Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
varstvu pri delu v Carinski upravi Republike Slovenije obsega:
-
Pravilnik o varstvu pri delu v Carinski upravi
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 67/00 z dne 28. 7. 2000),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o varstvu pri delu v Carinski upravi Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 42/03 z dne 9. 5. 2003).
PRAVILNIK
o varstvu pri delu v Carinski upravi
Republike Slovenije
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se v skladu s predpisi o
varnosti in zdravju pri delu za specifične potrebe Carinske uprave Republike
Slovenije (v nadaljevanju: CURS) določajo organizacija in izvajanje varstva pri
delu, medsebojne obveznosti in odgovorne osebe za varnost pri delu na
posameznih ravneh CURS.
2. člen
CURS je kot delodajalec dolžna zagotoviti
varnost in zdravje delavcev pri delu in v zvezi z delom. V ta namen mora CURS
izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno
s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z
ustrezno organiziranostjo, ter zagotavljati potrebna materialna sredstva.
II. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE VARSTVA PRI DELU
1. Nevarne snovi in ionizirajoča sevanja
3. člen
Z nevarnimi snovmi, ki so kot take
opredeljene v predpisih o varnosti in zdravju pri delu, lahko ravnajo le za to
pooblaščeni delavci, ki so pred pričetkom dela z nevarnimi snovmi ter kasneje
na vsaki dve leti opravili usposabljanje in preizkus znanja o ravnanju z
nevarnimi snovmi.
Generalni direktor CURS v okviru svojih
pooblastil zagotovi enotno izvajanje varnostnih ukrepov v zvezi z ravnanjem z
nevarnimi snovmi v skladu s predpisi s tega področja.
4. člen
Z viri ionizirajočih sevanj lahko delajo le
delavci, za katere je bilo na zdravstvenem pregledu ugotovljeno, da lahko
delajo s temi viri.
Z viri ionizirajočih sevanj ne smejo delati
ženske med nosečnostjo in matere, ki dojijo.
5. člen
O vsaki predvideni nabavi in tudi o vsakem
prejemu virov ionizirajočih sevanj, ki se bodo uporabljali pri delu, je treba
obvestiti Službo varstva pri delu pri Generalnem carinskem uradu (v
nadaljevanju: služba varstva pri delu).
2. Delo na železniškem območju
6. člen
Delavci, ki delajo na železniškem območju,
morajo pred pričetkom dela na železniškem območju ter kasneje vsaki dve leti
opraviti usposabljanje in preizkus znanja za varno delo na železniškem območju.
3. Osebna varovalna oprema
7. člen
Generalni direktor CURS zagotovi, da se v
skladu s predpisanimi kriteriji določijo delovna mesta in dela, pri katerih je
potrebno uporabljati osebno varovalno opremo, vrsta, rok trajanja, način
uporabe, izdajanje, vračanje in vzdrževanje te opreme.
4. Sredstva za delo
8. člen
Vsa nova delovna oprema mora biti
opremljena s tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidno, da ustreza
predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.
9. člen
Z rednimi kontrolnimi pregledi je potrebno
nadzirati:
rok pregleda v letih
-
vire ionizirajočih sevanj 1
-
dvigala 1
-
električne napeljave v zidanih objektih 4
-
električne napeljave v kovinskih objektih 2
10. člen
Generalni direktor CURS v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje, zagotovi, da se delavci usposobijo za
pravilno in varno uporabo delovne opreme ter seznanijo z nevarnostmi, ki se
lahko pojavijo pri uporabi takšne opreme.
11. člen
Sektor za investicije, ki je zadolžen za
izvedbo investicijskih del, predloži službi varstva pri delu idejni projekt in
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnje ter rekonstrukcije
delovnih in pomožnih prostorov.
5. Električni tok
12. člen
Delavci CURS med delovnim časom ne smejo
posegati v električne napeljave, opremo in naprave.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za:
-
vzdrževalce elektrotehniške stroke, ki imajo
strokovno izobrazbo elektro smeri;
-
vzdrževalce, ki nimajo strokovne izobrazbe
elektro smeri, kadar menjavajo talilne vložke nizkonapetostnih uvojnih
varovalk, ob izpolnjevanju pogojev, določenih v 13. členu tega pravilnika.
