnici in določno.
Če ne gre za splošno znana dejstva, mora študent za svoje
navedbe ponuditi dokaze in jih, če mogoče, predložiti. Če študent tega sam ne
stori, zahteva to od njega komisija za sprejem po pisarni za študentske domove.
Od študenta se ne zahteva, naj preskrbi in predloži dokaze, ki jih lahko lažje
in hitreje pridobi pisarna za študentske domove, in tudi ne, naj predloži taka
potrdila, ki jih organi po 172. členu ZUP niso dolžni izdajati.
Če niti študent niti pisarna za študentske domove ne moreta
pridobiti dokaza po drugem odstavku tega člena, zaprosi komisija za sprejem za
mnenje pristojno ustanovo.
Če študent v določenem mu roku ne predloži dokazov, komisija
nadaljuje postopek.
Dejstev, za katera niso predloženi upravičeno zahtevani
dokazi, se štejejo za neobstoječa.
7. Sklep
36. člen
Sklep se izda pisno na predpisanem obrazcu.
37. člen
S poukom o pravnem sredstvu se študentu sporoči, na koga se
lahko pritoži v katerem roku.
Napake v pravnem pouku ne morejo biti v škodo študenta.
38. člen
Če je s temi pravili določeno, da mora komisija za sprejem
pred izdajo sklepa zaprositi za mnenje ustanovo določene stroke, sme izdati
sklep šele potem, ko dobi mnenje.
4. Pravna sredstva
1. Pritožba na komisijo za pritožbe
39. člen
Študent vloži pritožbo na komisijo za pritožbe v petnajstih
dneh od dneva vročitve sklepa komisije za sprejem.
Pravočasno vložena pritožba na komisijo za pritožbe, zoper
sklep komisije za sprejem zadrži njegovo izvršitev.
Če študent vloži pritožbo po roku, določenem v prvem odstavku
tega člena, pritožba ne zadrži izvršitve sklepa prvostopenjske komisije.
40. člen
V pritožbi mora biti naveden sklep, ki se izpodbija, njegova
številka in datum.
V pritožbi mora študent navesti nova dejstva in dokaze in
obrazložiti zakaj v času obravnave na prvi stopnji niso bila navedena.
41. člen
Komisija za sprejem preveri, ali je pritožba upravičena. Če
meni, da je pritožba upravičena, izpodbijani sklep nadomesti z novim, v
nasprotnem primeru pa s sklepom obvesti pisarno za študentske domove, da jo
brez odlašanja izroči s celotnim spisom komisiji za pritožbe.
Komisija za pritožbe mora o pritožbi odločiti najkasneje v
tridesetih dneh od dneva prejema pritožbe.
Sklepi pritožbene komisije so dokončni in izvršljivi.
2. Upravni spor
42. člen
Zoper sklep komisije za pritožbe se lahko sproži spor pred
pristojnim sodiščem.
Vložitev tožbe in sprožitev spora ne zadrži izvršitve sklepa
komisije za pritožbe.
4. NADZOR NAD IZVAJANJEM PRAVIL
1. Nadzorna komisija
43. člen
Nadzorna komisija nadzira delo komisij in pisarne za
študentske domove.
Člane nadzorne komisije imenujejo pristojni organ
Visokošolskega zavoda, Študentska organizacija in svet Zavoda študentskih
domov.
Nadzorna komisija izmed svojih članov izvoli predsednika
nadzorne komisije, ki po potrebi sklicuje seje nadzorne komisije.
44. člen
Na zahtevo nadzorne komisije pisarna za študentske domove
posreduje:
-
seznam študentov, ki prosijo za sprejem in prednostni seznam uvrščenih;
-
seznam študentov, ki prosijo za podaljšanje bivanja in prednostni seznam
uvrščenih;
-
seznam študentov, ki jim je bil izdan sklep o vselitvi oziroma je bila
njihova prošnja zavrnjena; letno pa ji mora pošiljati tudi poročilo o
opravljenem delu in obračun svojega poslovanja.
Pristojnosti in način dela nadzorne komisije
45. člen
Nadzorna komisija postavlja komisijam in pisarni za
študentske domove vprašanja in zahteva od njih odgovore in pojasnila.
Nadzorna komisija ima pravico do vpogleda v pisarniško
poslovanje pisarne za študentske domove.
46. člen
Če nadzorna komisija ugotovi kršitev pravil o tem obvesti
pristojne organe Visokošolskih zavodov, Študentske organizacije, Upravo
Študentskih domov in Ministrstvo za šolstvo in šport.
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
Oblikuje se skupna baza podatkov študentskih domov. Do
vzpostavitve baze podatkov študentski domovi sproti obveščajo pisarno za
študentske domove o prostih zmogljivostih, na novo vseljenih študentih,
izseljenih študentih in študentih, ki jim je bilo podaljšano bivanje v skladu z
11. členom pravilnika o sofinanciranju bivanja študentov v študentskih domovih.
48. člen
Za študijsko leto 1998/99 se izjemoma spremenijo roki iz 22.
člena teh pravil. Razpis objavijo Študentski domovi v osmih dneh po objavi
pravil v Uradnem listu Republike Slovenije.
49. člen
Ta pravila začnejo veljati, ko jih pristojni organi Univerze
v Ljubljani, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Študentskih domov
v Ljubljani sprejmejo in objavijo v publikaciji.
Študentska organizacija
Univerze v Ljubljani
Predsednik
študentske vlade
Jože Bajuk l. r.
Študentski domovi
v Ljubljani
Predsednik
sveta zavoda
Niko Žibret l. r.
Univerza v Ljubljani
Predsednik
upravnega odbora
prof. dr. Milan Pogačnik l. r.