Opozorilo: Neuradno prečiščeno
besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede
katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o postopku in načinu
ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina obsega:
-
Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih
proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00 z dne 13. 4. 2000),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o postopku in načinu
ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list
RS, št. 99/01 z dne 7. 12. 2001).
PRAVILNIK
o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih
proizvodov iz grozdja in vina
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. VSEBINA PRAVILNIKA
1. člen
Ta pravilnik določa postopek in način ocenjevanja grozdnega
in vinskega mošta (v nadaljnjem besedilu: mošt), vina, žganja iz vina oziroma
iz drugih proizvodov iz grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: žganje) ter
drugih proizvodov iz grozdja in vina, ki se ocenjujejo za pridobitev odločbe o
ocenitvi (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje pridelkov in proizvodov).
Z odločbo o ocenitvi se ugotavlja primernost pridelkov in
proizvodov za promet.
2. člen
Ocenjevanje pridelkov in proizvodov opravljajo pooblaščene
organizacije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene organizacije).
Pooblaščene organizacije morajo izpolnjevati naslednje
zahteve:
-
neodvisnost in nevtralnost ocen;
-
ustrezne kadre, najmanj enega zaposlenega z visoko izobrazbo kmetijske
ali živilsko tehnološke fakultete z najmanj 5 let delovnih izkušenj v analitiki
vina ter opravljen predpisan preizkus senzoričnih sposobnosti ter poznavanja
enologije in predpisov o vinogradništvu in vinarstvu;
-
ustrezne prostore za laboratorij in degustacijske prostore, ki
izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane pogoje, predvsem pa omogočajo
anonimnost ocenjevanja;
-
laboratorijsko opremo za opravljanje analiz po predpisanih metodah
oziroma metodah, katerih rezultat je enak meritvam narejenim po predpisanih
metodah;
-
možnost priključitve na bazo podatkov registra pridelovalcev grozdja in
vina Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
-
predpisana primerljivost in ponovljivost rezultatov analiz.
Pooblaščene organizacije na osnovi razpisa izbere in z
odločbo imenuje minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v
nadaljnjem besedilu: minister).
3. člen
Ocenjevanje pridelkov in proizvodov obsega naslednje
zaporedne faze:
-
naročilo naročnika ali zahtevek pristojne inšpekcije,
-
vzorčenje vzorca za oceno,
-
preveritev podatkov o geografskem poreklu iz registra pridelovalcev
grozdja in vina ali iz certifikata države izvoznice,
-
laboratorijsko analizo vzorca (v nadaljnjem besedilu: analiza), razen za
mešanice vina z drugimi proizvodi,
-
organoleptično oceno vzorca, razen za zgoščen grozdni mošt in
rektificiran zgoščen grozdni mošt,
-
izdajo odločbe o ocenitvi vzorca.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka ocenjevanje pri
izvozu ali uvozu za vino iste serije, istega pridelovalca, ki ga je pooblaščena
organizacija že ocenila, obsega le naslednje zaporedne faze:
-
naročilo naročnika ali zahtevek pristojne inšpekcije,
-
preveritev podatkov o geografskem poreklu iz registra pridelovalcev
grozdja in vina ali iz certifikata države izvoznice,
-
izdajo odločbe o ocenitvi vzorca.
II. NAROČILO
4. člen
Pri naročilu s strani naročnika se postopek ocene prične z
izpolnitvijo naročilnice, ki je priloga 1 tega pravilnika. Naročilnica se
izpolni v dveh izvodih, od katerih en izvod ostane naročniku ocene, en izvod pa
spremlja vzorec.
III. VZORČENJE
5. člen
Vzorčenje obsega:
-
ugotovitev količine pridelka ali proizvoda, ki ga predstavlja vzorec,
-
poenotenje vzorca,
-
nalivanje v steklenice in pečatenje, če s tem predpisom ni drugače
določeno.
Podatki o količinah pridelka ali proizvoda morajo ustrezati
podatkom iz registra pridelovalcev grozdja in vina (prijava pridelka) in
podatkom iz kletarske evidence.
