Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje obsega:
-
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v
zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96 z dne 6. 12. 1996),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št.
71/00 z dne 10. 8. 2000).
PRAVILNIK
o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije
snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo
izvajanje
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa vrste snovi v odpadnih plinih, parametre
stanja odpadnih plinov in obratovalne parametre, ki so predmet prvih meritev in
obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: emisijski monitoring), metodologijo
vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev ter način poročanja o opravljenih
meritvah ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo).
Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba,
ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring.
2. člen
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1.
Emisijske veličine so koncentracija in količina snovi v odpadnih plinih,
parametri stanja odpadnih plinov, emisijski delež, stopnja razžveplanja,
emisijski faktor in obratovalni parametri vira onesnaževanja, ki so predmet
prvih meritev ali emisijskega monitoringa.
1.1
Parametri stanja odpadnih plinov so temperatura, tlak, volumenski pretok
in vlaga odpadnih plinov ter vsebnost kisika v njih. Parametri stanja odpadnih
plinov so tudi črnina dimnih plinov ali druge fizikalne lastnosti odpadnih
plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti.
1.2
Obratovalni parametri so za obratovanje vira onesnaževanja značilne
emisijske veličine, ki niso neposredno povezane z lastnostmi odpadnih plinov,
če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti ali če
so predpisani obratovalni pogoji naprave.
2.
Izmerjena vrednost je vrednost emisijske veličine, ki se prebere iz
merilne naprave in običajno vsebuje izračun zaradi kalibracije merilne naprave
in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat
meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca odpadnih plinov ali za
čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca odpadnih plinov.
3.
Vzorec odpadnih plinov je del toka odpadnih plinov, ki se ga odvzame na
določenem merilnem mestu v določenem časovnem obdobju na določen način in zanj
velja, da je značilen za odpadne pline vira onesnaževanja.
3.1. Ekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih
plinov, pri katerem se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika
plinov in odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj
odvodnika.
3.2. Neekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih
plinov, pri katerem se analiza odpadnih plinov izvaja v notranjosti odvodnika
plinov.
3.3. Neprekinjeno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov,
ki poteka v času izvajanja posamezne meritve neprekinjeno. Tako izmerjene
vrednosti so trenutne vrednosti emisijskih veličin.
3.4. Sekvenčno vzorčenje je enkratno ali ponavljajoče se
odvzemanje vzorcev odpadnih plinov, pri čemer so časi vzorčenja poljubno dolgi.
Tako izmerjene vrednosti so običajno enake povprečnim vrednostim emisijskih
veličin.
4.
Čas povprečenja je časovni interval, za katerega se izračuna povprečne
vrednosti emisijskih veličin.
5.
Polurna povprečna vrednost je rezultat posamezne meritve, pri kateri je
čas vzorčenja najmanj pol ure in čas povprečenja izmerjenih vrednosti enak
časovnemu intervalu pol ure znotraj obdobja vzorčenja.
6.
Dnevna povprečna vrednost je aritmetično povprečje polurnih povprečnih
vrednosti, izračunanih za obdobje dneva, v katerem vir onesnaževanja obratuje.
7.
Avtomatsko merjenje je merjenje emisijskih veličin z merilniki, ki z
neprekinjenim vzorčenjem zagotavljajo merjenje trenutnih vrednosti v časovnih
intervalih, ki niso daljši od desetih sekund, in shranjevanje ali zapisovanje
rezultatov merjenja trenutnih vrednosti.
8.
Avtomatsko vrednotenje je sprotno vrednotenje avtomatsko izmerjenih
trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov
avtomatskega merjenja, shranjevanje izračunanih povprečnih vrednosti na
ustreznem elektronskem mediju in izpis povprečnih vrednosti ob koncu vsakega
dneva.
9.
Zgornja meja merjenja je največja vrednost emisijske veličine, ki se jo
lahko z merilno napravo izmeri.
