Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje
fitofarmacevtskih sredstev obsega:
-
Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje
fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 37/01 z dne 17. 5. 2001),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pridobitvi certifikata
o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list
RS, št. 80/01 z dne 12. 10. 2001),
-
Pravilnik o spremembi pravilnika o pridobitvi certifikata o skladnosti
za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 80/02 z
dne 13. 9. 2002),
-
Pravilnik o spremembi pravilnika o pridobitvi certifikata o skladnosti
za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 117/02
z dne 28. 12. 2002).
PRAVILNIK
o pridobitvi certifikata o skladnosti
za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa tehnične zahteve, ki
jih morajo izpolnjevati naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (v
nadaljnjem besedilu: naprave), ki morajo pridobiti certifikat o skladnosti (v nadaljnjem
besedilu: certifikat), pogoje in postopek za pridobitev certifikata in način
označevanja posameznih certificiranih naprav z znakom o skladnosti.
II. OBSEG CERTIFICIRANJA
2. člen
Naprave, ki morajo pridobiti certifikat,
preden gredo v promet, so:
1.
naprave za površinsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski
oziroma motorni pogon (v nadaljnjem besedilu: škropilnice);
2.
naprave za prostorsko nanašanje fitofarmacevtskih sredstev na traktorski
oziroma motorni pogon (v nadaljnjem besedilu: pršilniki);
3.
ročne oprtne škropilnice;
4.
motorne nahrbtne škropilnice;
5.
motorni nahrbtni pršilniki;
6.
naprave za razkuževanje semenskega materiala;
7.
deponatorji granulatov;
8.
zameglilniki.
Certifikat morajo pridobiti tudi vsi tisti
sestavni deli naprav iz prejšnjega odstavka, za katere so predpisane tehnične
zahteve s tem pravilnikom, kadar so dani v promet posamično kot rezervni ali
sestavni deli.
Določbe tega pravilnika se smiselno
uporabljajo tudi za naprave za dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo, s
katerimi se nanašajo fitofarmacevtska sredstva v skladiščih in drugih prostorih
za skladiščenje rastlin.
3. člen
Proizvajalec ali uvoznik naprave (v
nadaljnjem besedilu: dobavitelj) ni dolžan pridobiti certifikata za napravo:
-
ki je hkrati embalaža za fitofarmacevtsko sredstvo (pripravki v
embalaži, pripravljeni za uporabo, npr. ročni pršilniki);
-
ki ima volumen rezervoarja manjši od 5 litrov, je na ročni pogon in za
katero ni predvidena nošnja na hrbtu;
-
na ročni pogon, ki je namenjena trosenju herbicidov v obliki granulatov;
-
na ročni pogon, ki je namenjena točkovnemu uničevanju plevela;
-
ki je namenjena kontaktnemu uničevanju plevela in se ne uporablja kot
traktorski priključek (npr. mazala);
-
za katero je certifikacijski organ izdal mnenje, da certificiranje ni
potrebno;
-
ki je v skladu s carinskimi predpisi oproščena carine.
Dobavitelj ni dolžan pridobiti certifikata
za sestavne dele že certificiranih naprav in za sestavne dele naprav, za katere
proizvajalec ali uvoznik ni dolžan pridobiti certifikata.
Dobavitelj ni dolžan pridobiti certifikata
za naprave in sestavne dele, ki so namenjeni razstavam na sejmih, raznim
prikazom in predstavitvam ter v primeru začasnega uvoza. Te naprave morajo
imeti vidno oznako, da niso certificirane. Pred dajanjem take naprave v promet
ali uporabo mora dobavitelj pridobiti certifikat.
III. POGOJI IN POSTOPEK CERTIFICIRANJA
4. člen
Certifikat mora pridobiti dobavitelj pri
certifikacijskemu organu, ki je akreditiran v skladu s predpisi o akreditaciji.
Dobavitelj mora certifikacijskemu organu
dostaviti:
-
napravo,
-
ustrezno tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidno, da naprava
izpolnjuje tehnične zahteve iz tega pravilnika,
-
izpolnjeno opisno polo kot povzetek tehničnih zahtev iz tega pravilnika
na obrazcu, ki ga izda certifikacijski organ,
-
od odgovorne osebe podpisano izjavo, da so navedbe v opisni poli enake
dejanskemu stanju vseh izdelanih naprav istega, prijavljenega tipa naprave.
Certifikacijski organ na osnovi ugotovitev
iz priložene dokumentacije, navedb v opisni poli in ogleda dostavljene naprave
izda certifikat, če naprava izpolnjuje predpisane pogoje.
5. člen
Certifikat se izda za posamezno napravo ali
za tip naprave. Vsako certificirano napravo, ki je dana v promet, mora
dobavitelj označiti z znakom o skladnosti, ki pomeni, da je naprava pregledana
in certificirana na predpisan način, da ima v trenutku označitve veljaven
certifikat in da je naprava v skladu z zahtevami predpisov, ki se nanjo
nanašajo.
Znak o skladnosti na podlagi izdanega
certifikata dobavitelju izda certifikacijski organ. (črtan)
6. člen
Certifikat je veljaven pet let od dneva
izdaje s tem, da se njegova veljavnost lahko podaljša na podlagi vloge, ki jo
dobavitelj lahko vloži certifikacijskemu organu najmanj dva meseca pred iztekom
veljavnosti certifikata.
Če se predpisane tehnične zahteve za
napravo niso spremenile in dobavitelj predloži izjavo, da je naprava enaka
napravi, za katero je bil izdan certifikat, certifkacijski organ podaljša
veljavnost certifikata za nadaljnjih pet let.
Če je veljavnost certifikatu potekla, če so
se spremenile tehnične zahteve za napravo ali če naprava ni enaka napravi, za
katero je bil izdan certifikat, certifikacijski organ odloči o izdaji
certifikata v skladu s 4. členom tega pravilnika.
7. člen
Certifikacijski organ vodi evidenco o
vrsti, tipu in letniku certificiranih naprav, datumu izdaje certifikatov in
znakov o skladnosti ter proizvajalcu oziroma uvozniku in jo ustrezno arhivira
za dobo desetih let.