Vzorec, ki se ocenjuje, predstavlja največ takšno količino
pridelka ali proizvoda, ki nosi eno identifikacijsko številko pridelka iz
registra pridelovalcev grozdja in vina. Pri uvoženem pridelku ali proizvodu
predstavlja vzorec največ celotno količino uvoženega vina z enakimi lastnostmi
in enakimi oznakami na spremljajočih dokumentih.
Poenotenje vzorca pridelkov in proizvodov je priprava vzorca
tako, da predstavlja povprečje celotne količine pridelka ali proizvoda, ki jo
predstavlja vzorec. Če se vzorec jemlje iz velike vinske posode (nad 10.000
litrov), se mora odvzeti najmanj na treh različnih globinah posode ali pa po
predhodnem mešanju vsebine posode. Če se pridelek ali proizvod, ki ga
predstavlja vzorec, nahaja v več posodah, se mora vzorec odvzeti tako, da se iz
vsake posode odvzame sorazmerno količino vzorca, glede na količino pridelka ali
proizvoda, ki jo predstavlja vzorec. Če je pridelek ali proizvod že
ustekleničen, vzorčevalec naključno izbere steklenice.
Pred pečatenjem lahko vzorcem neustekleničenega vina,
namenjenim hrambi pri pooblaščeni organizaciji oziroma pridelovalcu,
predstavnik pooblaščene organizacije doda kalijev sorbat.
Pri moštu se pečatenje ne izvaja.
6. člen
Vzorčevalec ugotovi količino vina, ki ga predstavlja vzorec
in dostavi vzorce pooblaščeni organizaciji.
Vzorčenje izvaja:
-
naročnik vzorčenja za mošt, namizna vina in druge proizvode iz grozdja
in vina, razen pečatenja;
-
vzorčevalec pooblaščene organizacije za kakovostna vina ZGP;
-
pristojni inšpektor za uvoženo vino ali inšpekcijski vzorec.
Pečatenje opravi predstavnik pooblaščene organizacije ob
dostavi vzorca pridelka ali proizvoda pooblaščeni organizaciji, razen za razred
kakovostnih vin, kjer predstavnik pooblaščene organizacije opravi pečatenje ob
vzorčenju.
7. člen
Če želi pridelovalec vina na embalaži vina s slovenskim
geografskim poreklom označiti morebitna dobljena odlikovanja za vino, mora za
to podati naročilo pooblaščeni organizaciji za oceno vina in sicer največ 15
dni pred pošiljanjem vzorca na vinsko tekmovanje za pridobitev odlikovanja.
Predstavnik pooblaščene organizacije vzorči dve steklenici vina za hrambo vina
pri pridelovalcu. Pri jemanju vzorca predstavnik pooblaščene organizacije
zapisniško ugotovi količino vina, ki jo predstavlja vzorec. Za vino mora biti
pred posredovanjem na vinsko tekmovanje ugotovljena primernost za promet z
odločbo o ocenitvi.
8. člen
Vzorec ustekleničenega vina in žganja za oceno obsega najmanj
šest steklenic. Če je volumen steklenic manjši od 0,75 litra, mora biti število
steklenic takšno, da skupni volumen vzorca doseže najmanj 4,25 litra/vzorec.
Dve steklenici (oziroma enakovredno število steklenic
manjšega volumna) hrani pridelovalec, tri steklenice (oziroma enakovredno
število steklenic manjšega volumna) so namenjene organoleptični oceni in
analizi, eno steklenico (oziroma enakovredno število steklenic manjšega
volumna) pa hrani pooblaščena organizacija.
Pri ocenjevanju mošta, neustekleničenega deželnega vina, ali
drugih proizvodov iz grozdja in vina mora naročnik dostaviti v oceno najmanj
tri steklenice z volumnom najmanj 0,75 litra oziroma ekvivalentno večje število
steklenic manjšega volumna tako, da skupni volumen doseže najmanj dva litra.
Naročnik ocene hrani vzorce najmanj eno leto po prodaji
celotne zaloge pridelka oziroma proizvoda, ki ga predstavlja vzorec, razen za
deželno neustekleničeno vino in mošt, kjer hrani vzorce toliko časa, kot jih
hrani pooblaščena organizacija.