3. člen
Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega
monitoringa je oseba, določena s predpisi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih
virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
4. člen
Izvedba prvih meritev ali emisijskega monitoringa obsega:
-
vzorčenje odpadnih plinov,
-
merjenje vsebnosti snovi v odpadnih plinih ter preračunavanje rezultatov
meritev na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih
pogojih in na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je
njena vrednost za posamezni vir onesnaževanja določena s predpisi o emisiji
snovi v zrak,
-
merjenje in vrednotenje parametrov stanja odpadnih plinov in
obratovalnih parametrov,
-
merjenje in izračun količine snovi v odpadnih plinih, emisijskih
deležev, stopnje razžveplanja in emisijskih faktorjev, če je s predpisi o
emisiji snovi v zrak zanje določena mejna vrednost,
-
izdelavo poročila o opravljenih meritvah.
II. PRVE MERITVE
5. člen
Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev:
-
parametrov stanja odpadnih plinov,
-
koncentracije snovi v odpadnih plinih,
-
količine snovi v odpadnih plinih, emisijskih deležev, stopnje
razžveplanja, emisijskih faktorjev, obratovalnih parametrov vira onesnaževanja
in drugih iz lastnosti odpadnih plinov izvedenih veličin, za katere so s
posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak za vir onesnaževanja določene mejne
vrednosti.
Zavezanec iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti izvedbo
meritev koncentracije vseh tistih snovi v odpadnih plinih, za katere so s
predpisom določene mejne vrednosti.
Meritve emisije snovi, za katere so v okviru emisijskega
monitoringa predpisane trajne meritve, se pri prvih meritvah izvedejo z
napravami za avtomatsko merjenje emisijskih veličin in avtomatsko vrednotenje
izmerjenih trenutnih vrednosti.
6. člen
Pri prvih meritvah zavezancu ne glede na določbe prejšnjega
člena ni treba zagotoviti izvedbe meritev:
-
vsebnosti kisika, če za vir onesnaževanja s predpisi o emisiji snovi v
zrak ni določena računska vsebnost kisika v odpadnih plinih,
-
volumenskega pretoka odpadnih plinov, če za vir onesnaževanja s predpisi
o emisiji snovi v zrak ni določena mejna vrednost za količine snovi v odpadnih
plinih,
-
parametrov stanja odpadnih plinov, če se njihove vrednosti v času ne
spreminjajo ali se jih lahko določi na drug način.
7. člen
Za nov vir onesnaževanja ali vir onesnaževanja v
rekonstrukciji, za katerega se skladno z zakonom presojajo vplivi na okolje, se
lahko v okoljevarstvenem soglasju razširi ali zoži obseg snovi, za katere je
treba izvesti meritve koncentracije snovi skladno s 5. členom te uredbe.
Obseg snovi iz prejšnjega odstavka se razširi, če gre za vir
onesnaževanja, za katerega velja poseben predpis o emisiji snovi v zrak, in iz
poročila o vplivih na okolje izhaja, da je pričakovana količina snovi v
odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja večja od mejnih količin,
določenih v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
Obseg snovi iz prvega odstavka tega člena se zoži, če gre za
vir onesnaževanja, za katerega ni posebnega predpisa o emisiji snovi v zrak, in
iz poročila o vplivih na okolje izhaja, da je pričakovana količina snovi v
odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja manjša od mejnih količin
določenih v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
8. člen
Za vir onesnaževanja, ki ima kot industrijski izdelek
certifikat o skladnosti s tehničnimi predpisi o emisijah snovi v zrak,
zavezancu prvih meritev ni treba zagotoviti.
9. člen
Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu novega ali
rekonstruiranega vira onesnaževanja in nove ali rekonstruirane čistilne naprave
odpadnih plinov.
Meritve iz prejšnjega odstavka se izvedejo med poskusnim
obratovanjem, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, po
vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne
kasneje kot v devetih mesecih po zagonu.