8. člen
Znak o skladnosti mora biti v skladu s
predpisom o videzu in uporabi certifikacijskega znaka za označevanje
proizvodov, ki jih je treba certificirati.
Predpis iz prejšnjega odstavka predpiše
minister pristojen za standardizacijo in meroslovje.
IV. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE IN NAČIN OZNAČEVANJA ZA VSE TIPE
NAPRAV
9. člen
Naprava, ki je dana v promet, mora delovati
v skladu z izdanim certifikatom. Na njej mora biti označen tip naprave ali
pripadnost tipu in leto izdelave.
Na napravah morajo biti trajno in
neizbrisljivo nameščena jasna in enostavna navodila o nastavitvi odmerka
(tabele ali diagrami). Če na napravi ni mogoče trajno namestiti takšnih
navodil, morajo biti priložena napravi.
Sestavni deli naprave, ki se pri uporabi
obrabijo (šobe, filtrirni vložki, protikapni ventili, ventili, membrane in
batni obročki črpalk), morajo biti zamenljivi. Obrabljivi deli morajo biti
lahko dostopni in enostavno zamenljivi.
10. člen
Sestavni deli vseh tipov naprav morajo
izpolnjevati naslednje pogoje:
A) Šobe:
Šobe morajo biti tako označene, da je mogoče
določiti tip, velikost in druge pomembne podatke. Oznaka je lahko tudi koda
(številka tipa, simboli, barva), na podlagi katere se lahko s pomočjo
priloženih tabel določi zahtevane podatke.
B) Rezervoarji:
1. Naprave morajo biti
izdelane tako, da sestavni deli, ki se med delovanjem naprave pregrevajo, ne
pridejo v stik s škropivom pri polnjenju ali praznjenju.
2. Naprave morajo biti
izdelane tako, da se jih lahko varno napolni.
3. Naprave morajo biti
izdelane tako, da je zgornja in spodnja meja polnjenja rezervoarja jasno
označena.
4. Naprave morajo biti
izdelane tako, da škropivo ne izteka nenadzorovano.
5. Pokrov rezervoarja na
napravi mora dobro tesniti.
6. Naprave morajo biti
izdelane tako, da se brez težav ugotovi količino škropiva v rezervoarju.
7. Stopnja hrapavosti Rz po standardu SIST
ISO 4287 notranjih in zunanjih sten rezervoarja mora biti manjša od 0,1 mm.
C) Filtri:
Vse naprave, razen deponatorji granulatov in
zameglilniki, morajo imeti v nalivni odprtini rezervoarja, ki ni pod tlakom,
vgrajeno sito z mero okenca med 0,5-2 mm. Naprave, ki imajo pri delovanju
rezervoarje pod tlakom, morajo imeti snemljivo sito za nalivno odprtino z mero
okenca 0,5–2 mm, ki ga priloži izdelovalec naprave.
D) Krmilne naprave:
1. Naprave morajo biti
izdelane tako, da se jih lahko z delovnega mesta varno uravnava, nadzoruje in v
hipu zapre.
2. Krmilni mehanizmi
naprave morajo biti dosegljivi z delovnega mesta. Pri napravah, ki so
priključene na traktor, so lahko krmilni mehanizmi nameščeni tudi tako, da se
jih doseže z delovnega mesta z iztegovanjem roke nazaj.
3. Krmilni mehanizmi
morajo biti lahko dostopni ter nameščeni in izdelani v skladu z njihovo
funkcijo. Pri napravah, ki so priključene na traktor, morajo biti krmilni
mehanizmi prilagojeni različnim tipom traktorjev in ne smejo ovirati
traktorista pri vožnji oziroma pri delu.
V. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA VSE TIPE NAPRAV, RAZEN ZA
NAPRAVE ZA RAZKUŽEVANJE SEMENSKEGA MATERIALA IN ZA DEPONATORJE GRANULATOV
11. člen
Vsi tipi naprav, razen naprave za
razkuževanje semenskega materiala in deponatorji granulatov, morajo
izpolnjevati naslednje pogoje:
A) Šobe:
Razporeditev, število in velikost šob pri
teh napravah mora biti takšna, da je z njimi mogoče doseči predvideni hektarski
odmerek fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS).
B) Tesnila:
Pri razstavljanju in sestavljanju delov
naprave tesnila ne smejo izpasti, kar mora biti zagotovljeno z ustrezno obliko
ali nadmero.
C) Rezervoarji:
1. Rezervoarji za
škropivo, v katerih ne sme biti podtlaka ali nadtlaka, morajo imeti odprtinico
za izenačitev tlaka.
2. Tehnični ostanki
škropiva v teh napravah, določeni po standardu SIST ISO 13440, so lahko pri
rezervoarjih do 400 litrov imenske prostornine največ 4%, pri večjih
rezervoarjih pa največ 3% imenske prostornine rezervoarja.
D) Filtri:
1. Sita v nalivnih
odprtinah morajo omogočati polnitev rezervoarja z imenskim volumnom do 100
litrov v času največ 1 minute, za rezervoarje večje prostornine pa mora biti
pretok preko sita najmanj 100 litrov na minuto.
2. Mera okenca mreže
centralnega tlačnega filtra mora biti manjša, kot je velikost reže oziroma
izvrtine najmanjše predvidene šobe.
3. Zračnost med
rezervoarjem in vstavljenim sitom v nalivni odprtini ne sme biti večja od 2 mm.
4. Filtri teh naprav
morajo biti vgrajeni na dostopnih mestih, filtrski vložki morajo biti
zamenljivi in filtrska mreža vložka mora biti lahko dostopna za hitro čiščenje.
E) Krmilne naprave:
Na tlačne vode naprav ali na dovodnih vodih
do pršilne cevi pri napravah, ki ne delujejo tlačno, mora biti vgrajen hitro
delujoč ventil, pri katerem se z zasukom za največ 180° ali premikom krmilne
ročice v hipu zapre pretok škropiva.
