Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja  ter o pogojih za njegovo izvajanje obsega:

-        Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja  ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 z dne 6. 12. 1996),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja  ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 71/00 z dne 10. 8. 2000).

PRAVILNIK

o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja  ter o pogojih za njegovo izvajanje

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa vrste snovi v odpadnih plinih, parametre stanja odpadnih plinov in obratovalne parametre, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: emisijski monitoring), metodologijo vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev ter način poročanja o opravljenih meritvah ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring.

2. člen

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:

1.      Emisijske veličine so koncentracija in količina snovi v odpadnih plinih, parametri stanja odpadnih plinov, emisijski delež, stopnja razžveplanja, emisijski faktor in obratovalni parametri vira onesnaževanja, ki so predmet prvih meritev ali emisijskega monitoringa.

1.1   Parametri stanja odpadnih plinov so temperatura, tlak, volumenski pretok in vlaga odpadnih plinov ter vsebnost kisika v njih. Parametri stanja odpadnih plinov so tudi črnina dimnih plinov ali druge fizikalne lastnosti odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti.

1.2   Obratovalni parametri so za obratovanje vira onesnaževanja značilne emisijske veličine, ki niso neposredno povezane z lastnostmi odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti ali če so predpisani obratovalni pogoji naprave.

2.      Izmerjena vrednost je vrednost emisijske veličine, ki se prebere iz merilne naprave in običajno vsebuje izračun zaradi kalibracije merilne naprave in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca odpadnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca odpadnih plinov.

3.      Vzorec odpadnih plinov je del toka odpadnih plinov, ki se ga odvzame na določenem merilnem mestu v določenem časovnem obdobju na določen način in zanj velja, da je značilen za odpadne pline vira onesnaževanja.

3.1. Ekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika plinov in odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj odvodnika.

3.2. Neekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se analiza odpadnih plinov izvaja v notranjosti odvodnika plinov.

3.3. Neprekinjeno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, ki poteka v času izvajanja posamezne meritve neprekinjeno. Tako izmerjene vrednosti so trenutne vrednosti emisijskih veličin.

3.4. Sekvenčno vzorčenje je enkratno ali ponavljajoče se odvzemanje vzorcev odpadnih plinov, pri čemer so časi vzorčenja poljubno dolgi. Tako izmerjene vrednosti so običajno enake povprečnim vrednostim emisijskih veličin.

4.      Čas povprečenja je časovni interval, za katerega se izračuna povprečne vrednosti emisijskih veličin.

5.      Polurna povprečna vrednost je rezultat posamezne meritve, pri kateri je čas vzorčenja najmanj pol ure in čas povprečenja izmerjenih vrednosti enak časovnemu intervalu pol ure znotraj obdobja vzorčenja.

6.      Dnevna povprečna vrednost je aritmetično povprečje polurnih povprečnih vrednosti, izračunanih za obdobje dneva, v katerem vir onesnaževanja obratuje.

7.      Avtomatsko merjenje je merjenje emisijskih veličin z merilniki, ki z neprekinjenim vzorčenjem zagotavljajo merjenje trenutnih vrednosti v časovnih intervalih, ki niso daljši od desetih sekund, in shranjevanje ali zapisovanje rezultatov merjenja trenutnih vrednosti.

8.      Avtomatsko vrednotenje je sprotno vrednotenje avtomatsko izmerjenih trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov avtomatskega merjenja, shranjevanje izračunanih povprečnih vrednosti na ustreznem elektronskem mediju in izpis povprečnih vrednosti ob koncu vsakega dneva.

9.      Zgornja meja merjenja je največja vrednost emisijske veličine, ki se jo lahko z merilno napravo izmeri.

3. člen

Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa je oseba, določena s predpisi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

4. člen

Izvedba prvih meritev ali emisijskega monitoringa obsega:

-        vzorčenje odpadnih plinov,

-        merjenje vsebnosti snovi v odpadnih plinih ter preračunavanje rezultatov meritev na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih in na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je njena vrednost za posamezni vir onesnaževanja določena s predpisi o emisiji snovi v zrak,

-        merjenje in vrednotenje parametrov stanja odpadnih plinov in obratovalnih parametrov,

-        merjenje in izračun količine snovi v odpadnih plinih, emisijskih deležev, stopnje razžveplanja in emisijskih faktorjev, če je s predpisi o emisiji snovi v zrak zanje določena mejna vrednost,

-        izdelavo poročila o opravljenih meritvah.