10. člen
Prve meritve se izvajajo z večimi posameznimi meritvami v
času, ko je vir onesnaževanja v obratovalnem stanju največjega obremenjevanja
okolja.
Za vir onesnaževanja, ki obratuje neenakomerno in brez
ponovljivega časovnega vzorca obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z
najmanj šestimi posameznimi meritvami.
Za vir onesnaževanja, ki obratuje enakomerno in ima stalno
ali prekinjajoče ponovljiv časovni vzorec obratovalnih razmer, se prve meritve
izvedejo z najmanj tremi posameznimi meritvami v času značilnega obratovanja
vira onesnaževanja in dodatno z eno posamezno meritvijo v času obnove zalog ali
vstopnih surovin, priprave na zagon ali čiščenja naprav ali drugačnega
obratovalnega stanja, ki ni tipično za enakomerno obratovanje vira.
Za vsako posamezno meritev iz drugega in tretjega odstavka
tega člena se izračuna polurne povprečne vrednosti vseh koncentracij snovi v
odpadnih plinih in parametrov stanja odpadnih plinov, za katere se zagotavljajo
meritve na podlagi določb 5. člena tega pravilnika. Polurne povprečne vrednosti
koncentracije snovi se preračuna na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih
plinov pri normnih pogojih ter na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih,
če je tak preračun predpisan.
Izračun koncentracije snovi in preračun polurne povprečne
vrednosti na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih iz prejšnjega odstavka
se izvede na način, določen v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne
vrednosti prvih meritev štejejo izračunane vrednosti koncentracij iz četrtega
odstavka tega člena.
11. člen
Za male kurilne naprave se ne glede na določbe prejšnjega
člena prve meritve predpisanih koncentracij snovi v dimnih plinih ter drugih
emisijskih veličin izvedejo na način, določen v prilogi 3, ki je sestavni del
tega pravilnika.
Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se pri mali kurilni
napravi za povprečne vrednosti prvih meritev štejejo vrednosti veličin,
izračunane po metodi, določeni v prilogi iz prejšnega odstavka.
III. EMISIJSKI MONITORING
12. člen
Emisijski monitoring mora zavezanec zagotavljati kot:
-
trajne meritve emisije v primerih, določenih s predpisom o emisiji snovi
v zrak, ali
-
občasne meritve emisije, če so mejne vrednosti za vir onesnaževanja
določene s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak, ali
-
občasne meritve emisije, če ne gre za primer iz prejšnje alinee, vendar
je količina vsaj ene snovi v odpadnih plinih vira onesnaževanja večja od mejne
količine, določene v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja.
Obseg meritev koncentracije snovi v odpadnih plinih, parametrov
stanja odpadnih plinov in drugih emisijskih veličin iz prejšnjega odstavka se
določi na način, predpisan za prve meritve v 5. in 6. členu tega pravilnika.
13. člen
Občasne meritve se izvajajo med obratovanjem ali uporabo vira
onesnaževanja na način, kot je predpisan za prve meritve v 10. in 11. členu
tega pravilnika.
Občasne meritve se izvajajo enkrat:
-
(črtana),
-
v obdobju dveh zaporednih koledarskih let, če gre za vir onesnaževanja,
pri katerem količina vsaj ene snovi v odpadnih plinih pri največjem
obremenjevanju okolja presega za več kot trikrat mejno količino, ki je za te
snovi določena v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja,
-
v obdobju treh zaporednih koledarskih let za malo kurilno napravo, če je
za njo opravljanje občasnih meritev predpisano, in za vse druge nepremične vire
onesnaževanja, za katere je emisijski monitoring predpisan.
14. člen
Ministrstvo lahko na podlagi vloge zavezanca dovoli za
posamezni vir onesnaževanja opustitev meritev koncentracije ene ali več snovi v
odpadnih plinih pri občasnih meritvah, če iz rezultatov prvih meritev ali iz
poročila o občasnih meritvah ugotovi, da količina snovi v odpadnih plinih ne
presega mejne količine, določene v predpisu o emisiji snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja.
