Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o javnih
natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in
objektov obsega:
-
Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev
prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04 z dne 7. 10.
2004),
-
Zakon o uvedbi eura – ZUE (Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11.
2006),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov – ZGO-1D
(Uradni list RS, št. 57/12 z dne 27. 7. 2012).
PRAVILNIK
o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših
rešitev prostorskih ureditev in objektov
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik v skladu z določbami Direktive 2004/18/ ES
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o ureditvi postopkov javnih
naročil za oddajo gradenj, nabavo blaga in naročanje storitev (UL L št. 134 z
dne 30. 4. 2004), ki se nanašajo na natečaje načrtov, določa način priprave in
izvedbe javnih natečajev za izbiro strokovno najprimernejših rešitev
prostorskih ureditev in objektov ter prostorske ureditve in objekte, za katere
je priprava in izvedba takega natečaja obvezna.
(2) V primeru, če je naročnik javnega natečaja iz prejšnjega odstavka
država, lokalna skupnost ali drug naročnik, ki se ga v skladu z zakonom, ki
ureja javna naročila, šteje za naročnika (v nadaljnjem besedilu: javni
naročnik), se tak javni natečaj v skladu s predpisi, ki urejajo oddajo javnih
naročil, šteje kot natečaj za pridobitev načrtov.
(3) V tem pravilniku uporabljeni izrazi za posameznike, ki so
udeleženi pri pripravi in izvedbi javnega natečaja, zapisani v moški spolni
slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
(način priprave in izvedbe javnega natečaja)
(1) Javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev
prostorskih ureditev in objektov, za katere je priprava in izvedba javnega
natečaja obvezna, se mora pripraviti in izvesti v sodelovanju med naročnikom
javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico ter:
1.
na način in pod pogoji, ki jih urejajo tisti predpisi, ki določajo
obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj
načrtov, če je naročnik takega natečaja oseba, ki je javni naročnik in
2.
na način in pod pogoji, ki jih ureja ta pravilnik, če je naročnik takega
natečaja oseba, ki ni javni naročnik, je pa taka oseba po zakonu ali predpisu,
izdanim na podlagi zakona, dolžna s pomočjo javnega natečaja pridobiti
strokovno najprimernejše rešitve določene prostorske ureditve oziroma določene
vrste objekta oziroma objektov.
(2) Šteje se, da se javni natečaj pripravi in izvede v sodelovanju
med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico, če naročnik
takega natečaja na način in pod pogoji, ki jih določajo določbe tega
pravilnika, to zbornico najprej pozove k ponudbi za sodelovanje pri pripravi in
izvedbi javnega natečaja, nato pa se s tako ponudbo ravna, kot to določajo
določbe tega pravilnika.
(3) Če predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in
ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov, določenih vprašanj,
ki so v zvezi s temeljnimi načeli pri pripravi in izvedbi javnih natečajev,
določenih s tem pravilnikom, ne urejajo, se pri pripravi in izvedbi takega
natečaja glede teh vprašanj uporabljajo določbe tega pravilnika.
3. člen
(temeljna načela pri pripravi in izvedbi javnega natečaja)
(1) Pri pripravi in izvedbi javnega natečaja se morajo spoštovati
naslednja temeljna načela:
1.
načelo konkurence med natečajniki, kar pomeni, da naročnik javnega
natečaja ne sme omejevati možnih natečajnikov z uporabo drugačnih omejitvenih
postopkov, kot jih določajo določbe tega pravilnika ali z uporabo
diskriminatornih meril;
2.
načelo enakopravnosti natečajnikov, kar pomeni, da morajo biti vsem
natečajnikom dostopne enake informacije, da mora za vse natečajnike veljati
isti rok za predajo natečajnih elaboratov in da mora vsa dela ocenjevati ista,
vnaprej objavljena ocenjevalna komisija tako, da je vsaki osebi, ki se udeleži
natečaja, zagotovljena strokovno objektivna in nepristranska ocena njenega
natečajnega elaborata,
3.
načelo anonimnosti natečajnikov, kar pomeni, da mora biti ves čas
ocenjevanja natečajnih elaboratov zagotovljeno varovanje podatkov, ki bi lahko
razkrili, kdo je avtor posameznega natečajnega elaborata;
4.