VI. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ŠKROPILNICE, PRŠILNIKE, ROČNE
OPRTNE ŠKROPILNICE, MOTORNE NAHRBTNE ŠKROPILNICE IN MOTORNE NAHRBTNE PRŠILNIKE
12. člen
Škropilnice, pršilniki, ročne oprtne
škropilnice, motorne nahrbtne škropilnice in motorni nahrbtni pršilniki morajo
izpolnjevati naslednje pogoje:
A) Črpalke:
1. Volumski pretok
črpalke mora biti prirejen potrebam porabnikov. Napaka meritve volumskega pretoka
črpalke ne sme biti večja kot 2,5%.
2. Pri predpisani,
normalni uporabi ne smejo nihanja tlaka na tlačni strani črpalke presegati +
25% od povprečja nastavljenega delovnega tlaka.
B) Šobe:
1. Vsaka šoba pri teh
napravah mora oblikovati enakomeren curek v skladu s standardom SIST ISO
5682/1, katerega oblika se med delovanjem ne sme spreminjati.
2. Šobni pretok ne sme
odstopati več kot 10% od vrednosti iz tabel odmerkov. Največja dovoljena napaka
meritve pretoka je 2,5%.
C) Rezervoarji:
1. Rezervoarji za
škropivo, ki niso pod tlakom, morajo imeti volumen za najmanj 5% večji, kot je
deklariran imenski volumen.
2. Naprave za polnjenje
rezervoarjev morajo biti izdelane tako, da ne prihaja do povratnega odtekanja
škropiva.
D) Filtri:
1. Pri največjem
volumskem pretoku, sme biti padec tlaka na vsakem posameznem filtru teh naprav
največ 5%.
2. Škropivo mora biti na tlačni
strani poti do šob centralno filtrirano. Centralni filtri so lahko tudi na
dovodnih ceveh. Pri napravah z ročnimi šobami je lahko filter v šobi. Pri
nahrbtnih motornih škropilnicah in pršilnikih, ki delujejo brez črpalke,
centralni filter ni potreben.
3. Sila, potrebna za
izvlečenje nalivnega sita, ne sme prekoračiti 40 N.
E) Manometri:
Tlačni manometer pri teh napravah mora imeti
ustrezno označeno skalo. Pri pulzirajočih (utripajočih) pretokih s frekvenco
več kot 5 Hz, je potrebno uporabiti dušen manometer.
VII. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA NAPRAVE ZA POVRŠINSKO TRETIRANJE
POSEVKOV NA TRAKTORSKI OZIROMA MOTORNI POGON (ŠKROPILNICE) IN ZA NAPRAVE ZA
PROSTORSKO TRETIRANJE VEČLETNIH NASADOV NA TRAKTORSKI OZIROMA MOTORNI POGON
(PRŠILNIKE)
1. Splošno
13. člen
A) Črpalke:
Na napisnih ploščicah črpalk, ki so gnane
preko priključne gredi traktorja, mora biti navedena dovoljena vrtilna
frekvenca [min-1]
pogonske gredi.
B) Rezervoarji:
1. Rezervoarji
prostornine nad 200 litrov smejo imeti na vodostajni skali vrednost enega razdelka
največ po100 litrov.
2. Rezervoarji za
škropivo morajo biti opremljeni z mešali, katerih učinkovitost preprečuje več
kot 15% odstopanje koncentracije, izmerjene v skladu s standardom SIST ISO
5682/2. Koncentracija škropiva ne sme odstopati več kot 15% tudi v šobah
oziroma na škropilnih letvah ves čas praznjenja rezervoarja.
3.
Premeri nalivnih odprtin morajo imeti naslednje minimalne vrednosti:

4. Rezervoar mora biti
opremljen z vodostajnim kazalom, po standardu SIST ISO 9357, ki je z delovnega
mesta dobro viden. Če vodostajno kazalo ni dobro vidno iz delovnega mesta,
potem mora biti prigrajeno dodatno kazalo napolnjenosti rezervoarja, ki je
vidno z delovnega mesta. Vlečeni pršilniki imajo lahko kazalo na levi ali desni
strani rezervoarja.
5. Tolerance za označevanje
vodostajnega kazala znašajo:
- do 20% prostornine imenskega
volumna je toleranca največ 7,5% za vsako vrednost razdelka na skali,
- preko 20% prostornine
imenskega volumna je toleranca največ 5% za vsako vrednost razdelka na skali.
Dopustna napaka
vodostajne skale sme znašati največ 1%.
6. Rezervoarji morajo
biti takšni, da se jih lahko v vodoravnem položaju naprave popolnoma izprazni.
7. Rezervoarji škropilnic
in pršilnikov morajo imeti takšno izpustno odprtino, dostopno vsaj z ene
strani, ki omogoča izpraznitev tehničnega ostanka škropiva iz rezervoarja v
manj kot 5 minutah. Rezervoar je takrat izpraznjen, ko na dnu ni več videti
strnjene tekočine (lužice).
8. Ostanki škropiva
morajo biti preko izpustne odprtine v celoti ulovljeni in ne smejo priti v stik
z uporabnikom ali z elementi naprave (npr. z nosilnim okvirjem).
9. Če so naprave izdelane
za delo na nagnjenih terenih, potem tehnični ostanki škropiva, določeni po
standardu SIST ISO 13440, ne smejo prekoračiti: pri rezervoarjih do 400 litrov
prostornine 4%, pri večjih rezervoarjih pa 3% imenske prostornine rezervoarja,
v vseh možnih legah.
10. Pri napravah z imensko
prostornino rezervoarja več kot 200 litrov mora biti omogočeno čiščenje
sesalnega filtra, ne da bi izteklo več tekočine, kot je volumen ohišja filtra
in sesalne cevi.
C) Filtri:
1. Minimalne globine sit,
ki se merijo od gornjega roba sita do dna sita, so naslednje:

2. Naprave morajo imeti
sesalni filter z mero okenc največ 0,5 mm.