Inšpektor, pristojen za varstvo okolja, lahko zavezancu
odredi za vir onesnaževanja dodatno meritev koncentracije ene ali več dodatnih
snovi v odpadnih plinih, če ugotovi, da količina snovi v odpadnih plinih
presega mejno količino, določeno v predpisu o emisiji snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja.
15. člen
Trajne meritve emisije snovi morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo podatke o količini snovi v odpadnih plinih, za katero so
predpisane trajne meritve.
Za vsako snov, za katero so predpisane trajne meritve, se
izmerjene trenutne vrednosti preračunajo na enoto prostornine suhih ali mokrih
odpadnih plinov pri normnih pogojih. Na podlagi preračunanih trenutnih
vrednosti se izračunajo polurne povprečne vrednosti za čas obratovanja vira
onesnaževanja v obdobju tekočega dne. Polurne povprečne vrednosti se
preračunajo na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je ta
za vir onesnaževanja določena s predpisi o emisiji snovi v zraka.
Polurna povprečna vrednost iz prejšnjega odstavka je
veljavna, če je za njen izračun pravilno izmerjenih vsaj 50% vseh izmerjenih
trenutnih vrednosti znotraj polurnega intervala v času obratovanja vira
onesnaževanja. Veljavne polurne povprečne vrednosti se shranijo in izpišejo
enkrat dnevno.
Iz veljavnih polurnih povprečnih vrednosti iz prejšnjega
odstavka se za vsak dan izračuna povprečno dnevno vrednost. Dnevna povprečna
vrednost je veljavna, če je za njen izračun na razpolago vsaj 12 veljavnih
polurnih povprečnih vrednosti.
Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne
vrednosti meritev štejejo vse veljavne polurne in dnevne povprečne vrednosti.
Za vrednotenje trajnih meritev mora biti na razpolago vsaj 80 % veljavnih
polurnih povprečnih vrednosti za vsak mesec posebej v času obratovanja vira
onesnaževanja.
IV. METODOLOGIJA VZORČENJA, POVPREČENJA IN MERJENJA
16. člen
Zavezanec mora na vsakem izpustu odpadnih plinov iz vira
onesnaževanja urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko, dostopno ter
opremljeno, tako da je meritve mogoče izvajati merilno neoporečno, tehnično
ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
Merilno mesto mora omogočati namestitev dodatnih merilnih
naprav za nadzor poteka meritev.
Merilno mesto mora ustrezati standardom iz priloge 1, ki je
sestavni del tega pravilnika.
Občasne ali trajne meritve emisije se opravljajo praviloma
vedno na istih merilnih mestih.
17. člen
Merilno mesto iz prejšnjega člena mora biti na odvodniku
odpadnih plinov iz vira onesnaževanja pred njihovim mešanjem z odpadnimi plini
iz drugih virov onesnaževanja.
Če merilnega mesta ni možno urediti na način iz prejšnjega
odstavka in so na merilnem mestu zmesi odpadnih plinov večih virov
onesnaževanja, od katerih vsaj za enega velja poseben predpis o emisiji snovi v
zrak, se za ugotavljanje čezmerne obremenitve uporabljajo mejne vrednosti
koncentracije snovi in računska vsebnost kisika za zmes odpadnih plinov.
18. člen
Povprečne vrednosti emisijskih veličin se izračunavajo po
metodologiji, določeni v standardih iz priloge 1 tega pravilnika.
Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjenih
vrednosti pri neprekinjenem vzorčenju odpadnih plinov, je lahko čas med
prebiranjem dveh zaporednih trenutnih izmerjenih vrednosti največ 10 sekund.
Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjenih
vrednosti pri sekvenčnem ponavljajočem vzorčenju odpadnih plinov, je polurna
povprečna vrednost enaka povprečni vrednosti vseh izmerjenih vrednosti
posameznih vzorcev, katerih skupni čas vzorčenja je pol ure.
Če se polurno povprečno vrednost izračuna iz izmerjene
vrednosti pri enkratnem odvzemu vzorca, je čas vzorčenja lahko daljši od pol
ure, izmerjeno vrednost pa se preračuna na vrednost, ki ustreza polurnemu
vzorčenju.
Če je za vir onesnaževanja s posebnim predpisom o emisiji
snovi v zrak za posamezno snov predpisan čas povprečenja, se za ugotavljanje
čezmernih obremenitev namesto polurne povprečne vrednosti izračuna časovno
povprečje za čas povprečenja, ki je enak predpisanemu času povprečenja.
19. člen
Za meritve parametrov stanja odpadnih plinov in koncentracije
snovi v odpadnih plinih se uporabljajo metode, ki so določene s standardi in
smernicami v prilogi 1. Za meritve iz prejšnjega stavka se lahko uporabljajo
tudi druge preskusne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom
validacij metod iz standardov, določenih v prilogi 1.
Standardi iz tretjega odstavka 16. člena tega pravilnika, iz
prejšnjega člena in prejšnjega odstavka se hranijo in so na vpogled pri organu
za standardizacijo in meroslovje in smernice iz prejšnjega odstavka v
ministrstvu.
20. člen
Za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa se
uporablja oprema, ki ustreza stanju tehnike.
Merilne naprave za izvajanje trajnih meritev morajo imeti:
-
zgornjo mejo merjenja, ki je najmanj 2,5-krat večja od predpisane mejne
vrednosti za koncentracijo snovi, ki se jo z napravo meri,
-
avtomatsko interno preverjanje svojega delovanja,
-
možnost ročnega preverjanja njihovega delovanja.
V. EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV MERITEV
21. člen
O opravljenih prvih meritvah mora njihov izvajalec izdelati
poročilo.
Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
-
izvajalcu prvih meritev,
-
zavezancu in njegovi dejavnosti,
-
glavnih tehničnih značilnostih vira onesnaževanja,
-
namenu in vrsti meritev ter o emisijskih veličinah, ki se merijo,
-
mestu in času vzorčenja in meritev,
-
uporabljenih merilnih postopkih in merilnih napravah,
-
izvedbi posamezne meritve, obratovalnih razmerah in posebnostih,
-
rezultatih vsake posamezne meritve,
-
vrednotenju izmerjene emisije glede na predpisane mejne vrednosti,
-
oceni letne obremenitve okolja zaradi izpuščanja odpadnih plinov,
izražene v masi v zrak izpuščenih snovi.
Poročilo o prvih meritvah mora zavezanec predložiti
ministrstvu 60 dni po opravljenih meritvah.
Določba drugega in prejšnjega odstavka tega člena ne velja za
prve meritve na mali kurilni napravi.
Če je bilo za vir onesnaževanja ali čistilno napravo odpadnih
plinov izdano okoljevarstveno soglasje, mora zavezanec poročilu iz prejšnjega
odstavka priložiti predlog programa emisijskega monitoringa.
22. člen
O trajnih meritvah mora njihov izvajalec v obliki, ki jo
predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, za vsako koledarsko leto
izdelati letno poročilo.
O vsakokratnih občasnih meritvah mora njihov izvajalec izdelati
poročilo, ki mora vsebovati podatke, določene v drugem odstavku prejšnjega
člena, s tem da oceno iz zadnje alinee nadomesti na podlagi rezultatov meritev
ocenjena obremenitev okolja za obdobje, za katerega velja poročilo.
