Na podlagi tretjega odstavka 69. člena zakona o visokem
šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93) minister za šolstvo in šport izdaja
PRAVILNIK
o pogojih in merilih ter postopku za sprejem študentov
v študentske domove
POGOJI IN MERILA ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V
ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
I. POGOJI
1. člen
Za sprejem v študentske domove, ki jih je ustanovila ali
soustanovila Republika Slovenija oziroma se financirajo ali sofinancirajo iz
javnih sredstev, lahko prosi državljan Republike Slovenije, če:
1.
ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se
izvajajo kot redni študij,
2.
ima status študenta in se izobražuje po študijskih programih, ki se
izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, ter ni zaposlen ali
iskalec zaposlitve,
3.
povprečni bruto dohodek na člana družine, dosežen v preteklem letu, ne
presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem
obdobju,
4.
ima stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
5.
ni bil izključen iz študentskega doma.
Za bivanje v študentskem domu lahko prosi tudi študent, čigar
stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km,
-
če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4
km ali
-
če nima več kot dvakratne možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi
dnevno ali
-
če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena v
študentskih domovih lahko biva tudi spremljevalec študenta invalida, če je do
njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi.
II. MERILA
1. Uspešnost študija
2. člen
Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se
upošteva uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku
srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature ali
zaključnega izpita, se upoštevata uspeha zadnjih dveh opravljenih letnikov
srednje šole.
Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi ali
zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih
letnikov srednje šole pomnoži z 18. Najvišje možno število točk je 180.
Uspeh pri maturi oziroma
zaključnem izpitu se točkuje takole:
Ocene pri maturi
|
Ocene pri
zaključnem izpitu
|
Točke
|
23–34
|
18–20
|
5
|
18–22
|
14–17
|
4
|
13–17
|
10–13
|
3
|
10–12
|
8–9
|
2
|
Študentom, vpisanim v drugi ali
višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov dotedanji
študijski uspeh.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva
študijski uspeh dodiplomskega študija.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20.
Najvišje možno število točk je 200.
Ne glede na povprečno oceno dobi študent, ki ponavlja letnik
ali zamenja študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v
prejšnji smeri ali študijskem programu, 60 točk.
Študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel(a) med
študijem otroka pri sebi, se prišteje še 50% točk, dodeljenih za uspeh.
2. Materialni položaj
3. člen
Materialni položaj se točkuje tako, da se razlika med 150
odstotki povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji in
povprečnim bruto dohodkom na člana družine, izraženim v odstotkih, pomnoži z
1,7.
3. Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija
4. člen
Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija se točkuje
tako, da se število kilometrov pomnoži z 0,7. Najvišje možno število točk je
100.
4. Posebne socialne in zdravstvene razmere študenta
5. člen
Če študent predloži dokazila pristojnih organizacij oziroma
organov (socialno skrbstvo, specialistični zdravstveni zavod, invalidska
komisija, upravni organ) o težkem socialnem in zdravstvenem položaju (brez
staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težak bolnik, težke socialne
razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki), mu komisija za sprejem po
individualni obravnavi lahko k točkam za materialni položaj dodeli še do 50%
točk.
5. Dodatno razvrstitveno merilo
6. člen
Če ima po merilih iz 2., 3., 4. in 5. člena tega pravilnika
več študentov za sprejem v študentski dom enako število točk, se razvrstijo na
prednostni seznam glede na uspešnost študija.
III. POGOJI ZA PODALJŠANJE BIVANJA
7. člen
Za podaljšanje bivanja v študentskem domu iz prvega odstavka
1. člena lahko prosi, kdor ima status študenta in se izobražuje po študijskih
programih, ki se izvajajo kot redni študij, oziroma kdor ima status študenta in
se izobražuje po študijskih programih, ki se izvajajo kot izredni študij
najmanj tri dni v tednu, ter ni zaposlen ali iskalec zaposlitve.
8. člen
Bivanje v študentskem domu se praviloma podaljšuje najdlje za
čas trajanja enega dodiplomskega študijskega programa oziroma do izteka
dvanajstih mesecev po zaključku zadnjega semestra ter enega podiplomskega
študijskega programa.