3. Zamašitev centralnega
tlačnega filtra mora biti opazna delovnega mesta.
4. Če so naprave
opremljene istočasno s cevovodnimi in šobnimi filtri, morajo imeti cevovodni
filtri mero okenca enako ali manjšo kot je mera šobnega filtra.
5. Koš na sesalni cevi za
polnjenje rezervoarja mora imeti zaščitno sito oziroma mrežo z mero okenc
največ 2 cm.
D) Krmilne naprave:
1. Priključki za
škropljenje z gibkimi cevmi morajo biti izvedeni tako, da se cev ne more
prepogniti.
2. Rotor puhala mora
imeti mehanizem za vklop in izklop.
3. Naprave morajo imeti
mehanizme, ki preprečujejo, da iz posamezne šobe po zaprtju ne izteče več kot 2
ml škropiva po standardu SIST ISO 6686.
4. Tlačni regulator mora
vzdrževati konstanten tlak pri stalni vrtilni hitrosti pogona naprave. Tudi pri
izključitvi in ponovni vključitvi naprave mora tlak doseči nastavljeno
vrednost. Če med delovanjem nastavimo drugačen tlak, mora tlačni regulator
omogočati nastavitev prvotnega tlaka. Odstopanja pri tem ne smejo presegati 5%.
5. Naprave, ki nanašajo
nespremenljiv odmerek, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
a) Sprememba
odmerka med delom, ki nastane zaradi spremembe delovnih pogojev, ne sme biti, 5
sekund po nastanku spremembe, večja od 10% srednjega odmerka pri mirovanju. Za
spremembo delovnih pogojev se šteje odpiranje in zapiranje cevovodov do šob na
škropilnih letvah, spreminjanje vozne hitrosti med delom, med zapiranjem in
odpiranjem cevovodov ter zapiranje posameznih delov škropilnih letev.
b) Spremenjeni
odmerek zaradi spremenjene vozne hitrosti mora doseči konstantno vrednost
največ 5 sekund po spremembi vozne hitrosti.
c) Pri
ponovnih nastavitvah enakega odmerka ne sme koeficient variacije, izračunan iz
sedmih ponovitev, presegati 3%.
d) Pri
konstantni vrtilni frekvenci priključne gredi in enakomerni vozni hitrosti med
delom sme znašati največje odstopanje od povprečnega odmerka (l/ha) največ 5%.
e) Za
odstopanja izmerjenega dejanskega odmerka (l/ha) oziroma volumskega pretoka
(l/min) od vrednosti navedenih v šobnih tabelah, grafikonih ali iz tehničnih
podatkov, veljajo naslednje tolerance:
-
srednje odstopanje največ 6%;
-
variacijski koeficient največ 3%.
6. Največja dopustna
napaka delovnih merilnikov za odmerek znaša največ 5% od dejanske vrednosti.
E) Manometri:
1. Škropilnice in
pršilniki, ki nadtlačno obratujejo, morajo biti opremljene z manometrom za
določanje delovnega tlaka. Manometer mora prikazovati delovni tlak tudi v
primeru zamašitve centralnega tlačnega filtra.
2. Manometer mora biti
vsaj kakovostnega razreda 2,5 po standardu SIST EN 837-1.
3. Manometer z nelinearno
skalo ali s kazalcem, ki je vrtljiv več kot za 360°, mora v območju delovnih
tlakov dosegati vsaj kakovostni razred 2,5 po standardu SIST EN 837-1.
4. Premer ohišja
manometra mora biti najmanj 60 mm.
F) Škropilne letve:
1. Pri vseh višinskih
nastavitvah ne smejo biti sestavni deli naprav neposredno poškropljeni.
Izjemoma je to dopustno, kadar je to funkcijsko ali tehnično potrebno in ne
vodi do kapljanja škropiva.
2. Škropilnice in
pršilniki morajo biti izdelani tako, da se smer in oblika curka lahko nastavi s
standardnimi pomagali, kot so npr. oznake, zaskočniki in nastavitveni
merilniki.
3. Škropivo mora biti ves
čas škropljenja, do izpraznjenja rezervoarja, tako razdeljeno, da nihanja
hektarskega odmerka (l/ha) ne presežejo 10% povprečnega odmerka.
G) Dodatne naprave:
1. Naprave, ki imajo
volumen rezervoarja večji od 200 litrov, morajo imeti dodaten rezervoar za vodo
s prostornino najmanj 10% imenske prostornine rezervoarja naprave, ali pa
tolikšno, da se z njo razredči tehnični ostanek za najmanj 10-krat. Količina
razredčljivega tehničnega ostanka mora biti podana v navodilih.
2. Dodatni rezervoar mora
biti tako priključen, da omogoča spiranje cevi pri polnem rezervoarju škropiva,
redčenje razredčljivega dela tehničnega ostanka škropiva in spiranje zunanje
površine naprave.
3. Te naprave morajo
imeti priključek z notranjim navojem R 1/4 za testiranje manometra. Če je navoj
priključka drugačen, je potrebno zagotoviti ustrezni nastavek.
4. Med črpalko in tlačnim
regulatorjem mora biti priključek, ki omogoča priključitev merilnika pretoka
brez snemanja cevi. Za meritev je potrebno zagotoviti nastavek s cevnim
priključkom 1“.
2. Škropilnice
14. člen
A) Šobe:
1. Odstopanja volumskega
pretoka posameznih šob, ki tvorijo sestavljen curek, se lahko pri istovrstnih
šobah gibljejo v mejah + 5% od povprečnega pretoka vseh šob.
2. Če na škropilnih
letvah, na katerih so nameščene šobe, ni dodatnih naprav za zmanjševanje odnašanja
škropiva (npr. podpora z zračnim tokom), potem ne sme biti 10% volumetrični
premer kapljic manjši od 115 mm.
B) Manometri:
Vrednost razdelka na skali manometra do
tlaka 5 barov mora biti najmanj 0,2 bara.