13. člen
Vzdrževalci, ki nimajo strokovne izobrazbe
elektro smeri, lahko menjavajo talilne vložke nizkonapetostnih uvojnih
varovalk, če so bili poučeni o:
-
nevarnostih električnega toka,
-
delovanju električnega toka na človeka,
-
virih nevarnosti električnega toka,
-
zaščitnih ukrepih pred previsoko napetostjo
dotika,
-
menjavanju talilnih vložkov, varnostnih
ukrepih, pogojih in načinu zamenjave.
Po končanem poučevanju iz prejšnjega
odstavka, ki ga organizira služba varstva pri delu, morajo vzdrževalci opraviti
preizkus znanja.
14. člen
Delavci CURS med delovnim časom ne smejo
opravljati menjave talilnih vložkov NV (nožastih) varovalk.
15. člen
Delavci CURS morajo takoj prijaviti
neposrednemu nadrejenemu vodji vsako okvaro in pomanjkljivost, ki so jo opazili
na električnih napravah, električni opremi in električni inštalaciji.
6. Kajenje
16. člen
Zaradi zagotavljanja zdravstvenega in
požarnega varstva delavcev je prepovedano kajenje:
-
v skladiščih,
-
v prostorih, kjer delajo nekadilci,
-
v prostorih, ki so namenjeni stikom s
strankami,
-
pri pregledu blaga in potnikov,
-
v sistemskih sobah,
-
v vložiščih,
-
v arhivih,
-
v carinskem laboratoriju,
-
pri jemanju vzorcev,
-
pri ravnanju z nevarnimi snovmi,
-
v prostorih, kjer se nahajajo vzorci,
-
v prostorih, kjer se nahajajo nevarne snovi,
-
v prostorih z električnimi agregati,
-
v dvigalih,
-
v plinskih postajah,
-
v kurilnicah.
17. člen
Kajenje je dovoljeno le v tistih prostorih,
ki jih določi:
-
vodja izpostave za prostore izpostave,
-
direktor carinskega urada za prostore
carinskega urada,
-
generalni direktor za prostore Generalnega
carinskega urada.
18. člen
Vsak zaposleni lahko v skladu z zakonom
uveljavlja pravico do dela v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim
dimom.
7. Usposabljanje in preverjanje
usposobljenosti za varno opravljanje del
19. člen
Vsak delavec mora biti ob sklenitvi
delovnega razmerja, ob razporeditvi na delovno mesto s povečano nevarnostjo
poškodb in zdravstvenih okvar, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev
za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo
varnosti pri delu, ustrezno usposobljen po programu teoretičnega in praktičnega
usposabljanja za varno opravljanje del, ki ga sprejme generalni direktor CURS.
20. člen
Teoretično usposabljanje delavcev po
programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del
izvaja služba varstva pri delu, tako da pripravi seminarje ali pisno gradivo,
ki ga vodje notranjih organizacijskih enot vročijo delavcem. Pomoč in razlago
pri samoizobraževanju nudi delavcu vodja notranje organizacijske enote, na
željo delavca pa tudi služba varstva pri delu.
Praktično usposabljanje delavcev po
programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del
izvaja vodja notranje organizacijske enote.
Usposabljanje delavcev, ki opravljajo
specifična dela, lahko izvajajo tudi zunanje ustanove.
21. člen
Preizkus teoretične in praktične
usposobljenosti za varno delo izvaja služba varstva pri delu.
Preizkus usposobljenosti delavcev, ki se
usposabljajo na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika,
mora biti vključen v navedeno usposabljanje.
22. člen
Preizkus usposobljenosti je v pisni obliki.
Šteje se, da je delavec uspešno opravil preizkus usposobljenosti, če je
pravilno odgovoril na 75% zastavljenih vprašanj.
Delavec, ki preizkusa usposobljenosti ne
opravi, je preizkus dolžan ponoviti. Ob tem mu na njegovo željo nudita potrebno
pomoč vodja notranje organizacijske enote in služba varstva pri delu.
Če delavec ponovno ne pokaže zadostnega
znanja iz varnosti pri delu ali opravljanje preizkusa usposobljenosti odkloni,
se v skladu z zakonom izvede postopek ugotavljanja, ali je delavec po delovnih
in strokovnih kvalitetah še primeren za opravljanje dela.