Bivanje v študentskem domu se lahko podaljša tudi študentom:
-
ki jim je bil podaljšan status študenta in predložijo dokazila iz 5.
člena tega pravilnika, in sicer največ za eno leto,
-
zaradi materinstva,
-
ki so končali višješolski študij in nadaljujejo študij po visokošolskem
strokovnem ali univerzitetnem programu v skladu z merili za prehode.
ORGANI IN POSTOPEK ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V
ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
I. KOMISIJA ZA SPREJEM IN KOMISIJA ZA PRITOŽBE
9. člen
O sprejemu v študentski dom in o podaljšanju bivanja ter o
drugih zadevah, ki jih določa ta pravilnik, odloča komisija za sprejem
študentov v študentski dom (v nadaljnjem besedilu: komisija za sprejem).
Komisija za sprejem ima sedem članov. Dva člana sta iz vrst
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, dva
člana sta predstavnika financerjev študentskih domov, en član je izmed
zaposlenih v študentskih domovih, en član je iz vrst študentov, ki ne bivajo v
študentskih domovih.
10. člen
O pritožbah zoper odločitve komisije za sprejem odloča
komisija za pritožbe.
Komisija za pritožbe ima pet članov. En član je iz vrst
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, en
član je predstavnik financerjev študentskih domov, en član je iz vrst študentov
stanovalcev študentskih domov, en član je iz vrst zaposlenih v študentskih
domovih in en član iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih.
11. člen
Za območje vsakega kraja, v katerem je sedež enega ali več
študentskih domov oziroma visokošolskih zavodov, če so študentski domovi v
njihovi sestavi (v nadaljnjem besedilu: visokošolsko središče), minister,
pristojen za visoko šolstvo, imenuje komisijo za sprejem in komisijo za
pritožbe.
Člani komisije za sprejem in komisije za pritožbe so
imenovani za dve leti in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in namestnik
predsednika se izvolita izmed članov komisij za dve leti in sta lahko ponovno
izvoljena.
12. člen
Komisija za sprejem in komisija za pritožbe odločata s
sklepi. Odločitve so veljavno sprejete, če je na seji navzoča večina članov in
je za sprejem odločitve glasovala večina vseh članov komisije.
Sklepi komisije za sprejem, komisije za pritožbe in obvestila
strokovne službe, ki se nanašajo na reševanje prošenj za sprejem oziroma
podaljšanje bivanja v študentskem domu, se študentu pošljejo s povratnico na
naslov stalnega prebivališča. Sklepi komisij se pošljejo najkasneje v treh dneh
po sprejemu.
Sklepi komisije za pritožbe so dokončni.
II. STROKOVNA SLUŽBA
13. člen
Upravno-administrativne in strokovne naloge komisije za
sprejem in komisije za pritožbe lahko na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim
za visoko šolstvo, opravljajo tajništvo univerze, tajništvo samostojnega
visokošolskega zavoda, študentska organizacija, študentski dom ali druge pravne
ali fizične osebe, registrirane za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem
besedilu: strokovna služba).
Sedež komisije za sprejem in komisije za pritožbe je na
sedežu njune strokovne službe.
Delo komisij in strokovne službe financira ministrstvo,
pristojno za visoko šolstvo.
14. člen
Strokovna služba opravlja naslednje naloge:
-
pripravlja in pošilja komisijam vsa potrebna gradiva,
-
sodeluje pri pripravi razpisa za sprejem oziroma podaljšanje bivanja,
-
sprejema in pregleduje popolnost prošenj in pritožb,
-
pisno poziva študente, da v roku, določenem s tem pravilnikom, dopolnijo
nepopolne vloge,
-
od visokošolskih zavodov pridobiva podatke iz evidence vpisanih
študentov,
-
od visokošolskih zavodov pridobiva podatke o časovnem izvajanju
izrednega študija,
-
opravlja točkovanje v skladu s tem pravilnikom,
-
pripravlja predloge prednostnih seznamov,
-
študentskim domovom pošilja sklepe komisij,
-
obvešča študente o možnosti vselitve po prednostnih seznamih,
-
študentom pošilja sklepe komisij in obvestila,
-
vodi evidenco o izvršenih sklepih komisij,
-
opravlja naloge, ki jih odredita komisiji, ter druge naloge v skladu s
tem pravilnikom.