C) Škropilne letve:
1. Pri
naletu na oviro, ki se nahaja na oddaljenosti 90 – 100% polovice delovne širine
od sredine koloteka traktorja, se morajo škropilne letve do 10 m delovne
širine, pri vožnji naprej s hitrostjo najmanj 4 km/h, odmakniti nazaj brez
poškodb. Po sprostitvi se morajo škropilne letve same vrniti v prvotni položaj.
2. Pri
naletu na oviro, ki se nahaja na oddaljenosti 90–100% polovice delovne širine
od sredine koloteka traktorja, se morajo škropilne letve nad 10 m delovne
širine, pri vožnji naprej s hitrostjo najmanj 4 km/h, odmakniti nazaj in pri
vožnji nazaj s hitrostjo najmanj 2 km/h odmakniti naprej, vsakokrat brez
poškodb. Po sprostitvi se morajo škropilne letve same vrniti v prvotni položaj.
3. Delovna
širina se mora ravnati po običajnih širinah strojev za obdelavo tal in varstvo
rastlin (2,0 m, 2,25 m, 2,5 m, 3,0 m, 3,33 m) in mora znašati celoštevilčni
mnogokratnik teh širin.
4. Škropilne
letve se mora vključiti in izključiti najmanj v dveh delih.
5. Posamezni
deli škropilnih letev ne smejo presegati širine 4,5 m.
6. Škropilne
letve morajo biti izdelane tako, da jih lahko ena oseba nastavlja na ustrezno
višino nad posevkom, pri čemer ne sme biti potrebna sila, večja od 500 N.
7. Višina
šob nad tlemi mora biti nastavljiva v območju najmanj 1 m, pri čemer mora biti
minimalna razdalja do ciljne površine prilagojena tipu šob. Pri posevkih, ki so
višji od 1m, mora biti območje nastavljivosti najmanj 1,2 m. Za nošene,
tritočkovno vpete naprave, se upošteva srednja višina, pri višini spodnjih
drogov priključnega sistema 50 cm nad tlemi.
8. Škropilne
letve preko 10 m delovne širine morajo imeti na konceh varovalne mehanizme za
preprečitev poškodb šob pri udarjanju ob tla (npr. z drsnikom).
9. Če
so šobe nameščene na letvah, je potrebno izmeriti prečno razdelitev škropiva po
standardu SIST ISO 5682/2 na testni mizi z 10 cm širokimi kanali. Pri
predpisanem tlaku in višini škropljenja ne sme vrednost koeficienta variacije
presegati 7%, pri drugih tlakih in višinah pa 9%. Višina je lahko najmanj 20 cm
in največ 90 cm. Pri šobah s prekrivanjem curkov velja ta zahteva samo za
področje popolno prekritih curkov.
10. Škropilne letve
delovne širine preko 10 m, morajo biti opremljene z gibljivim mehanizmom (npr.
nihalno obešene škropilne letve), ki omogoča vodenje škropilnih letev vzporedno
s tlemi.
3. Pršilniki
15. člen
A) Šobe:
1. Šobe se morajo dati
posamično zapirati.
2. Odstopanja volumskega
pretoka posameznih šob, ki tvorijo sestavljen curek, se lahko pri istovrstnih
šobah gibljejo v mejah + 10% od povprečnega pretoka vseh šob.
3. Omogočeno mora biti
zajetje izbrizganega škropiva oziroma tekočine posamezne šobe. Če ni mogoče
neposredno uporabiti cevi 3/4“, je potrebno zagotoviti ustrezne tesne nastavke.
B) Puhalo:
1. Imenski pretok zraka
pri delovanju puhala ne sme odstopati od dejanskega za več kot 10%. Napaka pri
meritvi pretoka lahko znaša največ 5%.
2. Zračni tok puhala mora
biti simetričen glede na hitrosti ter smer na levi in desni strani naprave.
Hitrost zračnega toka v primerjalnih točkah ne sme odstopati za več kot 10% od
povprečne hitrosti. Točke merjenja ležijo na navpični ravnini, levo in desno od
sredine stroja na bočnih oddaljenostih, podanih v 6.točki tega odstavkain do
višine 3 m s korakom 25 cm in od treh metrov do predpisane delovne višine s
korakom po 50 cm. Hitrosti se merijo v smeri zračnega toka.
3. Pršilniki morajo biti
narejeni tako, da lahko ena oseba usmerja škropilne curke ali pršilne oblake v
različno oblikovane habituse, ne glede na gojitveno obliko nasada.
4. Pršilniki morajo biti
narejeni tako, da se lahko na vsaki polovici posamično zapira dotok vode in
zraka na najmanj eni polovici.
5. Pršilniki morajo biti
narejeni tako, da dosežejo predpisano delovno širino in višino na obeh straneh
pri pršenju ali škropljenju, neodvisno od števila vrst.
6.
Dovoljene največje hitrosti zračnega toka iz pršilnika so:

7. V navodilih morajo
biti podane take nastavitve puhala za različne kulture, da ne more biti
presežena največja dovoljena hitrost.
C) Manometri:
Vrednost razdelka na skali manometra mora
biti v merilnem območju do 20 barov najmanj po1 bar, nad 20 barov pa najmanj po
2 bara.
VIII. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ROČNE OPRTNE ŠKROPILNICE, MOTORNE
NAHRBTNE ŠKROPILNICE IN NAHRBTNE MOTORNE PRŠILNIKE
16. člen
Teža ročnih oprtnih škropilnic, motornih
nahrbtnih škropilnic in motornih nahrbtnih pršilnikov, napolnjenih s škropivom,
ne sme presegati 280 N. Te naprave morajo biti izdelane tako, da jih lahko
oprta, nosi in odloži ena oseba.
Pri napolnjenih nahrbtnih napravah sme biti
težišče oddaljeno največ 15 cm od hrbtne podlage (stene). Določitev težišča se
izvede na podlagi meritve teže in razdalje vodoravno stoječe naprave. Razdalja
mora biti izmerjena s toleranco 2 mm, teža pa s toleranco 0,2 N. Dovoljeni so
tudi drugi postopki določitve težišča z enako natančnostjo.