II. PRVE MERITVE

5. člen

Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev:

-        parametrov stanja odpadnih plinov,

-        koncentracije snovi v odpadnih plinih,

-        količine snovi v odpadnih plinih, emisijskih deležev, stopnje razžveplanja, emisijskih faktorjev, obratovalnih parametrov vira onesnaževanja in drugih iz lastnosti odpadnih plinov izvedenih veličin, za katere so s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak za vir onesnaževanja določene mejne vrednosti.

Zavezanec iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti izvedbo meritev koncentracije vseh tistih snovi v odpadnih plinih, za katere so s predpisom določene mejne vrednosti.

Meritve emisije snovi, za katere so v okviru emisijskega monitoringa predpisane trajne meritve, se pri prvih meritvah izvedejo z napravami za avtomatsko merjenje emisijskih veličin in avtomatsko vrednotenje izmerjenih trenutnih vrednosti.

6. člen

Pri prvih meritvah zavezancu ne glede na določbe prejšnjega člena ni treba zagotoviti izvedbe meritev:

-        vsebnosti kisika, če za vir onesnaževanja s predpisi o emisiji snovi v zrak ni določena računska vsebnost kisika v odpadnih plinih,

-        volumenskega pretoka odpadnih plinov, če za vir onesnaževanja s predpisi o emisiji snovi v zrak ni določena mejna vrednost za količine snovi v odpadnih plinih,

-        parametrov stanja odpadnih plinov, če se njihove vrednosti v času ne spreminjajo ali se jih lahko določi na drug način.

7. člen

Za nov vir onesnaževanja ali vir onesnaževanja v rekonstrukciji, za katerega se skladno z zakonom presojajo vplivi na okolje, se lahko v okoljevarstvenem soglasju razširi ali zoži obseg snovi, za katere je treba izvesti meritve koncentracije snovi skladno s 5. členom te uredbe.

Obseg snovi iz prejšnjega odstavka se razširi, če gre za vir onesnaževanja, za katerega velja poseben predpis o emisiji snovi v zrak, in iz poročila o vplivih na okolje izhaja, da je pričakovana količina snovi v odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja večja od mejnih količin, določenih v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Obseg snovi iz prvega odstavka tega člena se zoži, če gre za vir onesnaževanja, za katerega ni posebnega predpisa o emisiji snovi v zrak, in iz poročila o vplivih na okolje izhaja, da je pričakovana količina snovi v odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja manjša od mejnih količin določenih v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

8. člen

Za vir onesnaževanja, ki ima kot industrijski izdelek certifikat o skladnosti s tehničnimi predpisi o emisijah snovi v zrak, zavezancu prvih meritev ni treba zagotoviti.

9. člen

Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu novega ali rekonstruiranega vira onesnaževanja in nove ali rekonstruirane čistilne naprave odpadnih plinov.

Meritve iz prejšnjega odstavka se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne kasneje kot v devetih mesecih po zagonu.

10. člen

Prve meritve se izvajajo z večimi posameznimi meritvami v času, ko je vir onesnaževanja v obratovalnem stanju največjega obremenjevanja okolja.

Za vir onesnaževanja, ki obratuje neenakomerno in brez ponovljivega časovnega vzorca obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj šestimi posameznimi meritvami.

Za vir onesnaževanja, ki obratuje enakomerno in ima stalno ali prekinjajoče ponovljiv časovni vzorec obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj tremi posameznimi meritvami v času značilnega obratovanja vira onesnaževanja in dodatno z eno posamezno meritvijo v času obnove zalog ali vstopnih surovin, priprave na zagon ali čiščenja naprav ali drugačnega obratovalnega stanja, ki ni tipično za enakomerno obratovanje vira.

