Dopolnitve pravilnika o vsebini in poteku sekundariata

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o vsebini in poteku sekundarijata obsega:

-        Pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata (Uradni list RS, št. 83/97 z dne 23. 12. 1997),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vsebini in poteku sekundarijata (Uradni list RS, št. 39/00 z dne 12. 5. 2000),

-        Dopolnitve pravilnika o vsebini in poteku sekundariata (Uradni list RS, št. 50/01 z dne 15. 6. 2001).

PRAVILNIK

o vsebini in poteku sekundarijata

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) skladno s tretjim odstavkom 14. člena zakona o zdravniški službi na podlagi javnega pooblastila načrtuje, organizira, vodi, usklajuje in nadzira izvajanje sekundarijata.

2. člen

Zdravnik se po diplomi na medicinski fakulteti zaposli kot zdravnik sekundarij pod vodstvom mentorja v zdravstvenem zavodu, ki opravlja bolnišnično dejavnost (v nadaljevanju: pooblaščeni izvajalec) na podlagi odločbe, ki jo izda zbornica.

V času sekundarijata, ki traja dve leti, opravlja zdravnik sekundarij prvih šest mesecev program pripravništva. Prvih šest mesecev opravlja zdravnik sekundarij delo na področju urgentne medicine po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravstvo. Ta program se zaključi s strokovnim izpitom.

Po opravljenem programu iz urgentne medicine kot prvem delu sekundarijata zdravnik sekundarij nadaljuje z drugim delom sekundarijata, ki traja še 18 mesecev, po programu, ki ga določi zbornica. Sekundarijat se zaključi s preizkusom usposobljenosti.

3. člen

Zdravnik sekundarij, ki pridobi pravico do opravljanja specializacije, ne more prekiniti sekundarijata prej, kot v 30 dneh od izdaje odločbe o odobritvi specializacije. Sekundarij lahko prekine sekundarijat tudi v krajšem roku, kolikor s tem soglašata delodajalec in zbornica.

Specializacijo lahko prične po opravljenem strokovnem izpitu.

4. člen

Zdravnik sekundarij mora med opravljanjem sekundarijata delati polni delovni čas. Pod nadzorom mentorja ali pooblaščenega zdravnika se mora zdravnik sekundarij vključevati v turnusno delo in dežurno službo.

Porodniški dopust, služenje vojaškega roka in daljše odsotnosti (npr. odsotnost zaradi bolezni, ki je daljša od 30 zaporednih koledarskih dni), razen letnega dopusta, se ne vštevajo v sekundarijat. V primerih take odsotnosti se sekundarijat ustrezno podaljša. O dolžini podaljšanja in izvedbi programa sekundarijata odloča zbornica.

5. člen

Med opravljanjem sekundarijata se zdravniku sekundariju poverijo opravila, za katera se usposablja. Pri tem ga mora neposredno nadzirati mentor.

II. VSEBINA SEKUNDARIJATA

6. člen

Zdravnik sekundarij opravlja delo zdravnika na različnih oddelkih pooblaščenega izvajalca tako, da spozna, osvoji in obvlada vsa predpisana znanja, načela in veščine, ki jih predpisuje ta pravilnik.

7. člen

Po opravljenem programu iz urgentne medicine prične zdravnik sekundarij izvajati program na naslednjih strokovnih področjih:

I. obvezni del programa:

-        interna medicina (v okviru katere je infektologija od 1 do 2 meseca),

-        kirurgija,

-        pediatrija ali

-        psihiatrija ali

-        ginekologija s porodništvom.

II. izbirni del programa:

-        anesteziologija z reanimatologijo,

-        dermatologija,

-        družinska medicina,

-        fizikalna medicina in rehabilitacija,

-        nevrologija,

-        okulistika,

-        onkologija,

-        ortopedija.

-        otorinolaringologija.

Določeni deli sekundarijata se lahko izvajajo v obliki organiziranega programa usposabljanja (vsebinsko zaključeni seminarji, tečaji, učne delavnice ipd.)

Podrobneje je vsebina sekundarijata s trajanjem posameznih delov programa opredeljena v prilogi št. 1 List sekundarija, ki je sestavni del pravilnika. Listine, kot je prijava za opravljanje sekundarijata, obvestila in potrdila ter navodilo za opravljanje sekundarijata izda zbornica.