Pri nahrbtnih napravah se mora dati dolžina
oprtnih naramnic nastavljati. Spoj naramnic z napravo mora biti takšen, da se
vsaj ena od obeh naramnic lahko zapenja in odpenja z eno roko s silo, ki je
manjša od 15 N.
Pri teži napolnjene naprave do 75 N mora
biti širina naramnic najmanj 25 mm, pri težjih napravah pa mora biti širina
naramnic najmanj 30 mm.
Naramnice morajo biti zavarovane proti
nehotenemu odpenjanju, npr. z vzmetno zaponko.
Gibke cevi morajo biti speljane tako, da ne
pride do pregibanja.
Naprave se na
nagnjenih površinah z naklonom do 8,5° ne smejo prevrniti, ne glede na
napolnjenost rezervoarja.
A) Šobe:
1. Na razdalji 40 cm od
šobe morajo biti škropilni curki že dokončno izoblikovani.
2. Škropivo mora ves čas
škropljenja do izpraznitve rezervoarja iztekati tako, da nihanja volumskega
pretoka (l/min) ne presežejo + 10% od povprečnega pretoka.
3. Če so šobe nameščene
na letvah, je potrebno izmeriti prečno razdelitev škropiva na testni mizi z 10
cm širokimi kanali. Pri predpisanem tlaku in višini škropljenja ne sme vrednost
koeficienta variacije presegati 7%, pri drugih tlakih in višinah pa 9%. Višina
je lahko najmanj 20 cm in največ 90 cm. Pri šobah s prekrivanjem curkov
velja ta zahteva samo za področje popolno prekritih curkov.
4. Odstopanja volumskega
pretoka posameznih šob, ki tvorijo sestavljen curek, se lahko pri istovrstnih
šobah gibljejo v mejah + 10% od povprečnega pretoka vseh šob.
B) Rezervoarji:
1. Imenski volumen na
rezervoarju mora biti označen s polnimi litri.
2. Rezervoarji, ki niso
pod tlakom, morajo imeti svetli premer nalivne odprtine najmanj 100 mm.
3. Pri rezervoarjih, ki
so tlačno obremenjeni, je potrebno s pomočjo prigrajenega, nasajenega ali priloženega
lijaka zagotoviti zgornji svetli premer nalivne odprtine najmanj 100 mm.
4. Naprave morajo biti
opremljene z merilom napolnjenosti rezervoarja v skladu s standardom SIST ISO
9357, s katerim, z največ 10% napako, določimo količino škropiva v rezervoarju.
Količino škropiva se lahko določi tudi posredno s pomočjo npr. merilne palice.
5. Naprava se mora dati v
pokončni legi popolnoma izprazniti.
C) Krmilne naprave:
Nastavitev pretoka škropiva pri motornih
pogonih poteka s spreminjanjem vrtilne frekvence pogonskega motorja, pri
napravah z ročnim pogonom pa s pomočjo tlačnega regulatorja ali s spremembo
frekvence črpanja. Pretok škropiva pri tlačnem delovanju naprav se nadzoruje s
pomočjo vgrajenega manometra.
D) Manometri:
1. Naprave morajo biti
opremljene z manometrom z vrednostjo razdelka na skali po 0,25 bara.
2. Krmilni mehanizmi,
pomembni za delovanje naprav (razvodni ventil, tlačni regulator, manometer,
merilnik pretoka), morajo biti nameščeni v vidnem območju, tako da so vidni že
z zasukom glave in zgornjega dela telesa upravljalca.
1. Ročne oprtne škropilnice
17. člen
A) Črpalke:
Nihanje tlaka je lahko največ 25% od srednje
vrednosti.
B) Rezervoarji:
Rezervoarji, ki so pri škropljenju pod
tlakom, morajo imeti volumen za najmanj 25% večji od imenskega.
2. Motorne nahrbtne škropilnice in motorni
nahrbtni pršilniki
18. člen
A) Puhalo:
1. Ročica za plin
pogonskega motorja mora ostati v nastavljenem položaju in se med delovanjem ne
sme samodejno premakniti. Čas preskušanja je 5 minut.
2. Vibracije na nosilnem
ogrodju morajo biti zadušene z elastično pritrditvijo pogonske enote na nosilno
ogrodje.
3. Volumski pretok puhala
mora znašati najmanj 400 m3/h, izmerjen z največ 5% napako.
4. Na razdalji 6 m od
šobe, v vodoravni smeri, mora znašati hitrost neoviranega zračnega toka najmanj
3 m/s, izmerjena z največ 5% napako.
5. Pri postavitvi naprave
na tla mora biti spodnji rob sesalne odprtine puhala oddaljen najmanj 10 cm od
tal, da ventilator pri praznem teku motorja ne vsrkava tujkov s tal.
B) Krmilne naprave:
Pri vsakokratni nastavitvi sme volumski
pretok, pri nespremenjeni vrtilni frekvenci pogonskega motorja, pri vseh možnih
smereh in višinskih razlikah med rezervoarjem in šobnim pršilom, odstopati
največ za 10% od srednje vrednosti.
IX. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA NAPRAVE ZA RAZKUŽEVANJE SEMENSKEGA
MATERIALA
19. člen
Naprave za razkuževanje semenskega
materiala morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
A) Rezervoarji:
1. Naprava
za razkuženje semen mora biti opremljena z dovolj velikim rezervoarjem, ki mora
omogočati razkuževanje semena najmanj eno uro, brez ponovne polnitve.
2. Rezervoarji,
ki niso pod tlakom, morajo imeti polnilno odprtino s svetlim premerom najmanj
100 mm.
3. Pri
rezervoarjih, ki so tlačno obremenjeni, je potrebno s pomočjo nasajenega ali
priloženega lijaka zagotoviti zgornji nalivni odprtini premer najmanj 100 mm.
4. Odprtina
za polnjenje rezervoarjev s fitofarmacevtskimi sredstvi v prahu mora imeti
svetli premer najmanj 200 mm.