V primeru odklonitve opravljanja preizkusa
usposobljenosti se poda tudi zahteva za uvedbo disciplinskega postopka.
23. člen
Obvezne občasne preizkuse teoretične in
praktične usposobljenosti za varno delo morajo vsake dve leti opravljati
delavci, ki delajo na delovnih mestih s povečano nevarnostjo poškodb in
zdravstvenih okvar. Ta delovna mesta so določena v izjavi o varnosti z oceno
tveganja iz 30. člena tega pravilnika.
24. člen
V primeru nove sklenitve delovnega
razmerja, pri razporeditvi na delovno mesto s povečano nevarnostjo poškodb in
zdravstvenih okvar, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter
ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu,
mora carinski urad obvestiti službo varstva pri delu, da bo lahko ta izvršila
teoretično usposabljanje in preizkus usposobljenosti.
8. Zdravstveni pregledi
25. člen
Generalni direktor CURS v Izjavi o varnosti
z oceno tveganja na predlog pooblaščenega zdravnika določi vrsto, obseg,
vsebino in roke usmerjenih obdobnih preventivnih zdravstvenih pregledov.
26. člen
Na predhodne, usmerjene obdobne in druge
preventivne zdravstvene preglede pošilja delavce carinskega urada carinski
urad, delavce Generalnega carinskega urada pa Generalni carinski urad.
9. Obravnava poškodb pri delu
27. člen
Delovni prostori morajo biti opremljeni z
omaricami prve pomoči. Za opremljenost omarice prve pomoči je odgovoren vodja
notranje organizacijske enote.
28. člen
Delavec mora vsako poškodbo pri delu takoj
in pisno prijaviti vodji notranje organizacijske enote. To mora storiti tudi v
primeru, ko mu zdravniška pomoč ni bila potrebna. Če poškodbe delavec ni sposoben
prijaviti sam, morajo to storiti ožji sodelavci.
Vodja notranje organizacijske enote mora
raziskati vsako poškodbo delavca pri delu in o tem takoj obvestiti direktorja
carinskega urada oziroma generalnega direktorja, ta pa obvesti službo varstva pri
delu. Hujše nesreče razišče skupaj s službo varstva pri delu.
Prijavo poškodbe pri delu na predpisanem
obrazcu v petih izvodih izpolni vodja notranje organizacijske enote.
29. člen
O vsaki smrtni poškodbi pri delu, poškodbi
pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne
delovne dni, kolektivni nezgodi ali nevarnem pojavu mora vodja notranje
organizacijske enote takoj obvestiti direktorja carinskega urada oziroma
generalnega direktorja, ki obvesti službo varstva pri delu. Služba varstva pri
delu mora poškodbo takoj prijaviti inšpekciji dela. V primeru, da delavci
službe varstva pri delu niso dosegljivi, direktor oziroma generalni direktor
sam obvesti inšpekcijo dela.
O vsaki smrtni poškodbi pri delu mora
direktor carinskega urada oziroma generalni direktor takoj obvestiti tudi
pristojni organ policije.
10. Izjava o varnosti z oceno tveganja
30. člen
V izjavi o varnosti z oceno tveganja, ki jo
izda generalni direktor CURS, se določijo način in ukrepi za zagotavljanje
varnosti in zdravja pri delu ter delovna mesta s povečano nevarnostjo poškodb
in zdravstvenih okvar.
Ocena tveganja je sestavni del izjave o
varnosti.
III. MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI IN ODGOVORNE OSEBE ZA VARNOST PRI
DELU NA POSAMEZNIH RAVNEH
31. člen
Nosilci pravic in obveznosti na področju
varnosti pri delu so:
-
služba varstva pri delu,
-
generalni direktor,
-
direktorji carinskih uradov,
-
vodje notranjih organizacijskih enot carinskih
uradov,
-
vodje sektorjev in službe generalnega
direktorja v Generalnem carinskem uradu,
-
vsi delavci CURS.
Obveščanje, soodločanje in posvetovanje s
Sindikatom carinikov Slovenije (v nadaljevanju: sindikat) poteka v skladu z
zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o pogojih za sindikalno delo v organih
carinske službe Republike Slovenije.