Za vsako posamezno meritev iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izračuna polurne povprečne vrednosti vseh koncentracij snovi v odpadnih plinih in parametrov stanja odpadnih plinov, za katere se zagotavljajo meritve na podlagi določb 5. člena tega pravilnika. Polurne povprečne vrednosti koncentracije snovi se preračuna na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih ter na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je tak preračun predpisan.

Izračun koncentracije snovi in preračun polurne povprečne vrednosti na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih iz prejšnjega odstavka se izvede na način, določen v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne vrednosti prvih meritev štejejo izračunane vrednosti koncentracij iz četrtega odstavka tega člena.

11. člen

Za male kurilne naprave se ne glede na določbe prejšnjega člena prve meritve predpisanih koncentracij snovi v dimnih plinih ter drugih emisijskih veličin izvedejo na način, določen v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se pri mali kurilni napravi za povprečne vrednosti prvih meritev štejejo vrednosti veličin, izračunane po metodi, določeni v prilogi iz prejšnega odstavka.

III. EMISIJSKI MONITORING

12. člen

Emisijski monitoring mora zavezanec zagotavljati kot:

-        trajne meritve emisije v primerih, določenih s predpisom o emisiji snovi v zrak, ali

-        občasne meritve emisije, če so mejne vrednosti za vir onesnaževanja določene s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak, ali

-        občasne meritve emisije, če ne gre za primer iz prejšnje alinee, vendar je količina vsaj ene snovi v odpadnih plinih vira onesnaževanja večja od mejne količine, določene v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Obseg meritev koncentracije snovi v odpadnih plinih, parametrov stanja odpadnih plinov in drugih emisijskih veličin iz prejšnjega odstavka se določi na način, predpisan za prve meritve v 5. in 6. členu tega pravilnika.

13. člen

Občasne meritve se izvajajo med obratovanjem ali uporabo vira onesnaževanja na način, kot je predpisan za prve meritve v 10. in 11. členu tega pravilnika.

Občasne meritve se izvajajo enkrat:

-        (črtana),

-        v obdobju dveh zaporednih koledarskih let, če gre za vir onesnaževanja, pri katerem količina vsaj ene snovi v odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja presega za več kot trikrat mejno količino, ki je za te snovi določena v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,

-        v obdobju treh zaporednih koledarskih let za malo kurilno napravo, če je za njo opravljanje občasnih meritev predpisano, in za vse druge nepremične vire onesnaževanja, za katere je emisijski monitoring predpisan.

14. člen

Ministrstvo lahko na podlagi vloge zavezanca dovoli za posamezni vir onesnaževanja opustitev meritev koncentracije ene ali več snovi v odpadnih plinih pri občasnih meritvah, če iz rezultatov prvih meritev ali iz poročila o občasnih meritvah ugotovi, da količina snovi v odpadnih plinih ne presega mejne količine, določene v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Inšpektor, pristojen za varstvo okolja, lahko zavezancu odredi za vir onesnaževanja dodatno meritev koncentracije ene ali več dodatnih snovi v odpadnih plinih, če ugotovi, da količina snovi v odpadnih plinih presega mejno količino, določeno v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

15. člen

Trajne meritve emisije snovi morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo podatke o količini snovi v odpadnih plinih, za katero so predpisane trajne meritve.

Za vsako snov, za katero so predpisane trajne meritve, se izmerjene trenutne vrednosti preračunajo na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih. Na podlagi preračunanih trenutnih vrednosti se izračunajo polurne povprečne vrednosti za čas obratovanja vira onesnaževanja v obdobju tekočega dne. Polurne povprečne vrednosti se preračunajo na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je ta za vir onesnaževanja določena s predpisi o emisiji snovi v zraka.

Polurna povprečna vrednost iz prejšnjega odstavka je veljavna, če je za njen izračun pravilno izmerjenih vsaj 50% vseh izmerjenih trenutnih vrednosti znotraj polurnega intervala v času obratovanja vira onesnaževanja. Veljavne polurne povprečne vrednosti se shranijo in izpišejo enkrat dnevno.