5. Pri
normalnem polnjenju tekočih fitofarmacevtskih sredstev le-to ne sme brizgati
nazaj.
6. Naprave
z neprekinjenim delovanjem morajo biti opremljene s posebno napravo za
odpraševanje. Zadostuje tudi, če se odgovarjajoča sesalna naprava nahaja v
delovnem prostoru in se da nanjo priključiti.
7. Rezervoarji
morajo imeti prostornino za najmanj 5% večjo kot je imenska prostornina. To ne
velja za posode, v katerih se dobavlja fitofarmacevtska sredstva in se jih
namesti na napravo.
8. Naprave
za odpraševanje morajo biti izdelane tako, da preprečujejo uhajanje prahu v
okolje.
9. Stopnja
ali količina napolnjenosti rezervoarja mora biti razvidna na merilni skali, ki
je lahko nameščena tudi v notranjosti rezervoarja.
10. Po izpraznitvi
mešalnega rezervoarja je lahko ostanek vsebine največ 1% od imenskega volumna
rezervoarja.
11. Ostanki sredstev
morajo biti preko izpustne odprtine v celoti ulovljeni in ne smejo priti v stik
z uporabnikom ali z elementi naprave (npr. z nosilnim okvirjem).
12. Naprava mora biti
izdelana tako, da lahko ena oseba popolnoma izprazni rezervoar.
13. Omogočena mora biti
izpraznitev mešalne naprave.
B) Krmilne naprave:
1. Pri neprekinjeno
delujočih razkužilnih napravah se mora pri prekinitvi dotoka semena prekiniti
tudi dotok razkužila in obratno.
2. Pri iztekanju
razkuženega semena iz naprave sme odstopanje oprijema razkužila na semenu
znašati največ ± 7% od srednje vrednosti. Srednja vrednost oprijema ne sme
odstopati več kot + 10% od predpisane vrednosti.
3. Količina razkužila ne
sme odstopati na najmanj 80% razkuženih semenih za več kot 50% od srednje
vrednosti.
4. Naprava mora omogočati
nastavitev predpisane količine tako, da ni presežena toleranca + 10%.
5. Pri delu mora naprava
ves čas praznjenja rezervoarja enakomerno odmerjati razkužilo. Ta zahteva velja
za napolnjenost rezervoarja od 100% do 10%.
6. Pri ponovnih
nastavitvah enakega pretoka semenskega materiala in razkužila smejo odstopanja
od vrednosti prve nastavitve znašati največ + 10%. Izvesti je treba pet
meritev z enakim razkužilom in enakim semenom.
7. Odmerek razkužila mora
biti na lahko dostopnem mestu.
8. Nastavitev odmerka
mora biti jasno razpoznavna.
X. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA DEPONATORJE GRANULATOV
20. člen
Deponatorji granulatov morajo izpolnjevati
naslednje pogoje:
A) Rezervoarji:
1. Naprava mora biti tako
zavarovana (tesnjena), da vlaga ne more priti v stik z granulatom v napravi.
2. Odprtina za polnjenje
rezervoarjev z granulatnimi fitofarmacevtskimi sredstvi mora imeti svetli premer
najmanj 200 mm.
3. Stopnja ali količina
napolnjenosti rezervoarja mora biti razvidna na kazalu, ki je lahko nameščeno
tudi v notranjosti rezervoarja.
4. Rezervoar naprave se
mora v pokončni legi popolnoma izprazniti.
5. Naprava mora biti
izdelana tako, da lahko ena oseba popolnoma izprazni rezervoar.
6. Ostanki sredstev
morajo biti preko izpustne odprtine v celoti ulovljeni in ne smejo priti v stik
z uporabnikom ali z elementi naprave (npr. z nosilnim okvirjem).
B) Krmilne naprave:
1. Med delom se
nastavitev odlagalne naprave ne sme sama spreminjati.
2. Masni pretok na 10%
prečno ali vzdolžno nagnjenih površinah ne sme odstopati za več kot 10% od
imenske vrednosti ves čas praznjenja rezervoarja do minimalne količine,
predpisane s strani izdelovalca stroja. Pretok granulata se meri najmanj eno
minuto. Napaka pri tehtanju je lahko največ 1%. Meritev imenskega pretoka se
opravlja pri polovično napolnjenem rezervoarju.
3. Naprava mora omogočati
nastavitev predpisane količine tako, da ni presežena toleranca +10%.
4. Pri ponovnih
nastavitvah enakih odmerkov smejo ti odstopati največ +10% od prvo
nastavljenega odmerka. Izvedenih mora biti pet ponovitev.
5. Nastavitev odmerka
mora biti jasno razpoznavna.
C) Odlagalni mehanizmi:
1. Če je pri predpisani
rabi predvideno zakrivanje granulatov, se mora zagotoviti pokritost granulatov
tudi pri dvigovanju naprave.
2. Kakovost razdelitve v
vzdolžni smeri se meri na 25 odsekih dolžine 20 centimetrov, ki ležijo
zaporedno. Iz 25 vzorcev odložene mase izračunamo povprečje, od katerega sme
odstopati s + 30% toleranco samo 20% vseh vzorcev.
3. Masni pretoki
posameznih razdelilnikov smejo odstopati pri enaki nastavitvi največ za +
10% od skupnega povprečja. Masni pretok se meri najmanj eno minuto in maso
določi z največ 1% napako.
4. Pri delu mora naprava
ves čas praznjenja nasipnice nespremenjeno odmerjati in razdeliti granulat. Ta
zahteva velja za napolnjenost nasipnice od 100% do 10%.
5. Po ustavitvi dozirnega
mehanizma ne sme granulat več izpadati iz naprave.
6. Pogon naprav mora biti
izveden tako, da vrtilna frekvenca oziroma hitrost gibanja izmetalnih delov
naprave ne odstopa več kot 10% od nastavljene vrednosti.