Pooblaščena organizacija hrani vzorce kot sledi:
-
za kakovostno vino in žganje najmanj dve leti po opravljeni oceni;
-
za namizno ustekleničeno vino najmanj eno leto po opravljeni oceni;
-
za deželno neustekleničeno vino in za druge proizvode iz grozdja in vina
7 mesecev po opravljeni oceni;
-
za mošt 33 dni po opravljeni oceni.
IV. PREVERITEV PODATKOV O GEOGRAFSKEM POREKLU
9. člen
Ugotavljanje geografskega porekla in drugih lastnosti za
mošt, vino in druge proizvode iz grozdja in vina obsega:
a)
za pridelke in proizvode, pridelane na območju Republike Slovenije,
preveritev podatkov iz registra pridelovalcev grozdja in vina in sicer tako, da
se preko identifikacijske številke pridelka ugotovi:
-
kje je bilo grozdje in vino pridelano in s tem določitev najožje možne
oznake geografskega porekla pridelka oziroma proizvoda,
-
iz grozdja katere sorte, sort vinske trte je bil pridelek, proizvod
pridelan,
-
ali je bil za grozdje opravljen pregled dozorelosti grozdja v času
trgatve, v skladu s pravilnikom o kontroli kakovosti grozdja v času trgatve in
drugimi predpisanimi pogoji;
b)
za pridelke, proizvode, ki niso pridelani na območju Republike
Slovenije, preveritev listin o geografskem poreklu pooblaščene institucije
države pridelovalke grozdja, iz katerega je pridelan oziroma predelan pridelek
ali proizvod.
Predstavnik pooblaščene organizacije preveri skladnost
podatkov v naročilnici s podatki iz kletarske evidence in sicer: številko
posode, v kateri se nahaja pridelek oziroma proizvod, podatek o morebitnem
povečanju skupnega alkohola in popravku kisline in v primeru obogatitve navedbo
odločbe o dovolitvi obogatitve.
V. ANALIZA
10. člen
Analiza se izvede za tiste parametre, ki so za posamezen
predelek ali proizvod navedeni v prilogi 2 tega pravilnika.
Analiza proizvodov iz grozdja in vina, ki niso navedeni v
prilogi 2 tega pravilnika, se opravi za parametre, kot jih določajo posebni
predpisi.
Pri naročilu s strani pristojnega inšpektorja pooblaščena
organizacija naredi analizo le tistih parametrov, ki jih zahteva inšpektor.
Analize se opravi po predpisanih metodah, v najmanj eni
ponovitvi oziroma na način, ki zagotavlja enak rezultat (ponovljivost in
primerljivost), kot pri predpisanih metodah.
Za vsako analizo pooblaščene organizacije mora pooblaščena
organizacija zagotoviti ponovljivost in primerljivost rezultatov, pri čemer gre
za ponovljivost in primerljivost ne glede na izbran laboratorij, metodo oziroma
izbranega analitika oziroma aparature in material in ne glede na časovni
razmak.
Ponovljivost in primerljivost se izračunavata upoštevaje
standardno deviacijo za posamezen analitski parameter, predpisano v analiznih
metodah. Rezultat vsake meritve mora biti znotraj meja srednje vrednosti,
povečane ali zmanjšane za dvakratno vrednost standardne deviacije.
Če se za prodajo izven območja Republike Slovenije zahteva
dodatna analiza, jo pooblaščena organizacija opravi na zahtevo naročnika in jo
vključi v oceno.
Če so rezultati analize v nasprotju s predpisom o kakovosti
vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, se organoleptična ocena ne opravi.
VI. ORGANOLEPTIČNA OCENA
11. člen
Organoleptična ocena obsega:
-
pri moštu in drugih proizvodih iz grozdja in vina ugotovitev, ali je
pridelek ali proizvod organoleptično primeren za promet;
-
pri vinu in žganju oceno barve, bistrosti, vonja, okusa in harmoničnosti;
-
pri vinu, ki ima tlak CO2 večji od 1 bara, poleg parametrov iz prejšnje
alinee še iskrenje in penjenje.