Iz veljavnih polurnih povprečnih vrednosti iz prejšnjega odstavka se za vsak dan izračuna povprečno dnevno vrednost. Dnevna povprečna vrednost je veljavna, če je za njen izračun na razpolago vsaj 12 veljavnih polurnih povprečnih vrednosti.

Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne vrednosti meritev štejejo vse veljavne polurne in dnevne povprečne vrednosti. Za vrednotenje trajnih meritev mora biti na razpolago vsaj 80 % veljavnih polurnih povprečnih vrednosti za vsak mesec posebej v času obratovanja vira onesnaževanja.

IV. METODOLOGIJA VZORČENJA, POVPREČENJA IN MERJENJA

16. člen

Zavezanec mora na vsakem izpustu odpadnih plinov iz vira onesnaževanja urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko, dostopno ter opremljeno, tako da je meritve mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.

Merilno mesto mora omogočati namestitev dodatnih merilnih naprav za nadzor poteka meritev.

Merilno mesto mora ustrezati standardom iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

Občasne ali trajne meritve emisije se opravljajo praviloma vedno na istih merilnih mestih.

17. člen

Merilno mesto iz prejšnjega člena mora biti na odvodniku odpadnih plinov iz vira onesnaževanja pred njihovim mešanjem z odpadnimi plini iz drugih virov onesnaževanja.

Če merilnega mesta ni možno urediti na način iz prejšnjega odstavka in so na merilnem mestu zmesi odpadnih plinov večih virov onesnaževanja, od katerih vsaj za enega velja poseben predpis o emisiji snovi v zrak, se za ugotavljanje čezmerne obremenitve uporabljajo mejne vrednosti koncentracije snovi in računska vsebnost kisika za zmes odpadnih plinov.

18. člen

Povprečne vrednosti emisijskih veličin se izračunavajo po metodologiji, določeni v standardih iz priloge 1 tega pravilnika.

Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjenih vrednosti pri neprekinjenem vzorčenju odpadnih plinov, je lahko čas med prebiranjem dveh zaporednih trenutnih izmerjenih vrednosti največ 10 sekund.

Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjenih vrednosti pri sekvenčnem ponavljajočem vzorčenju odpadnih plinov, je polurna povprečna vrednost enaka povprečni vrednosti vseh izmerjenih vrednosti posameznih vzorcev, katerih skupni čas vzorčenja je pol ure.

Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjene vrednosti pri enkratnem odvzemu vzorca, je čas vzorčenja lahko daljši od pol ure, izmerjeno vrednost pa se preračuna na vrednost, ki ustreza polurnemu vzorčenju.

Če je za vir onesnaževanja s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak za posamezno snov predpisan čas povprečenja, se za ugotavljanje čezmernih obremenitev namesto polurne povprečne vrednosti izračuna časovno povprečje za čas povprečenja, ki je enak predpisanemu času povprečenja.

19. člen

Za meritve parametrov stanja odpadnih plinov in koncentracije snovi v odpadnih plinih se uporabljajo metode, ki so določene s standardi in smernicami v prilogi 1. Za meritve iz prejšnjega stavka se lahko uporabljajo tudi druge preskusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod iz standardov, določenih v prilogi 1.

Standardi iz tretjega odstavka 16. člena tega pravilnika, iz prejšnjega člena in prejšnjega odstavka se hranijo in so na vpogled pri organu za standardizacijo in meroslovje in smernice iz prejšnjega odstavka v ministrstvu.

20. člen

Za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa se uporablja oprema, ki ustreza stanju tehnike.

Merilne naprave za izvajanje trajnih meritev morajo imeti:

-        zgornjo mejo merjenja, ki je najmanj 2,5-krat večja od predpisane mejne vrednosti za koncentracijo snovi, ki se jo z napravo meri,

-        avtomatsko interno preverjanje svojega delovanja,

-        možnost ročnega preverjanja njihovega delovanja.

V. EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV MERITEV

21. člen

O opravljenih prvih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo.

Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:

-        izvajalcu prvih meritev,

-        zavezancu in njegovi dejavnosti,

-        glavnih tehničnih značilnostih vira onesnaževanja,

-        namenu in vrsti meritev ter o emisijskih veličinah, ki se merijo,

-        mestu in času vzorčenja in meritev,

-        uporabljenih merilnih postopkih in merilnih napravah,

-        izvedbi posamezne meritve, obratovalnih razmerah in posebnostih,

-        rezultatih vsake posamezne meritve,

-        vrednotenju izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti,

-        oceni letne obremenitve okolja zaradi izpuščanja odpadnih plinov, izražene v masi v zrak izpuščenih snovi.

Poročilo o prvih meritvah mora zavezanec predložiti ministrstvu 60 dni po opravljenih meritvah.

Določba drugega in prejšnjega odstavka tega člena ne velja za prve meritve na mali kurilni napravi.

Če je bilo za vir onesnaževanja ali čistilno napravo odpadnih plinov izdano okoljevarstveno soglasje, mora zavezanec poročilu iz prejšnjega odstavka priložiti predlog programa emisijskega monitoringa.

22. člen

O trajnih meritvah mora njihov izvajalec v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, za vsako koledarsko leto izdelati letno poročilo.

O vsakokratnih občasnih meritvah mora njihov izvajalec izdelati poročilo, ki mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, s tem da oceno iz zadnje alinee nadomesti na podlagi rezultatov meritev ocenjena obremenitev okolja za obdobje, za katerega velja poročilo.

Na podlagi poročil iz prejšnjih odstavkov mora zavezanec v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, pripraviti letno poročilo o emisiji snovi v zrak in ga vsako leto do 31. marca za preteklo leto predložiti ministrstvu. Če v preteklem letu za vir onesnaževanja za posamezno snov ni bilo treba izvesti občasnih meritev, se v letnem poročilu o emisijah snovi v zrak navedejo podatki zadnjih občasnih meritev, izvedenih po določbah tega pravilnika.

Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za meritve na mali kurilni napravi.

23. člen

Izvajalec mora izdelati poročilo o opravljenih prvih ali občasnih meritvah na mali kurilni napravi v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za okolje.

Izvajalec iz prejšnjega odstavka mora izdelati letno poročilo o vseh opravljenih meritvah pri zavezancih v obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, in ga dostaviti ministrstvu do 31. marca za preteklo koledarsko leto.

24. člen

Pri trajnih meritvah mora zavezanec zagotoviti izdelovanje dnevnega poročila, iz katerega morajo biti razvidni:

-        čas in način obratovanja vira onesnaževanja,

-        vrednotenje polurnih povprečnih vrednosti,

-        dnevna razpoložljivost izmerjenih vrednosti, izražena v odstotkih,

-        dnevna povprečna vrednost za koncentracije snovi.

Zavezanec mora hraniti poročila iz prejšnjega odstavka najmanj dve leti.

Obliko dnevnega poročila za trajne meritve predpiše minister, pristojen za varstvo okolja.

25. člen

Poročila iz 21. in 22. člena tega pravilnika mora zavezanec hraniti najmanj pet let.

Letno poročilo iz 23. člena tega pravilnika hrani izvajalec prvih meritev ali emisijskega monitoringa najmanj pet let.

VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI IZVAJA PRVE MERITVE ALI EMISIJSKI MONITORING

26. člen

Zavezanec, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring sam, ali oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring za zavezanca, mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).

S pooblastilom se pravni ali fizični osebi prizna upravičenost za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa.

Ministrstvo da pooblastilo v obsegu, za katerega zavezanec ali oseba iz prvega odstavka tega člena zaprosi glede na vrsto, področje in obseg izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa.

Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa za male kurilne naprave.

27. člen

Prve meritve in emisijski monitoring za male kurilne naprave lahko izvaja le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      da je izvajalec javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

2.      da imajo delavci, ki opravljajo meritve, ustrezno tehnično in poklicno izobrazbo in izkušnje za izvajanje meritev emisije snovi na način, ki ga določa prvi odstavek 11. člena tega pravilnika,

4.    da ima preizkusno in merilno opremo, potrebno za izvajanje meritev iz prejšnje točke.