8. člen

Sekundarijat poteka v ciklusih, ki trajajo najmanj dva meseca.

Zdravniki sekundariji praviloma začenjajo z delom na internih oddelkih, nato pa s programom nadaljujejo na ostalih strokovnih področjih iz 7. člena tega pravilnika.

9. člen

Zdravniku sekundariju se lahko program opravljenega sekundarijata delno ali v celoti všteva v program specializacije. Odločitev o tem sprejme na predlog odgovornega izvajalca specializacije in specializantovega mentorja zbornica.

III. PRIJAVA IN RAZPOREJANJE SEKUNDARIJEV

10. člen

Skladno s 34. členom zakona o zdravstveni dejavnosti objavi minister, pristojen za zdravstvo, seznam oddelkov pri pooblaščenem izvajalcu za izvajanje sekundarijata, pri čemer določi tudi strokovna področja, za katera to velja.

Mrežo delovnih mest zdravnikov sekundarijev določa Ministrstvo za zdravstvo na predlog zbornice in je znano vnaprej in prilagojeno načrtovanemu številu zdravnikov sekundarijev v Sloveniji.

11. člen

Zbiranje prijav, koordinacija in razporejanje zdravnikov sekundarijev, evidentiranje in nadzor izvajanja sekundarijata sodi med javna pooblastila, ki jih izvaja zbornica.

12. člen

Zdravniki sekundariji se za opravljanje sekundarijata na posameznem obveznem ali izbirnem strokovnem področju v okviru programa prijavljajo po lastni želji. Ob prijavi kandidat predloži lasten predlog celotnega poteka sekundarijata. Za opravljanje sekundarijata se morajo kandidati prijaviti na zbornici najkasneje dva meseca pred predvidenim pričetkom dela.

Ob prijavi za delo na izbirnih strokovnih področjih, ki lahko traja najmanj en mesec, morajo sekundariji navesti najmanj dve izbirni strokovni področji.

13. člen

Zbornica o uskladitvi prijav z razpoložljivimi mesti obvesti kandidata za sekundarija najkasneje 14 dni pred nastopom dela.

14. člen

Če je v določenem obdobju število zdravnikov sekundarijev manjše od števila razpoložljivih delovnih mest, razporedi zbornica v okviru izbranega strokovnega področja zdravnike sekundarije po posameznih oddelkih pooblaščenega izvajalca sorazmerno številu odobrenih delovnih mest na teh oddelkih.

V primeru, da je število zdravnikov sekundarijev večje od števila razpoložljivih delovnih mest, zbornica o tem obvesti Ministrstvo za zdravstvo.

IV. IZVAJANJE SEKUNDARIJATA IN MENTORSTVO

15. člen

Zbornica izda zdravniku ob pričetku izvajanja programa sekundarijata list sekundarija v katerem so opredeljeni namen, način in načela izvajanja ter vsebina programa usposabljanja.

List sekundarija je dokument, ki se lahko skladno s strokovnimi stališči spreminja.

Spremembe lista sekundarija sprejme svet za izobraževanje zdravnikov (v nadaljevanju: svet) na predlog komisije za sekundarijat (v nadaljevanju: komisija) komisija jih oblikuje na temelju priporočil in predlogov izvajalcev, kjer se izvaja sekundarijat, ustreznih strokovnih zdravniških združenj ter razširjenih strokovnih kolegijev posameznih strok.

16. člen

Sekundarijat se opravlja pod vodstvom nadzornega in neposrednega mentorja. Nadzorni mentor je lahko predstojnik oddelka, fakultetni učitelj, višji svetnik, svetnik in primarij. Neposredni mentor je specialist določene stroke.

Nadzorni mentor lahko odgovarja za največ tri zdravnike sekundarije hkrati, neposredni mentor pa samo za enega.

17. člen

Nadzorne mentorje imenuje minister za zdravstvo na predlog zbornice.

Neposredne mentorje imenuje zbornica na predlog nadzornih mentorjev.

18. člen

Nadzorni mentor skrbi, da se sekundarijat opravlja skladno s programom, nadzira usposabljanje sekundarija in je odgovoren za njegovo usposobljenost. V ta namen sodeluje z neposrednimi mentorji, spremlja in nadzira njihovo delo.

Nadzorni mentor ob koncu usposabljanja na posameznem strokovnem področju izpolni ocenjevalni list in ga pošlje komisiji.