Nosilci pravic in obveznosti na področja
varnosti pri delu se o vseh zadevah o varnosti pri delu medsebojno obveščajo in
posvetujejo ter sodelujejo pri načrtovanju, izvajanju in notranjem nadzoru nad
spoštovanjem predpisanih varnostnih ukrepov v posameznih carinskih uradih in
Generalnem carinskem uradu.
1. Služba varstva pri delu
32. člen
Strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem
varnosti pri delu opravlja služba varstva pri delu.
V okviru nalog iz prejšnjega odstavka
služba varstva pri delu:
-
organizira, usklajuje in usmerja varnost pri
delu;
-
svetuje pri urejanju varnosti pri delu in
pripravlja splošne akte s področja varnosti pri delu;
-
svetuje pri načrtovanju, izbiri, nakupu in
vzdrževanju sredstev za delo;
-
svetuje glede opreme delovnih mest in glede
delovnega okolja;
-
opravlja nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno
delo;
-
spremlja stanje v zvezi s poškodbami pri delu
in poklicnimi boleznimi ter boleznimi v zvezi z delom, odkriva vzroke zanje in
pripravlja poročila s predlogi ukrepov;
-
izvaja teoretično usposabljanje delavcev po
programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del;
-
izvaja preizkuse teoretične in praktične
usposobljenosti za varno delo;
-
obravnava in predlaga ukrepe za izboljšanje
varnosti pri delu ter skrbi za pospeševanje varnosti pri delu;
-
organizira, usklajuje in usmerja izvajanje
nalog v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varnosti pri delu;
-
spremlja in preučuje stanje varnosti pri delu
ter predlaga ukrepe za sanacijo neustreznih razmer;
-
obravnava vsako prepoved dela, ki jo odredi
vodja notranje organizacijske enote, in vsako odklonitev dela delavca skupaj z
direktorjem carinskega urada oziroma generalnim direktorjem ter predlaga ukrepe
za sanacijo neustreznih razmer;
-
opravlja druge strokovne naloge v zvezi z
varnostjo pri delu.
2. Generalni direktor
33. člen
Generalni direktor je odgovoren za:
-
zakonitost pri opravljanju nalog v zvezi z
izvajanjem in zagotavljanjem varnosti pri delu v CURS;
-
nadziranje službe varstva pri delu, direktorjev
carinskih uradov ter vodij sektorjev in službe generalnega direktorja
Generalnega carinskega urada, da vsakdo v okviru svojih obveznosti skrbi za
izvajanje nalog s področja varnosti pri delu;
-
ustrezno organizacijo in delovanje službe
varstva pri delu;
-
izpolnjevanje obveznosti do inšpekcije dela;
-
stalno medsebojno obveščanje in sodelovanje
vseh nosilcev pravic in obveznosti na področju varnosti pri delu v CURS.
3. Direktorji carinskih uradov
34. člen
Direktorji carinskih uradov so odgovorni za
izvajanje nalog v zvezi z varnostjo pri delu v carinskem uradu, predvsem pa
morajo:
-
skrbeti za zakonitost pri izvajanju nalog v
zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varnosti pri delu;
-
skrbeti za ustrezno obveščanje delavcev o
stanju, problemih in programih sanacije varnosti pri delu;
-
skrbeti za stalno medsebojno obveščanje in
sodelovanje vseh nosilcev pravic in obveznosti na področju varnosti pri delu v
carinskem uradu in obveščati o tem službo varstva pri delu;
-
skrbeti za izvrševanje sklepov in drugih
obveznosti, ki jih naloži inšpekcija dela ali druga inšpekcijska služba;
-
obvestiti službo varstva pri delu o spremembi
ali nadomestitvi predpisanega varnostnega ukrepa;
-
nadzorovati vodje notranjih organizacijskih
enot, da v okviru nalog na svojem delovnem mestu skrbijo za izvajanje in
zagotavljanje varnosti pri delu;
-
poročati službi varstva pri delu o stanju in
problemih varnosti pri delu v carinskem uradu;
-
poročati službi varstva pri delu o vsaki smrtni
poškodbi pri delu, poškodbi pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo
najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivni nezgodi in nevarnem pojavu;
-
sodelovati s službo varstva pri delu v primeru
intervencije inšpekcije dela;
-
zagotavljati varstvo pravic delavca v zvezi z
varnostjo pri delu.