12. člen
Organoleptična ocena vina in žganja se izvede po dopolnjenem
20 točkovnem Buxbaum sistemu tako, da se posamezni parametri ocenjujejo kot
sledi:
a)
vina, s tlakom CO2 do 1 bara, in žganja:
-
do vključno 2 točki za bistrost vina, žganja;
-
do vključno 2 točki za barvo vina, žganja;
-
do vključno 4 točke za vonj vina, žganja;
-
do vključno 6 točk za okus vina, žganja;
-
do vključno 6 točk za harmoničnost vina, žganja.
b)
vina, s tlakom CO2 nad 1 barom:
-
do vključno 2 točki za bistrost vina;
-
do vključno 2 točki za barvo vina;
-
do vključno 1 točko za iskrenje vina;
-
do vključno 1 točko za penjenje vina;
-
do vključno 4 točke za vonj vina;
-
do vključno 5 točk za okus vina;
-
do vključno 5 točk za harmoničnost vina.
Ocenjuje se na eno decimalno mesto natančno, pri čemer se
drugo decimalno mesto zaokroži.
13. člen
Organoleptično oceno opravi tripartitna, najmanj petčlanska
komisija pokuševalcev z ocenjevanjem vzorca na pokušnji. Tripartitna komisija
je sestavljena iz predstavnikov pridelovalcev grozdja in vina, potrošnikov in
strokovnjakov s področja vinogradništva in vinarstva.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena organoleptično
oceno za mošt izvede najmanj tričlanska komisija.
Starost pokuševalca mora biti najmanj 18 let. Pokuševalec, ki
ima več kot 70 let, mora vsako leto pozitivno opraviti ponoven preizkus
organoleptičnih sposobnosti.
V komisiji pokuševalcev ne sme sodelovati pokuševalec, ki ima
zaradi bolezni ali jemanja zdravil trenutno zmanjšano občutljivost čutil.
Če je pri kateri od ocen zaradi razlogov, navedenih v tem
pravilniku, izločena ocena katerega od pokuševalcev, mora biti število
pokuševalcev v komisiji ustrezno večje.
14. člen
Ocenjevanje organizacijsko in strokovno vodi predsednik
komisije, ki ga imenuje pooblaščena organizacija izmed imenovanih pokuševalcev.
Naloge predsednika komisije so zlasti:
-
preveritev ustreznosti vrstnega reda ocenjevanja vzorcev, ki je narejen
na podlagi podatkov iz registra pridelovalcev grozdja in vina ter podatkov
analize;
-
preveritev ustreznosti pogojev za organoleptično ocenjevanje;
-
zagotovitev anonimnosti vzorcev;
-
izločitev pokuševalca oziroma pokuševalčeve ocene, če pokuševalec
ocenjuje lastno vino, vino ožjega družinskega člana ali organizacije, v kateri
je zaposlen;
-
zagotovitev nemotenega in pravilnega poteka ocenjevanja vzorcev,
predvsem sledljivost vzorcev;
-
odreditev ponovne ocenitve vzorca, če se ocene posameznih pokuševalcev,
po izločitvi najvišje in najnižje ocene, razlikujejo pri posameznem vzorcu za
več kot eno točko;
-
da poskrbi za usposabljanje pokuševalcev za ocenjevanje po tem
pravilniku tako, da v obdobju 2 mesecev od uveljavitve tega pravilnika zagotovi
dodatno, vzporedno ocenjevanje in primerjavo rezultatov po pravilniku o
postopku in načinu ocenjevanja vina in vinskega mošta (Uradni list SRS, št.
41/89).
Predsednik komisije pri ocenjevanju ne sodeluje.
15. člen
Vrstni red ocenjevanja vzorcev mora teči po naslednjem
hierarhičnem vrstnem redu:
-
vina v ožjem pomenu besede pred posebnimi vini;
-
mirno vino pred gaziranim, biser oziroma penečim;
-
belo vino pred rose in pred rdečim;
-
zvrst pred sortnim vinom;
-
nearomatično vino pred aromatičnim;
-
bolj suha vina pred slajšimi;
-
vina z višjo kislino pred vini z nižjo kislino;
-
vina z manj alkohola pred vini z več alkohola;
-
mlajši letnik pred starejšimi;
-
vina pričakovane nižje kakovostne stopnje (upoštevajoč podatke o
dejanskem geografskem izvoru in druge podatke iz registra pridelovalcev grozdja
in vina) pred vini pričakovane višje kakovostne stopnje.