19. člen

Neposredni mentor z navodili, praktičnim delom in z nasveti usposablja sekundarija za samostojno delo, s tem, da:

-        mu dodeljuje opravila in naloge, ki jih mora praktično obvladati in ga pri tem nadzira,

-        obravnava posamezna načela, ki naj jih obvlada pri samostojnem delu,

-        skrbi, da se ne usmerja samo v ozko specialistično dejavnost,

-        ga usmerja k poglabljanju teoretičnih znanj.

20. člen

Mentor je za svoje mentorsko delo osebno odgovoren. Če po mnenju sekundarija mentor svojega mentorskega dela ne opravlja ustrezno, lahko zbornica opravi strokovni nadzor.

Mentorja je mogoče razrešiti na podlagi njegove lastne zahteve, če se ob nadzoru ugotovi njegovo strokovno neustrezno delo ali, če preneha z delom v pooblaščeni ustanovi.

21. člen

Vprašanja, ki nastajajo v zvezi s sekundarijatom, obravnavata komisija in svet skladno svojimi nalogami in pooblastili.

V. PLAČEVANJE SEKUNDARIJATA

22. člen

Zdravnik sekundarij sklene s pooblaščenim izvajalcem delovno razmerje za čas opravljanja sekundarijata.

Sekundarijat se lahko opravlja tudi na lastne stroške. Pred pričetkom opravljanja programa sekundarijata na lastne stroške, po pridobitvi soglasja Ministrstva za zdravstvo, zdravnik sekundarij sklene z zbornico posebno pogodbo, s katero se urejajo medsebojne obveznosti v zvezi z razporejanjem in vodenjem programa sekundarijata.

23. člen

Zdravnik sekundarij prejema plačo na podlagi sklenjenega delovnega razmerja od svojega delodajalca.

Pooblaščenemu izvajalcu, ki usposablja zdravnika sekundarija, skladno s 34. členom zakona o zdravstveni dejavnosti zagotavlja sredstva za plačilo osebnih dohodkov, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje proračun Republike Slovenije.

VI. PREIZKUS USPOSOBLJENOSTI

24. člen

Na podlagi zbranih ocen mentorjev svet po koncu sekundarijata odloči o načinu preverjanja strokovne usposobljenosti zdravnika sekundarija za samostojno delo. Sekundarijat se zaključi z zaključnim preglednim preizkusom usposobljenosti.

Zdravnik sekundarij se prijavi za opravljanje zaključnega preizkusa usposobljenosti najmanj en mesec pred željenim terminom. Kot prijava šteje oddaja izpolnjenega in podpisanega prijavnega obrazca iz priloge lista sekundarija.

Če svet ugotovi, da je zdravnik sekundarij opravljal svoje delo izredno uspešno, ga lahko zaključnega preglednega preizkusa znanja in usposobljenosti oprosti.

25. člen

Zaključni preizkus usposobljenosti poteka pred komisijo, ki jo imenuje svet.

Komisijo za preizkus usposobljenosti sestavljajo predsednik in dva člana, ki se jih imenuje izmed nadzornih mentorjev. Predsednik komisije za preizkus usposobljenosti in vsaj eden od članov sta s strokovnih področij obveznega dela sekundarijata: interne medicine, kirurgije ter pediatrije ali psihiatrije ali ginekologije s porodništvom.

26. člen

Predsednik, člani komisije za preizkus usposobljenosti in kandidat morajo biti o kraju in času preizkusa usposobljenosti obveščeni najmanj 15 dni pred preizkusom.

Če sta kandidat ali član komisije za preizkus usposobljenosti iz opravičenih razlogov zadržana, morata najmanj pet dni pred preizkusom svoj izostanek opravičiti svetu. Ta določi nov termin za opravljanje preizkusa usposobljenosti.

Če kandidat neopravičeno ne pride na preizkus usposobljenosti ali odstopi od že pričetega preizkusa, se šteje, da preizkusa ni opravil.

27. člen

Preizkus usposobljenosti pred komisijo za preizkus usposobljenosti je teoretičen in praktičen. O poteku preizkusa usposobljenosti se za vsakega kandidata vodi zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije.

Administrativna dela v zvezi s preizkusom usposobljenosti vodi zbornica, ki hrani tudi vse gradivo.