XI. TEHNIČNE ZAHTEVE ZA ZAMEGLILNIKE
21. člen
Zameglilniki morajo izpolnjevati naslednje
pogoje:
-
teža nošene naprave, z napolnjenimi rezervoarji, pri delu ne sme
presegati 280 N. Naprave morajo biti izdelane tako, da jih lahko oprta, nosi in
odloži ena oseba;
-
pri teži napolnjene naprave do 75 N mora biti širina naramnic najmanj 25
mm, pri težjih napravah pa mora biti širina naramnic najmanj 30 mm;
-
gibke cevi morajo biti speljane tako, da ne pride do pregibanja;
- naprave
se na 8,5° nagnjeni ravnini ne smejo prevrniti, ne glede na napolnjenost
rezervoarja.
A) Šobe:
1. Če ima naprava več
šob, potem se lahko odstopi volumskega pretoka posameznih šob, ki tvorijo
sestavljen curek pri istovrstnih šobah, gibljejo v mejah + 10% od
povprečnega pretoka vseh šob.
2. Naprave morajo imeti
mehanizme, ki preprečujejo, da iz posamezne šobe po zaprtju ne izteče več kot 2
ml škropiva. Za čas zaprtja se šteje trenutek, ko se zapre dovodni ventil.
B) Rezervoarji:
1. Imenski volumen
rezervoarja mora biti označen z razdelki, zaokroženimi na cele litre.
2. Zaloga pogonskega
goriva mora zadostovati za zameglitev enega polnega rezervoarja pripravka.
3. Pri rezervoarjih je
potrebno zagotoviti, bodisi z ustrezno obliko, bodisi z nasajenim oziroma
priloženim lijakom, da bo imela zgornja polnilna odprtina svetli premer najmanj
100 mm.
4. Rezervoarji morajo
imeti prostornino za najmanj 5% večjo, kot je imenska prostornina. To ne velja
za posode, v katerih se dobavlja fitofarmacevtska sredstva in se jih namesti na
napravo.
5. Naprave morajo biti
opremljene z merilom napolnjenost rezervoarja po standardu SIST ISO 9357, s
katerim, z največ 10% napako, določimo količino škropiva v rezervoarju.
Količino sredstva se lahko določi tudi posredno, s pomočjo npr. merilne palice.
6. Naprava se mora v
pokončni legi popolnoma izprazniti.
7. Ostanki škropiva morajo
biti preko izpustne odprtine v celoti ulovljeni in ne smejo priti v stik z
uporabnikom ali z elementi naprave (npr. z nosilnim okvirjem).
8. Naprava mora biti
izdelana tako, da lahko ena oseba popolnoma izprazni rezervoar.
C) Filtri:
V odprtini za polnjenje ali v priloženem
lijaku mora biti sito z mero okenc od 0,5–2 mm.
D) Krmilne naprave:
1. Nastavljeni
obratovalni parametri se med delom ne smejo samodejno spreminjati.
2. Omogočeno mora biti
zamegljevanje z določenim odmerkom z 10% natančnostjo, ne glede na napolnjenost
rezervoarja.
3. Pri stabilnih napravah
se mora pri izključitvi naprave samodejno prekiniti tudi pretok škropiva.
4. Pri ponovnih
nastavitvah enakih odmerkov smejo ti odstopati največ + 10% od prve
nastavitve odmerka. Izvedenih mora biti pet ponovitev.
5. Nastavitev odmerka
mora biti jasno razpoznavna.
6. Krmilni mehanizmi,
pomembni za delovanje naprav (razvodni ventil, tlačni regulator, manometer,
merilnik pretoka), morajo biti nameščeni v vidnem območju, tako da so vidni že
z zasukom glave in zgornjega dela telesa.
Pravilnik o pridobitvi certifikata o
skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS,
št. 37/01)
vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
»XII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
Za naprave, ki so bile dane v promet, rabo
in v obratovanje pred 28. 7. 1999, certifikat ni obvezen.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka
morajo naprave, za katere se zahteva redni pregled, biti redno pregledane,
imeti potrdilo o rednem pregledu ter na podlagi potrdila tudi nalepko o rednem
pregledu.
23. člen
Ne glede na določbo 4. člena tega
pravilnika certificiranje naprav do 31. decembra 2002, oziroma do prve
akreditacije izvajajo organizacije, ki jih za to pooblasti minister, pristojen
za kmetijstvo.
Pogoji za pridobitev pooblastila iz
prejšnjega odstavka so:
-
začetek postopka akreditacije;
-
neodvisnost skladno s standardom SIST EN 45004 za kontrolni organ tipa
A;
-
usposobljenost skladno s standardom SIST EN 45004;
-
reference na strokovnem področju delovanja in uporabe naprav v zadnjih
petih letih.
24. člen
Domači proizvajalci naprav morajo pridobiti
certifikat najpozneje do 28. 7. 2001.
25. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje
fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 56/99, 71/00, in 11/01 – ZFfS).
26. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
pravilnika o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje
fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 80/01) spreminja 25. člen pravilnika
tako, da se glasi:
»25. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje
fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 56/99, 71/00, in 11/01 – ZFfS).
Certifikati, izdani na podlagi pravilnika
iz prejšnjega odstavka, ostanejo v veljavi do poteka njihove veljavnosti.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi pravilnika o pridobitvi
certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev
(Uradni list RS, št. 80/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi pravilnika o pridobitvi
certifikata o skladnosti za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev
(Uradni list RS, št. 117/02) spreminja 23. člen pravilnika
tako, da se glasi:
»23. člen
Ne glede na določbo 4. člena tega
pravilnika certificiranje naprav do prve akreditacije izvajajo organizacije, ki
jih za to pooblasti minister, pristojen za kmetijstvo.
Pogoji za pridobitev pooblastila iz
prejšnjega odstavka so:
-
začetek postopka akreditacije;
-
neodvisnost skladno s standardom SIST EN 45004 za kontrolni organ tipa
A;
-
usposobljenost skladno s standardom SIST EN 45004;
-
reference na strokovnem področju delovanja in uporabe naprav v zadnjih
petih letih.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.