4. Vodje notranjih organizacijskih enot
carinskih uradov ter vodje sektorjev in službe generalnega direktorja
generalnega carinskega urada
35. člen
Vodje notranjih organizacijskih enot
carinskih uradov ter vodje sektorjev in službe generalnega direktorja
Generalnega carinskega urada so odgovorni za varno delo svojih delavcev in za
upoštevanje predpisanih varnostnih ukrepov, predvsem pa morajo:
-
skrbeti, da delo v notranji organizacijski
enoti organizirajo, vodijo in opravljajo tako, da se obenem izvaja in
zagotavlja tudi varnost pri delu;
-
izvajati praktično usposabljanje delavcev po
programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del;
-
skrbeti, da delavci pri delu namensko
uporabljajo predvidene varnostne naprave in varovala ter predpisano osebno
varovalno opremo;
-
skrbeti, da delavci opravijo usposabljanje in
preverjanje znanja za varno delo na železniškem območju, če se po njem
gibljejo;
-
prepovedati gibanje po železniškem območju
tistim delavcem, ki niso bili na usposabljanju in niso opravili preizkusa
znanja za varno delo na železniškem območju;
-
poskrbeti, da delavci samostojno ne opravljajo,
vodijo ali nadzorujejo del, dokler niso usposobljeni za varno delo in nimajo
ustrezno opravljenega preizkusa znanja;
-
nadzorovati, če delavci pri delu upoštevajo
predpisane varnostne ukrepe;
-
na upravičeno zahtevo delavca izvesti potrebne
varnostne ukrepe; če tega zaradi materialnih ali kakršnih koli drugih vzrokov
ne morejo storiti, o zahtevi takoj obvestijo direktorja oziroma generalnega
direktorja in službo varstva pri delu;
-
prepovedati delo, če se ugotovi, da je zaradi
pomanjkljivosti ali neprimernih varnostnih ukrepov neposredno ogroženo
življenje ali zdravje delavcev, ter o tem takoj obvestiti direktorja oziroma
generalnega direktorja in službo varstva pri delu;
-
prepovedati delo delavcu, dokler ta ni pripravljen
upoštevati predpisanih varnostnih ukrepov;
-
opozarjati delavce na nevarnosti, ki jim
pretijo pri delu;
-
skrbeti, da so navodila za varno delo in ostali
splošni akti s področja varnosti pri delu delavcem vedno na razpolago;
-
izpolniti prijavo o poškodbi delavca pri delu
na predpisanem obrazcu;
-
skrbeti, da je delovna oprema, ki jo je
potrebno pregledovati in preizkušati, pregledana in preizkušena;
-
skrbeti za zagotavljanje predpisane osebne
varovalne opreme ter za vzdrževanje in hranjenje osebne varovalne opreme v
kolektivni zadolžitvi;
-
poročati direktorju oziroma generalnemu
direktorju in službi varstva pri delu o vsakem nevarnem pojavu ter o stanju in
problemih varnosti pri delu v svoji notranji organizacijski enoti;
-
opravljati druge naloge v zvezi z izvajanjem in
pospeševanjem varnosti pri delu, ki jih določi generalni direktor, direktor ali
služba varstva pri delu;
-
obvestiti službo varstva pri delu in direktorja
oziroma generalnega direktorja o spremembi ali nadomestitvi predpisanega
varnostnega ukrepa;
-
vsakodnevno pregledovati delovne in pomožne
prostore ter ustrezno ukrepati, če stanje ni zadovoljivo.
