Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
določitvi provenienčnih območij obsega:
-
Pravilnik o določitvi provenienčnih območij
(Uradni list RS, št. 72/03 z dne 25. 7. 2003),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 58/12
z dne 31. 7. 2012),
-
Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o
določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 69/17 z dne 8. 12.
2017).
PRAVILNIK
o določitvi provenienčnih območij
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta
1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega
materiala (UL L št. 11 z dne 15. 1. 2000, str. 17) določa provenienčna območja,
ki se morajo upoštevati pri pridelovanju in trženju gozdnega reprodukcijskega
materiala (v nadaljnjem besedilu: GRM) ter usmeritve za njegovo uporabo.
2. člen
(skupine površin z enotnimi ekološkimi
razmerami)
(1) Na podlagi
enotnih ekoloških razmer (npr. vegetacija, geologija, tla, klima) se na območju
Republike Slovenije določijo naslednje ekološke regije in podregije:
KODA
|
Ime ekološke regije in podregije
|
1.
|
ALPSKA REGIJA
|
1.1
|
Julijske Alpe
|
1.2
|
Zahodne
Karavanke-Kamniške Alpe
|
1.3
|
Vzhodne
Karavanke-Savinjske Alpe
|
2.
|
POHORSKA REGIJA
|
3.
|
PREDPANONSKA
REGIJA
|
3.1
|
Goričko
|
3.2
|
Murska ravan
|
3.4
|
Slovenske
Gorice-Ptujsko polje
|
3.5
|
Haloze-Dravinjske
gorice
|
3.6
|
Obsotelsko gričevje
|
3.7
|
Bela Krajina
|
4.
|
PREDALPSKA REGIJA
|
4.1
|
Škofjeloško
hribovje-Savska ravan
|
4.2
|
Posavsko hribovje
|
4.3
|
Savinjsko-Šaleška
podregija
|
5.
|
PREDDINARSKA
REGIJA
|
5.1
|
Suha Krajina-Južno
Posavsko hribovje
|
5.2
|
Mirnsko-Raduljsko
hribovje
|
5.3
|
Bohor
|
5.4
|
Gorjanci
|
6.
|
DINARSKA REGIJA
|
6.1
|
Trnovski gozd
|
6.2
|
Notranjsko-Snežniško
pogorje
|
6.3
|
Kočevsko-Ribniško
pogorje
|
7.
|
SUBMEDITERANSKA
REGIJA
|
7.1
|
Goriška
Brda-Vipavska dolina
|
7.2
|
Kras-Vremsko
gričevje
|
7.3
|
Brkini
|
7.4
|
Šavrinsko gričevje
|
(2) Karta s prikazom ekoloških regij in
podregij, iz prejšnjega odstavka je v prilogi 1, ki je sestavni del tega
pravilnika.
3. člen
(razmejitev ekoloških regij in podregij)
Karte s podrobno razmejitvijo območja
Republike Slovenije na ekološke regije in podregije iz prejšnjega člena so v
digitalni obliki dostopne na spletni strani Gozdarskega inštituta Slovenije in
na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije ter so na vpogled na Gozdarskem
inštitutu Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2 in na Zavodu za gozdove Slovenije,
Ljubljana, Večna pot 2.
4. člen
(osnovne značilnosti ekoloških regij in
podregij)
Osnovne značilnosti ekoloških regij in
podregij predstavljajo podatki o njihovi površini, nadmorski višini, povprečni
letni temperaturi zraka in količini padavin, prevladujoči geološki podlagi,
tipu tal in potencialni vegetaciji, ki so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni
del tega pravilnika.
5. člen
(provenienčna območja)
(1) Ekološke regije in podregije so podlaga
za določitev provenienčnih območij in podobmočij za gozdne drevesne vrste ali
skupine gozdnih drevesnih vrst.
(2) Provenienčna območja, njihove oznake in
imena ter osnovne značilnosti za smreko, jelko, bukev, dob, graden (večinske
drevesne vrste) so enaka ekološkim regijam, provenienčna podobmočja pa
ekološkim podregijam.
(3) Za drevesne vrste, ki niso navedene v
prejšnjem odstavku (manjšinske drevesne vrste), je območje Republike Slovenije
enotno provenienčno območje z oznako: Slovenija.
6. člen
(višinski pasovi v provenienčnih območjih)
(1) Provenienčna območja se v odvisnosti od
nadmorske višine delijo na nižinski, spodnji višinski, srednji višinski in
zgornji višinski pas.
(2) Posamezni višinski pas iz prejšnjega
odstavka obsega:
-
nižinski pas: do vključno 300 m nadmorske
višine;
-
spodnji višinski pas: od 301 m do vključno 700
m nadmorske višine;
-
srednji višinski pas: od 701 m do vključno
1.000 m nadmorske višine;
-
zgornji višinski pas: nad 1.001 m nadmorske
višine.
7. člen
(usmeritve za uporabo GRM)
(1) Zaradi usmerjanja uporabe GRM se
uporablja naslednja lestvica primernosti uporabe GRM:
1.
najbolj primerna: v določenem provenienčnem
podobmočju in višinskem pasu uporaba GRM proizvedenega iz semenskega objekta v
istem podobmočju in višinskem pasu,
2.
zelo primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM
proizvedenega iz semenskega objekta v istem provenienčnem območju in istem
višinskem pasu,
3.
primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM
proizvedenega iz semenskega objekta v sosednjem provenienčnem območju in istem
višinskem pasu,
4.
manj primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM
proizvedenega iz semenskega objekta v ostalih provenienčnih območjih in istem
višinskem pasu,
5.
izjemoma primerna: v določenem provenienčnem območju in višinskem pasu uporaba GRM
proizvedenega iz semenskega objekta v ostalih provenienčnih območjih in
sosednjem višinskem pasu.