28. člen

Oceni za zaključni pregledni preizkus usposobljenosti sta “opravil” in “ni opravil”. O oceni sklepa komisija za preizkus usposobljenosti z večino glasov. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko oceni izpitna komisija njegovo znanje z oznako “opravil s pohvalo”. Taka odločitev komisije mora biti sprejeta soglasno.

Uspeh preizkusa usposobljenosti sporoči kandidatu predsednik komisije.

Po opravljenem programu sekundarijata se zdravniku sekundariju izda ustrezno potrdilo.

29. člen

Kandidat, ki zaključnega preizkusa usposobljenosti ni opravil, lahko preizkus ponovi dvakrat. Prošnjo za ponovno opravljanje preizkusa usposobljenosti mora poslati zbornici v 30 dneh po neuspešno opravljenem preizkusu. V prošnji mora navesti rok, v katerem želi ponovno opravljati preizkus usposobljenosti. Čas med enim in drugim preizkusom usposobljenosti ne sme biti krajši od dveh in ne daljši od šestih mesecev, kar določi zbornica. Ob ponovnem opravljanju preizkusa so vsi trije člani komisije za preizkus usposobljenosti člani sveta.

30. člen

Stroške za delo v zvezi s prvim opravljanjem preizkusa usposobljenosti, krije zbornica iz sredstev za opravljanje javnih pooblastil. Stroške za ponavljanje preizkusa usposobljenosti krije kandidat sam.

31. člen

Po opravljenem programu sekundarijata in opravljenem preizkusu usposobljenosti prejme zdravnik licenco za področje osnovne zdravstvene dejavnosti.

Priloga št. 1: Zdravniška zbornica Slovenije: List zdravnika sekundarija

Pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata (Uradni list RS, št. 83/97) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

32. člen

Zdravniku, ki se je za samostojno delo usposobil v tujini, preveri dokumentacijo o usposobljenosti svet, ki zdravniku strokovno usposobljenost prizna, ali ne prizna, pod pogoji, kot se preverja znanje zdravnikov sekundarijev.

V primerih, ko svet zdravniku strokovne usposobljenosti ne prizna, določi, na katerih področjih mora zdravnik opraviti usposabljanje v okviru programa sekundarijata.

Stroške zbornice, nastale v zvezi s priznavanjem strokovne usposobljenosti, krije kandidat sam.

33. člen

O nepravilnostih v zvezi z izvajanjem sekundarijata odloča na podlagi pismene pritožbe predlagatelja (zdravnika sekundarija, mentorja) svet kot prvostopenjski pritožbeni organ.

Rok za pritožbo iz prvega odstavka tega člena je 30 dni od nastanka nepravilnosti.

O pritožbah zoper ta sklep odloča izvršilni odbor zbornice kot drugostopenjski pritožbeni organ na podlagi pisne pritožbe, ki mora biti vložena v roku 15 dni od prejema prvostopenjske odločbe. Sklep izvršilnega odbora je dokončen.

34. člen

Delodajalci, mentorji in zdravniki sekundariji lahko v primeru, da med opravljanjem programa sekundarijata nastane upravičeni sum o kršenju kodeksa medicinske deontologije Slovenije sprožijo postopek pred razsodiščem zbornice.

35. člen

Ta pravilnik se uporablja za zdravnike sekundarije, ki se bodo zaposlili kot sekundariji po uveljavitvi tega pravilnika in za zdravnike sekundarije, ki so se že pred uveljavitvijo tega pravilnika zaposlili kot zdravniki sekundariji in pričeli z opravljanjem programa pripravništva (Uradni list RS, št. 33/95, 60/95, 59/96 in 62/96) ter še niso začeli s programom drugega dela sekundarijata.

Za zdravnike sekundarije, ki so že pričeli opravljati program drugega dela sekundarijata pred uveljavitvijo tega pravilnika, se uporabljajo določila pravilnika o vsebini in poteku sekundarijata, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 39/93.

36. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 39/93.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vsebini in poteku sekundarijata (Uradni list RS, št. 39/00) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljati pa se začnejo dne 1. 6. 2000.«.

Dopolnitve pravilnika o vsebini in poteku sekundariata (Uradni list RS, št. 50/01) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»4. člen

Te dopolnitve pravilnika začnejo veljati, ko jih sprejme skupščina zbornice in da nanjo soglasje minister, pristojen za zdravje, naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.«.