Predsednik komisije lahko v posameznih primerih odredi tudi
drugačen vrstni red ocenjevanja.
16. člen
Pooblaščena organizacija mora zagotoviti, da je prostor, v
katerem poteka ocenjevanje, dobro osvetljen, brez hrupa, prezračen, brez vonjav
in s temperaturo med 18 in 24 °C.
Pokuševalci morajo imeti možnost izplakovanja kozarcev in
izpljunjevanja požirkov ter možnost nevtralizacije okusa.
Kozarci morajo biti vinski, degustacijski, primerni za
posamezno kategorijo vina oziroma žganja.
Vzorci morajo biti ocenjeni pri temperaturi vzorcev kot
sledi:
-
peneča, biser, gazirana vina pri 6 do 8 °C;
-
posebna vina pri 8 do 10 °C;
-
bela in rose vina pri 10 do 12 °C;
-
vrhunska vina posebne kakovosti pri 10 do 14 °C;
-
rdeča vina, starejša od dveh let, pri 16 do 20 °C;
-
druga rdeča vina pri 12 do 16 °C;
-
žganje pri 18 do 20 °C;
-
drugi proizvodi iz grozdja in vina v skladu s priporočili za njihovo
uživanje.
17. člen
Pred ocenjevanjem komisija oceni umeritveni vzorec tiste
kategorije, ki je prva na vrsti za ocenjevanje. Umeritveni vzorec določi
predsednik komisije tako, da izbere vzorec, ocenjen na prejšnjem ocenjevanju. V
primeru šeste alinee drugega odstavka 14. člena tega pravilnika mora biti
umeritveni vzorec iste kategorije kot vzorec, katerega ocenjevanje se ponavlja.
V enem dnevu smejo pokuševalci organoleptično oceniti največ
40 vzorcev.
18. člen
Pred organoleptičnim ocenjevanjem vsakega vzorca vina je
pokuševalec seznanjen z letnikom in sorto vzorca oziroma informacijo o tem, ali
gre za vino priznanega tradicionalnega poimenovanja, mlado vino ali barrique
ter ali izpolnjuje pogoje za vino posebne kakovosti z navedbo vrste posebne
kakovosti.
Pokuševalec oceni vzorec vina in žganja tako, da skladno s
12. členom tega pravilnika navede ločeno oceno za bistrost, barvo, vonj, okus,
harmoničnost ter penjenje in iskrenje za biser, peneča in gazirana vina.
Pokuševalec opiše vino, pri čemer mora opis vsebovati najmanj naslednje
podatke:
-
ali ima vino značaj navedene sorte;
-
ali ima vino značaj vina posebne kakovosti (navede vrsto vina posebne
kakovosti);
-
ali ima vino značaj PTP;
-
ali ima vino značaj barrique;
-
ali ima vino značaj mladega vina.
Pokuševalec oceni pridelke in proizvode na predpisanem
obrazcu za ocenjevanje pridelkov in proizvodov, ki je priloga 3 tega
pravilnika.
19. člen
Število točk organoleptične ocene se izračuna tako, da se za
vsak vzorec najprej izloči najnižja in najvišja ocena in se iz ostalih ocen
določi aritmetična sredina, ki v skladu z 20. členom tega pravilnika vpliva na
končno določitev ocene vina, žganja.
Najmanj 50% pokuševalcev mora potrditi, da je vino sortno
značilno. Enak delež pokuševalcev mora potrditi, da ima vino značilnosti vina s
priznanim tradicionalnim poimenovanjem, da ima značaj barrique ali značaj
določene posebne kakovosti ali mladega vina.
Če se več kot 50% pokuševalcev odloči, da pridelek ali
proizvod ni primeren za promet, pridelek, proizvod ni primeren za promet, tudi
v primeru, ko bi teoretični izračun aritmetične sredine še dovoljeval promet s
pridelkom, proizvodom.