(2) Če v semenskih objektih določenega
provenienčnega območja in višinskega pasu ni na razpolago najbolj primernega
ali zelo primernega GRM in tega ni na razpolago niti v semenski hranilnici, se
lahko, vendar največ za potrebe enega leta, uporablja tudi GRM za primerno
oziroma manj primerno uporabo.
(3) Če več kot 10 let ni na razpolago niti
GRM za manj primerno uporabo, se lahko uporablja, vendar največ za potrebe
enega leta, tudi GRM za izjemoma primerno uporabo.
(4) Če več kot 10 let ni na razpolago GRM za
izjemoma primerno uporabo in v primeru povečanih potreb po GRM zaradi sanacije
velikih površin po ujmah, se lahko uporablja, vendar največ za potrebe enega
leta, tudi GRM iz sosednjih držav pod pogoji, določenimi v 7.a členu tega
pravilnika.
(5) Ne glede na
določbe prejšnjih odstavkov je zaradi ohranjanja gozdnih genskih virov v
Šavrinskem provenienčnem podobmočju dovoljena le uporaba GRM iz tega
podobmočja.
7.a člen
(uporaba GRM iz sosednjih držav)
V primerih iz četrtega odstavka prejšnjega
člena se po predhodni pridobitvi pozitivnega strokovnega mnenja Gozdarskega
inštituta Slovenije lahko dovoli uporabo naslednjih vrst GRM iz posameznih
provenienčnih območij in višinskih pasov iz sosednjih držav v posameznih
provenienčnih območjih in podobmočjih ter višinskih pasovih na območju
Republike Slovenije:
1.
Avstrija: dovoli se lahko uporabo GRM iz
provenienčnih območij 6.1 (Südliches Randgebirge) in 6.2 (Klagenfurter Becken)
v alpskem (1.) provenienčnem območju, in sicer v vseh treh podobmočjih: 1.1
(Julijske Alpe), 1.2 (Zahodne Karavanke – Kamniške Alpe), 1.3 (Vzhodne
Karavanke – Savinjske Alpe) ob upoštevanju ocene o primerjavi višinskih pasov
in vegetacije. V primeru povečanih potreb po GRM
zaradi sanacije velikih površin po ujmah, se lahko uporablja, vendar največ za
potrebe enega leta, izjemoma dovoli tudi uporaba GRM
provenienčnega območja 1.3 (subkontinentale Innenalpen-Ostteil), predvsem na
silikatni matični podlagi, v srednji in zgornji višinski pas, nad 900 m
nadmorske višine. V istih primerih se lahko izjemoma dovoli uporaba GRM iz
provenienčnih območij 3.2 (ÖstlicheZwischenalpen-Südteil) in 3.3 (Südliche
Zwischenalpen) v alpsko (1.) in pohorsko (2.) provenienčno območje v srednji in
zgornji višinski pas ob upoštevanju primerjave višinskih pasov, matične podlage
in vegetacije;
Dovoli se uporaba GRM zelene duglazije – Pseudotsuga menziesii
var. viridis iz provenienčnega območja 8.2 v provenienčno območje 3.
(Predpanonska regija, brez 3.7) v pasu 200 do 700 m n.v. V prilogi 3 je seznam
provenienc zelene duglazije, ki so priporočene za sadnjo v provenienčnem
območju 8.2 v Avstriji.
2.
Madžarska: dovoli se lahko uporabo GRM hrastov:
doba, cera in gradna ter črne jelše iz provenienčnega območja (1.) za uporabo v
provenienčnem območju 3. (Predpanonska regija, brez 3.7).
3. Hrvaška: vnos GRM iz Republike Hrvaške je mogoč iz semenskih regij,
ki mejijo na Republiko Slovenijo, in sicer samo v provenienčna podobmočja, ki
se stikajo s temi semenskimi regijami, kot kaže preglednica:
Drevesna vrsta
|
Hrvaške semenske regije
|
Provenienčno območje v
Republiki Sloveniji
|
dob
|
1.1.3, 1.2.3
|
3.1 – 3.6
|
graden
|
2.1.3, 2.1.4
|
3.3 –3.7, 5.4
|
puhasti hrast
|
4.1.1, 4.1.2
|
7.
|
bukev
|
2.2.2, 2.3.3, 2.2.3, 3.3.1,
3.4.1
|
3., 5.4, 6.2, 6.3, 7.
|
poljski jesen
|
1.1.2, 1.2.3
|
3.
|
črna jelša
|
1.1.2, 1.2.1
|
3.
|
bela vrba
|
1.1, 1.2
|
3.
|
topol in hibridi
|
1.1, 1.2, 4.1
|
3., 7.
|
jelka
|
2.3.1, 3.3.1
|
3.4 – 3.7, 6.2, 6.3
|
smreka
|
3.2.1, 3.3.1
|
3.7, 5.4, 6.2, 6.3
|
rdeči bor
|
2.1.1, 3.2.1
|
3, 5.4, 6.2, 6.3, 7
|
črni bor
|
3.3.1, 5.5.1
|
3.5 – 3.7, 5.4, 6.2, 6.3,
7.
|
alepski bor
|
5.1.1
|
7.
|
črnika
|
5.1.1
|
7.
|
Priloga
1: Karta ekoloških regij in podregij
Priloga
2: Osnovne značilnosti ekoloških regij in podregij
Priloga
3: Uporaba provenienc duglazije v Avstriji v PO, ki mejijo na Slovenijo
Pravilnik o določitvi provenienčnih območij
(Uradni list RS, št. 72/03)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 58/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»6. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika
o določitvi provenienčnih območij (Uradni list RS, št. 69/17)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.