5. Delavci CURS
36. člen
Delavci CURS imajo v zvezi z varnostjo pri
delu naslednje pravice:
-
da jih vodje notranjih organizacijskih enot ob
sklenitvi delovnega razmerja, ob premestitvi v drugo notranjo organizacijsko
enoto, pri razporeditvi na delovno mesto s povečano nevarnostjo poškodb in
zdravstvenih okvar, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter
ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu,
ustrezno praktično usposobijo za varno opravljanje dela po programu
teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno opravljanje del;
-
da pri delu uporabljajo predpisane varnostne
naprave in varovala;
-
da pri delu uporabljajo predpisano osebno
varovalno opremo;
-
da delajo samo s tisto delovno opremo, ki je
izdelana in vzdrževana tako, da omogoča varno delo;
-
da pisno ali ustno takoj obvestijo vodjo
notranje organizacijske enote o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali
o drugem pojavu, ki bi lahko pri delu ogrozil njihovo zdravje in varnost ter
zdravje drugih delavcev;
-
da lahko v primeru, če pojavi iz prejšnje
alinee niso bili odpravljeni ali če je delavec mnenja, da za odpravo
ugotovljenih pojavov niso bili izvedeni ustrezni varnostni ukrepi, zahtevajo
posredovanje inšpekcije dela in o tem obvestijo sindikat;
-
da odklonijo delo, če predhodno niso bili
seznanjeni z vsemi nevarnostmi ali škodljivostmi pri delu ali če delodajalec ni
zagotovil predpisanega zdravstvenega pregleda;
-
da odklonijo delo, če jim grozi neposredna
nevarnost za življenje in zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni
ukrepi, in zahtevajo, da se nevarnost odpravi;
-
da odklonijo delo, kadar delajo več kot poln
delovni čas oziroma ponoči, če bi jim v skladu z mnenjem pooblaščenega
zdravnika takšno delo poslabšalo zdravstveno stanje;
-
da lahko v primeru, ko niso odpravljene
nevarnosti ali se ne ravna v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika,
zahtevajo posredovanje inšpekcije dela in o tem obvestijo sindikat;
-
da ob neposredni in neizogibni nevarnosti za
življenje ali zdravje ustrezno ukrepajo, skladno s svojim znanjem in tehničnimi
sredstvi, ki jih imajo na razpolago, in zapustijo nevarno delovno mesto,
delovni proces oziroma delovno okolje; v takšnem primeru niso odgovorni za
škodo, ki bi nastala zaradi njihovega delovanja, razen če škodo povzročijo
naklepno ali iz hude malomarnosti.
37. člen
Delavci CURS imajo v zvezi z varnostjo pri
delu naslednje obveznosti:
-
svoje delo opravljajo, vodijo ali organizirajo
tako, da ne pride do nevarnosti za njihovo življenje in zdravje ter za
življenje in zdravje drugih;
-
skrbijo za svojo lastno varnost in zdravje pri
delu, kakor tudi varnost in zdravje drugih oseb, če je to odvisno od njihovega
ravnanja;
-
upoštevajo predpisane varnostne ukrepe,
uporabljajo predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu ter se
udeležujejo zdravstvenih pregledov;
-
udeležujejo se organiziranih teoretičnih in
praktičnih usposabljanj ter preverjanj znanja;
-
uporabljajo predvidene varnostne naprave in
varovala ter osebno varovalno opremo v skladu z njihovim namenom, z njimi
ravnajo pazljivo in skrbijo, da so vedno v brezhibnem stanju;
-
ne uporabljajo delovnih naprav, ki nimajo
predvidenih varnostnih naprav in varoval, ter delovnih naprav, ki zaradi
neustreznega vzdrževanja ogrožajo varnost pri delu;
-
obvestijo vodjo notranje organizacijske enote,
da želijo z delom prenehati, če se zaradi trenutnega psihofizičnega stanja ne
čutijo sposobne za varno opravljanje dela;
-
obvestijo vodjo notranje organizacijske enote o
morebitni bolezni, ki bi lahko vplivala na njihovo varnost pri delu ali varnost
drugih, in sicer ob nastopu dela oziroma pozneje, če se bolezen pojavi med
zaposlitvijo;
-
ves čas sodelujejo z vsemi nosilci pravic in
obveznosti na področju varnosti pri delu, da se vzpostavijo varno delovno
okolje in delovni pogoji ter izvedejo ukrepi inšpekcije dela.
Pravilnik o varstvu pri delu v Carinski upravi
Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 67/00)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»IV. KONČNA DOLOČBA
38. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o varstvu pri delu v Carinski upravi Republike Slovenije (Uradni
list RS, št. 42/03)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.