20. člen
Če vino ali žganje na organoleptični oceni dobi manj kot 12,1
točke, vino ali žganje ni primerno za promet.
Glede na zbrano število točk pri organoleptični oceni lahko
vino pridobi naslednje oznake:
-
vino, ocenjeno z najmanj 12,1 točke: namizno vino z nekontroliranim
geografskim poreklom;
-
vino, ocenjeno z najmanj 14,1 točke: namizno vino z geografsko oznako
oziroma deželno vino – PGO;
-
vino, ocenjeno z najmanj 16,1 točke: kakovostno vino z zaščitenim
geografskim poreklom oziroma kakovostno vino ZGP ali kakovostno vino;
-
vino, ocenjeno z najmanj 18,1 točke: vino, ki ima zaradi ocene v prometu
lahko oznako vrhunsko vino ZGP oziroma za uvožena vina ekvivalentno oznako
najvišje kakovosti.
VII. ODLOČBA O OCENITVI
21. člen
Ob upoštevanju podatkov o geografskem poreklu, podatkov o
pogojih pridelave in nege vina iz registra pridelovalcev grozdja in vina,
rezultatov analize in organoleptične ocene, morajo biti v odločbi vsebovani
najmanj naslednji podatki:
a)
za vino
1.
geografsko poreklo in kakovost:
-
oznaka, da je vino namizno z nekontroliranim geografskim poreklom ali
-
oznaka, da je vino namizno z oznako vinorodne dežele (deželno vino PGO)
ali
-
oznaka, da je vino kakovostno z oznako vinorodnega okoliša, lahko tudi z
navedbo ožjega pridelovalnega območja, ali
-
oznaka, da je vino vrhunsko z oznako vinorodnega okoliša, lahko tudi z
navedbo ožjega pridelovalnega območja;
2.
število točk, ki jih je pri organoleptični oceni dobilo vino;
3.
podatki analize;
4.
letnik vina;
5.
ali ima vino značilnosti vina s priznanim tradicionalnim poimenovanjem,
določene sorte grozdja, značilnosti barrique, mladega vina ali značilnosti
posebne kakovosti in katere;
b)
za mošt, žganje, zgoščen grozdni mošt in rektificiran zgoščen grozdni
mošt in druge proizvode iz grozdja in vina:
-
oznaka geografskega porekla,
-
organoleptična primernost za promet, razen za zgoščen grozdni mošt,
rektificiran zgoščen grozdni mošt,
-
podatki analize.
Če se z oceno ugotovi, da pridelek ali proizvod ni primeren
za promet, se v odločbi opišejo razlogi.
22. člen
Odločbo o ocenitvi se izda:
-
za mošt v roku dveh delovnih dni od prejema naročila;
-
za vzorec, ki ga je povzorčila inšpekcija, v roku štirih delovnih dni od
prejema zahtevka;
-
za neustekleničeno deželno vino v roku 7 delovnih dni od prejema
naročila;
-
za druge pridelke in proizvode, ki se ocenjujejo, v roku 8 delovnih dni
od prejema naročila.
23. člen
V odločbi o ocenitvi vzorca za mošt in neustekleničeno
deželno vino mora biti naveden tudi rok veljavnosti odločbe in sicer:
-
za mošt: 30 dni po izdaji odločbe;
-
za neustekleničena deželna vina: največ 6 mesecev;
-
za mlado vino: do datuma, ko je lahko mlado vino v prometu.
24. člen
Če se naročnik ne strinja z odločbo o ocenitvi, lahko v 8
dneh vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v
nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zahtevek za ponovno oceno. Ministrstvo izmed
pooblaščenih organizacij določi organizacijo, ki bo izvedla ponovno
ocenjevanje. Ponovnega ocenjevanja ne opravi organizacija, ki je opravljala
prvotno ocenjevanje. Pritožbeni vzorec se ocenjuje iz vzorca, ki ga
zapečatenega hrani pooblaščena organizacija.
Analiza se v primeru pritožbe izvede po predpisani – klasični
metodi in sicer v dveh ponovitvah, pri čemer je rezultat povprečje meritev.