Na podlagi poročil iz prejšnjih odstavkov mora zavezanec v
obliki, ki jo predpiše minister, pristojen za varstvo okolja, pripraviti letno
poročilo o emisiji snovi v zrak in ga vsako leto do 31. marca za preteklo leto
predložiti ministrstvu. Če v preteklem letu za vir onesnaževanja za posamezno
snov ni bilo treba izvesti občasnih meritev, se v letnem poročilu o emisijah
snovi v zrak navedejo podatki zadnjih občasnih meritev, izvedenih po določbah
tega pravilnika.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za meritve na mali
kurilni napravi.
23. člen
Izvajalec mora izdelati poročilo o opravljenih prvih ali
občasnih meritvah na mali kurilni napravi v obliki, ki jo predpiše minister,
pristojen za okolje.
Izvajalec iz prejšnjega odstavka mora izdelati letno poročilo
o vseh opravljenih meritvah pri zavezancih v obliki, ki jo predpiše minister,
pristojen za varstvo okolja, in ga dostaviti ministrstvu do 31. marca za
preteklo koledarsko leto.
24. člen
Pri trajnih meritvah mora zavezanec zagotoviti izdelovanje
dnevnega poročila, iz katerega morajo biti razvidni:
-
čas in način obratovanja vira onesnaževanja,
-
vrednotenje polurnih povprečnih vrednosti,
-
dnevna razpoložljivost izmerjenih vrednosti, izražena v odstotkih,
-
dnevna povprečna vrednost za koncentracije snovi.
Zavezanec mora hraniti poročila iz prejšnjega odstavka
najmanj dve leti.
Obliko dnevnega poročila za trajne meritve predpiše minister,
pristojen za varstvo okolja.
25. člen
Poročila iz 21. in 22. člena tega pravilnika mora zavezanec
hraniti najmanj pet let.
Letno poročilo iz 23. člena tega pravilnika hrani izvajalec
prvih meritev ali emisijskega monitoringa najmanj pet let.
VI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI OSEBA, KI IZVAJA PRVE
MERITVE ALI EMISIJSKI MONITORING
26. člen
Zavezanec, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring
sam, ali oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring za zavezanca,
mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu:
pooblastilo).
S pooblastilom se pravni ali fizični osebi prizna
upravičenost za izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa.
Ministrstvo da pooblastilo v obsegu, za katerega zavezanec
ali oseba iz prvega odstavka tega člena zaprosi glede na vrsto, področje in
obseg izvajanja prvih meritev ali emisijskega monitoringa.
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo za
izvajanje prvih meritev in emisijskega monitoringa za male kurilne naprave.
27. člen
Prve meritve in emisijski monitoring za male kurilne naprave
lahko izvaja le oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je izvajalec javne službe pregledovanja, nadzorovanja in čiščenja
kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
2.
da imajo delavci, ki opravljajo meritve, ustrezno tehnično in poklicno
izobrazbo in izkušnje za izvajanje meritev emisije snovi na način, ki ga določa
prvi odstavek 11. člena tega pravilnika,
4. da ima
preizkusno in merilno opremo, potrebno za izvajanje meritev iz prejšnje točke.
28. člen
Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka 26. člena tega
pravilnika mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik in
2.
ima sedež v Republiki Sloveniji in
3.
ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje
preskušanja po metodah, določenih v 19. členu tega pravilnika, v celotnem
obsegu, za katerega prosi za pooblastilo, ali
4.
ima akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje
preskušanja po metodah, določenih v 19. členu tega pravilnika, za del obsega,
za katerega prosi za pooblastilo, in pogodbo o sodelovanju z osebami, ki imajo
takšno akreditacijo za ostali del obsega.
Pogoji iz prejšnjega odstavka ne
veljajo za pridobitev pooblastila za izvajanje prvih meritev ali emisijskega
monitoringa za male kurilne naprave.
29. člen
Zavezanec ali oseba iz prvega odstavka 26. člena tega
pravilnika dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.
Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o
prosilcu za pooblastilo in navedbo o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih
meritev ali emisijskega monitoringa, za katero prosilec želi pooblastilo. Vlogi
mora biti priložena akreditacijska listina s prilogami, iz katerih je razviden
obseg akreditacije, v primeru iz 4. točke prvega odstavka 28. člena tega
pravilnika pa tudi kopije pogodb o sodelovanju z drugimi osebami in njihove
akreditacijske listine.
30. člen
Zavezancu ali osebi iz prvega odstavka 26. člena tega
pravilnika se lahko izda pooblastilo za šest let. Pooblastilo se obnovi na
podlagi vloge prosilca, če izpolnjuje pogoje, določene v 28. členu tega
pravilnika.
31. člen
Ministrstvo lahko zavezancu ali osebi iz prvega odstavka 26.
člena tega pravilnika odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti:
1.
če ne izpolnjuje več pogojev iz 28. člena tega pravilnika,
2.
na podlagi ocene, ki jo kot podlago za odvzem pooblastila izdela izvajalec
javne službe za preverjanje kakovosti monitoringa stanja okolja.
32. člen
Za potrebe izvajanja prvih meritev in emisijskega monitoringa
za zavezance po drugih osebah ministrstvo vodi seznam pooblaščenih oseb iz 26.
člena tega pravilnika.
Seznam pooblaščenih oseb iz prejšnjega odstavka vsebuje
naslednje podatke:
1.
ime in sedež osebe,
2.
o vrsti, področju in obsegu izvajanja prvih meritev ali emisijskega
monitoringa, za katero ima pooblastilo.
Priloga
1: Standardi in smernice za meritev parametrov stanja odpadnih plinov in
koncentracije snovi v njih
Priloga
2: Pretvarjanje enot za koncentracijo snovi v odpadnih plinih in preračun
koncentracije snovi
Priloga
3: Merilno mesto in meritve predpisanih koncentracij snovi
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o
pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
Ne glede na določbe 28. člena tega pravilnika lahko zavezanec
ali oseba iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika dobi pooblastilo do 31.
decembra 2004 tudi, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2.
da ima sedež v Republiki Sloveniji,
3.
da ima ustrezno število tehnično in poklicno usposobljenih delavcev z
ustrezno izobrazbo in izkušnjami za izvajanje meritev emisije snovi v zrak po
metodah, ki jih določa 19. člen tega pravilnika,
4.
da ima preizkusno in merilno opremo, potrebno za izvajanje meritev iz
prejšnje točke, ali pogodbo o sodelovanju z laboratorijem, usposobljenim in
opremljenim za izvajanje meritev iz prejšnje točke.
Izpolnjevanje pogojev, ki so določeni s 3. in 4. točko
prejšnjega odstavka, preverja ministrstvo v sodelovanju z Uradom Republike
Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
34. člen
Zavezanec za trajne meritve mora zagotoviti njihovo izvajanje
skladno z zahtevami 24. člena tega pravilnika v treh letih od uveljavitve tega
pravilnika.
35. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:
-
7. člen pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih
naprav, dimovovodov in prezračevalnih naprav ter o meritvah dimne in druge
emisije kurišč (Uradni list SRS, št. 1/76),
-
odlok o mejnih količinah oziroma koncentracijah škodljivih snovi, ki se
smejo izpuščati v zrak (emisija) (Uradni list SRS, št.19/88) v določbah o
meritvah emisije,
-
navodilo o organizaciji evidence nad emisijo škodljivih snovi v zraku in
o vsebini in načinu vodenja katastra virov onesnaževanja zraka (Uradni list
SRS, št. 12/79).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati:
-
odredba o prijavljanju objektov, ki lahko onesnažijo zrak (Uradni list
SFRJ, št. 14/66),
-
pravilnik o pogojih in postopku strokovnega nadzora nad onesnaževanjem
in onesnaženostjo zraka (Uradni list SRS, št. 10/85) za nadzor nad emisijo
snovi v zrak iz virov onesnaževanja.
36. člen
Ta pravilnik prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz
nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje
(Uradni list RS, št. 71/00) vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.