15. člen
Če strokovna služba komisije za sprejem lahko od
visokošolskih zavodov pridobi podatke iz evidence vpisanih študentov, obvesti
študente, da k prošnji za sprejem v študentski dom oziroma k prošnji za
podaljšanje bivanja v študentskem domu ni treba priložiti potrdila o vpisu ali
fotokopije študentske izkaznice.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka strokovna služba objavi
najkasneje do 10. avgusta na oglasnih deskah komisije za sprejem, visokošolskih
zavodov in študentskih domov visokošolskega središča.
16. člen
Sklepe komisije za sprejem in komisije za pritožbe izvršujejo
študentski domovi.
Študentski domovi sproti obveščajo komisijo za sprejem o
prostih zmogljivostih, na novo vseljenih študentih, izseljenih študentih in
študentih, ki jim je bilo podaljšano bivanje.
III. POSTOPEK ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA
17. člen
Študentski domovi oziroma visokošolski zavodi, če so
študentski domovi v njihovi sestavi, enkrat letno, praviloma hkrati z razpisom
za vpis na visokošolske zavode, najkasneje pa do 10. junija objavijo razpis za
sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih. Z razpisom se za
posamezno visokošolsko središče objavi:
-
predvideno število prostih zmogljivosti za sprejem in podaljšanje
bivanja,
-
rok in naslov za oddajo prošenj in
-
seznam prilog k prošnji.
18. člen
Prošnja za sprejem v študentski dom se pošlje s priporočeno
pošiljko komisiji za sprejem najkasneje do 10. avgusta.
Ne glede na rok za oddajo prošenj, določen v prejšnjem
odstavku, lahko za sprejem v študentski dom prosi študent, če so okoliščine iz
5. člena tega pravilnika nastale po tem roku.
19. člen
Prošnja za sprejem se vloži na obrazcu, ki je sestavni del
tega pravilnika (obrazec št. 1). Priloge, ki jih je treba priložiti prošnji za
sprejem, so:
-
fotokopija potrdila o državljanstvu Republike Slovenije,
-
potrdilo o vpisu ali fotokopija študentske izkaznice (v nadaljnjem
besedilu: dokazilo o statusu študenta),
-
potrdilo o vseh opravljenih izpitih oziroma fotokopije spričeval o
maturi ali o zaključnem izpitu in zadnjem oziroma zadnjih dveh letnikih srednje
šole,
-
potrdilo o stalnem prebivališču,
-
potrdilo o številu družinskih članov,
-
potrdilo o vzdrževanih družinskih članih,
-
dokazila o materialnem položaju študenta in njegove družine.
Študent, ki se izobražuje po študijskih programih, ki se
izvajajo kot izredni študij najmanj tri dni v tednu, priloži tudi potrdili
pristojnih organizacij o nezaposlenosti in o tem, da ni iskalec zaposlitve.
Študent, ki uveljavlja sprejem v študentski dom na podlagi
drugega odstavka 1. člena in 5. člena tega pravilnika, mora prošnji priložiti
tudi dokazila pristojnih organizacij oziroma organov.
Študentka mati oziroma študent oče v prošnji posebej navede,
da bo imela (imel) otroka pri sebi ter ime in priimek študenta očeta oziroma
študentke matere, s katerim(o) želi živeti skupaj, in priloži otrokov rojstni
list.
Študent invalid s spremljevalcem prošnji priloži potrdilo
pristojnega organa, da je do njega upravičen.
Če komisija za sprejem dvomi o resničnosti fotokopij dokumentov,
lahko zahteva na vpogled originalne dokumente.
20. člen
Dokazilo o statusu študenta mora študent poslati komisiji za
sprejem v treh dneh po tem, ko se je vpisal, najkasneje pa do 30. septembra
oziroma do 10. oktobra, če se je za vpis prijavil v podaljšanem roku.
Študent, ki se iz upravičenih razlogov ni mogel vpisati v
višji letnik, priloži potrdilo o roku za naknadni vpis najkasneje do 30.
septembra, dokazilo o statusu pa v treh dneh po izteku roka za naknadni vpis.