Komisija pokuševalcev je sestavljena iz devetih pokuševalcev; zagotovljena mora
biti tripartitna zastopanost. Prvotni pokuševalci so pri ponovni oceni
izločeni.
Rezultat ponovne ocene je dokončen.
25. člen
Pridelki in proizvodi morajo biti ocenjeni pred oddajo v
promet končnemu potrošniku in ob uvozu.
Ocenjeni pridelki oziroma proizvodi se po opravljeni oceni ne
smejo spreminjati.
Če se pridelki oziroma proizvodi po oceni spremenijo tako, da
sprememba lahko vpliva na spremembo ocene, jih je treba pred ponudbo končnemu
potrošniku ponovno oceniti. V vsakem primeru je treba pridelke in proizvode
ponovno oceniti, če so se po njihovi oceni izvajali enološki oziroma drugi
postopki, ki bi lahko bistveno vplivali na oceno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za spremembe mošta,
vezane na normalni potek vrenja mošta, in za več kot 10 let staro arhivsko
vino, za katerega je že bila izdana odločba o ocenitvi, katerega skupna
količina ne presega 1000 litrov v seriji. Tako mošt kot arhivsko vino iz tega
odstavka gresta lahko v promet brez ponovne ocenitve.
V primeru ponovne ocene je veljavna časovno zadnja izvedena
ocena za določen pridelek oziroma proizvod.
Če se mošt, vino, žganje in drugi proizvodi iz grozdja in
vina mešajo z drugimi proizvodi, ki ne izvirajo iz grozdja, mošta ali vina,
morajo biti mošt, vino, žganje oziroma drugi proizvodi iz grozdja in vina
ocenjeni pred mešanjem.
Pri uvozu vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in vina
poteka postopek ocene na enak način, kot je to določeno za primerljivo
kakovostno stopnjo vina oziroma drugega proizvoda iz grozdja in vina s
slovenskim geografskim poreklom.
26. člen
Kopije izdanih odločb se hranijo v arhivu pooblaščene
organizacije 10 let po izdaji. Kopije druge dokumentacije (ocenjevalni
listi...) se hranijo tri leta.
Priloga
1: Obrazec: Naročilnica za oceno mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in
vina
Priloga
2: Analiza, ki se pri pridelkih in proizvodih izvajajo
Priloga
3: Obrazce za ocenjevanje pridelkov in proizvodov
Pravilnik o postopku in načinu ocenjevanja
mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 32/00) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Do uveljavitve predpisa o analiznih metodah se uporabljajo
metode, kot jih določa mednarodna konvencija za poenotenje metode za analizo in
ocenjevanje vina (Uradni list FLRJ – mednarodne pogodbe, št. 5/58, Uradni list
RS, št. 68/97).
Do imenovanja pooblaščenih organizacij iz 2. člena tega
pravilnika so pooblaščene organizacije naslednje:
-
Kmetijski inštitut Slovenije,
-
Kmetijski zavod Maribor in
-
Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica.
Do 1. 1. 2003 je število steklenic, določeno v prvem odstavku
8. člena tega pravilnika, ki jih je treba dostaviti v analizo manjše, in sicer
5 steklenic ali enakovredno število steklenic, katerih skupen volumen znaša
najmanj 3,5 litra.
Do uveljavitve predpisa o ugotavljanju sposobnosti
pokuševalcev pokuševalce imenuje pooblaščena organizacija.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik
o postopku in načinu ocenjevanja vina in vinskega mošta (Uradni list SRS, št.
41/89), mednarodna lestvica za ocenjevanje vina (Uradni list SRS, št. 46/70),
odločba o imenovanju strokovnih delovnih organizacij, ki določajo vinarske
strokovne komisije za ocenjevanje vina po mednarodni lestvici (Uradni list SRS,
št. 46/70) in 32., 37. in 38. člen pravilnika o kakovosti vina (Uradni list
SFRJ, št. 17/81 in 14/89).
29. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o postopku in načinu ocenjevanja mošta, vina in drugih proizvodov iz
grozdja in vina (Uradni list RS, št. 99/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.