28. člen

Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:

1.      je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik in

2.      ima sedež v Republiki Sloveniji in

3.      ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po metodah, določenih v 19. členu tega pravilnika, v celotnem obsegu, za katerega prosi za pooblastilo, ali

4.      ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje preskušanja po metodah, določenih v 19. členu tega pravilnika, za del obsega, za katerega prosi za pooblastilo, in pogodbo o sodelovanju z osebami, ki imajo takšno akreditacijo za ostali del obsega.

Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za pridobitev pooblastila za izvajanje prvih meritev ali emisijskega monitoringa za male kurilne naprave.

29. člen

Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.

Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o prosilcu za pooblastilo in navedbo o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero prosilec želi pooblastilo. Vlogi mora biti priložena akreditacijska listina s prilogami, iz katerih je razviden obseg akreditacije, v primeru iz 4. točke prvega odstavka 28. člena tega pravilnika pa tudi kopije pogodb o sodelovanju z drugimi osebami in njihove akreditacijske listine.

30. člen

Zavezancu ali osebi iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika se lahko izda pooblastilo za šest let. Pooblastilo se obnovi na podlagi vloge prosilca, če izpolnjuje pogoje, določene v 28. členu tega pravilnika.

31. člen

Ministrstvo lahko zavezancu ali osebi iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti:

1.      če ne izpolnjuje več pogojev iz 28. člena tega pravilnika,

2.      na podlagi ocene, ki jo kot podlago za odvzem pooblastila izdela izvajalec javne službe za preverjanje kakovosti monitoringa stanja okolja.

32. člen

Za potrebe izvajanja prvih meritev in emisijskega monitoringa za zavezance po drugih osebah ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz 26. člena tega pravilnika.

Seznam pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:

1.      ime in sedež osebe,

2.      o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa, za katero ima pooblastilo.

Priloga 1: Standardi in smernice za meritev parametrov stanja odpadnih plinov in koncentracije snovi v njih

Priloga 2: Pretvarjanje enot za koncentracijo snovi v odpadnih plinih in preračun koncentracije snovi

Priloga 3: Merilno mesto in meritve predpisanih koncentracij snovi

Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja  ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

Ne glede na določbe 28. člena tega pravilnika lahko zavezanec ali oseba iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika dobi pooblastilo do 31. decembra 2004 tudi, če izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,

2.      da ima sedež v Republiki Sloveniji,

3.      da ima ustrezno število tehnično in poklicno usposobljenih delavcev z ustrezno izobrazbo in izkušnjami za izvajanje meritev emisije snovi v zrak po metodah, ki jih določa 19. člen tega pravilnika,

4.      da ima preizkusno in merilno opremo, potrebno za izvajanje meritev iz prejšnje točke, ali pogodbo o sodelovanju z laboratorijem, usposobljenim in opremljenim za izvajanje meritev iz prejšnje točke.

Izpolnjevanje pogojev, ki so določeni s 3. in 4. točko prejšnjega odstavka, preverja ministrstvo v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.

34. člen

Zavezanec za trajne meritve mora zagotoviti njihovo izvajanje skladno z zahtevami 24. člena tega pravilnika v treh letih od uveljavitve tega pravilnika.

35. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:

-        7. člen pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge emisije kurišč (Uradni list SRS, št. 1/76),

-        odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak (emisija) (Uradni list SRS, št.19/88) v določbah o meritvah emisije,

-        navodilo o organizaciji evidence nad emisijo škodljivih snovi v zraku in o vsebini in načinu vodenja katastra virov onesnaževanja zraka (Uradni list SRS, št. 12/79).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati:

-        odredba o prijavljanju objektov, ki lahko onesnažijo zrak (Uradni list SFRJ, št. 14/66),

-        pravilnik o pogojih in postopku strokovnega nadzora nad onesnaževanjem in onesnaženostjo zraka (Uradni list SRS, št. 10/85) za nadzor nad emisijo snovi v zrak iz virov onesnaževanja.

36. člen

Ta pravilnik prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja  ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 71/00) vsebuje naslednjo končno določbo:

»6. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.