Študent, ki opravlja maturo ali zaključni izpit v jesenskem
izpitnem roku, mora to dokazati s potrdilom srednje šole, spričevalo pa mora
poslati najkasneje do 30. septembra.
Komisija za sprejem lahko zahteva, da študent naknadno pošlje
tudi druga, za odločitev o sprejemu potrebna dokazila.
21. člen
Nepopolnih prošenj za sprejem komisija za sprejem ne
obravnava, ampak zahteva, da jih študentje dopolnijo najkasneje v treh dneh po
prejemu obvestila.
Če študent v roku iz prejšnjega odstavka prošnje ne dopolni,
se šteje, da prošnja za sprejem ni bila vložena. V obvestilu za dopolnitev
vloge je treba študenta na to posebej opozoriti.
Določbi prvega in drugega odstavka tega člena ne veljata za
prošnje za podaljšanje bivanja v študentskem domu.
22. člen
Komisija za sprejem obravnava popolne prošnje za sprejem po
vrstnem redu, kot so prispele.
Komisija za sprejem ugotovi, ali študent izpolnjuje pogoje iz
1. člena tega pravilnika in na podlagi meril, določenih v 2., 3., 4., 5. in 6.
členu tega pravilnika, s sklepom za posameznega študenta določi število točk.
Na podlagi doseženega števila točk komisija za sprejem določi
prednostna seznama 18. septembra in 25. oktobra ter ju v treh dneh po sprejemu
objavi na oglasni deski komisije za sprejem, visokošolskih zavodov in
študentskih domov visokošolskega središča.
23. člen
Prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu se pošlje s
priporočeno pošiljko komisiji za sprejem najkasneje do 20. avgusta. Študent, ki
mu status študenta poteče med študijskim letom in želi podaljšati bivanje v
študentskem domu, pošlje prošnjo najkasneje trideset dni pred potekom statusa
študenta.
Prošnja se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega
pravilnika (obrazec št. 2).
Prošnji se priloži dokazilo o statusu študenta, ter potrdili
pristojnih organizacij o nezaposlenosti in o tem, da ni iskalec zaposlitve, če
se študent izobražuje po študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij
najmanj tri dni v tednu.
Dokazila iz prejšnjega odstavka se pošljejo v rokih,
določenih v 20. členu tega pravilnika, med študijskim letom pa v treh dneh po
vpisu oziroma podaljšanju statusa študenta.
24. člen
Komisija za sprejem odloča le o popolnih prošnjah za
podaljšanje bivanja, po vrstnem redu, kot so prispele, nepopolne prošnje pa
zavrže.
Seznam študentov, ki jim je bilo podaljšano bivanje, komisija
za sprejem objavi najkasneje zadnjega dne v mesecu, ko je bil sklep o
podaljšanju bivanja sprejet, na oglasnih deskah komisije za sprejem in
študentskih domov visokošolskega središča.
25. člen
Študent se lahko pritoži komisiji za pritožbe v osmih dneh od
dneva vročitve sklepa komisije za sprejem. Pravočasno vložena pritožba zoper
sklep komisije za sprejem zadrži njegovo izvršitev.
Komisija za pritožbe mora o pritožbi odločiti najkasneje v
tridesetih dneh od dneva prejema pritožbe.
Zoper sklepe komisije za pritožbe se lahko sproži spor pred
sodiščem, pristojnim za delovne in socialne spore, v petnajstih dneh od dneva
vročitve sklepa, kar ne zadrži njegove izvršitve.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih
domovih, ki so vpisani na visokošolske zavode v študijskem letu 1995/96, se do
konca tega študijskega leta uporablja pravilnik o pogojih in merilih ter
postopku za sprejem študentov v študentske domove (Uradni list RS, št. 28/95).
27. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik
o pogojih in merilih ter postopku za sprejem študentov v študentske domove
(Uradni list RS, št. 28/95).
28. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 601-18 /95
Ljubljana, dne 20. maja 1996.
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport
Obrazec
št. 1: Prošnja za sprejem študentov v študentski dom
Obrazec
št. 2: Prošnja za podaljšanje bivanja študentov v študentskem domu