načelo strokovnosti, neodvisnosti in nepristranskosti ocenjevalne
komisije, kar pomeni, da morajo večino njenih članov sestavljati posamezniki,
ki so strokovnjaki s področja, za katerega se pripravi in izvede javni natečaj,
da naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja, pristojna poklicna zbornica
ali katerakoli pravna in fizična oseba ne sme kakorkoli vplivati na odločanje
njenih članov ter da morajo njeni člani ocenjevati natečajne elaborate
nepristransko in v skladu s pravili stroke, kateri pripadajo;
5.
načelo javnosti, kar pomeni, da ima vsakdo, ki je upravičen do udeležbe
na javnem natečaju, pravico pridobiti natečajno gradivo in da morajo biti
razpis javnega natečaja ter njegovi rezultati javno objavljeni.
(2) Šteje se, da so pri pripravi in izvedbi javnega natečaja spoštovana
temeljna načela iz prejšnjega odstavka, če je pri njegovi pripravi in izvedbi
zagotovljena udeležba oseb, za katere je z določbami tega pravilnika določeno, da
so udeleženci pri javnem natečaju in da ti udeleženci pri pripravi in izvedbi
javnega natečaja ravnajo v skladu z določbami tega pravilnika.
4. člen
(udeleženci pri javnem natečaju)
(1) Po določbah tega pravilnika so udeleženci pri javnem natečaju:
1.
naročnik javnega natečaja,
2.
razpisovalec javnega natečaja,
3.
skrbnik javnega natečaja,
4.
ocenjevalna komisija,
5.
poročevalec ocenjevalne komisije in
6.
natečajniki.
(2) Udeleženec pri javnem natečaju je tudi pristojna poklicna
zbornica, če z naročnikom javnega natečaja sodeluje pri njegovi pripravi in
izvedbi oziroma nastopa kot razpisovalec javnega natečaja, izjemno pa lahko
tudi druga pravna ali fizična oseba, če je od sodelovanja pri pripravi in
izvedbi javnega natečaja pristojna poklicna zbornica odstopila in je naročnik
javnega natečaja tej osebi poveril pripravo in izvedbo javnega natečaja. (3)
Kot udeleženec pri javnem natečaju lahko nastopa tudi posameznik, ki pri
pripravi in izvedbi javnega natečaja sodeluje kot izvedenec iz svoje stroke, in
sicer:
1.
če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki
je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine:
izvedenec s področja varstva kulturne dediščine;
2.
če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki
je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, upravljanje z
morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in varstvo drugih naravnih dobrin: izvedenec
s področja ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin;
3.
če meri območje nameravane prostorske ureditve več kot 10 ha ali če se
nameravana gradnja nanaša na zahtevni objekt: izvedenec s področja urbane
ekonomike in sociologije, ekonomike in sociologije gradenj in drugih tehničnih oziroma
tehnično-ekonomskih in socioloških področij.
5. člen
(naročnik javnega natečaja)
(1) Naročnik javnega natečaja je oseba, ki se odloči ali je
po zakonu oziroma predpisu, izdanim na podlagi zakona dolžna, da s pomočjo
javnega natečaja pridobi strokovno najprimernejše rešitve določene prostorske
ureditve oziroma določene vrste objekta oziroma objektov.
(2) Če je za posamezno vrsto prostorske ureditve oziroma za
objekt z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona oziroma prostorskim
aktom določeno, da je javni natečaj obvezen, mora kot naročnik takega natečaja
nastopati predvideni investitor take prostorske ureditve oziroma takega objekta.
6. člen
(razpisovalec javnega natečaja)
(1) Kot razpisovalec javnega natečaja lahko nastopa:
1.
pristojna poklicna zbornica, če je na poziv naročnika javnega natečaja k
oddaji ponudbe, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede
celoten javni natečaj, temu naročniku posredovala ponudbo in pogodbo, da v
njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj;
2.
naročnik javnega natečaja v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico,
če je ta zbornica na poziv naročnika javnega natečaja k oddaji ponudbe, da v
njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede samo določene naloge, ki
so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, temu naročniku posredovala
ponudbo in pogodbo, da v njegovem imenu in za njegov račun izvede take naloge;
3.
katerakoli ustrezno strokovno usposobljena pravna ali fizična oseba, če
je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega
natečaja odstopila in je zato naročnik javnega natečaja tej osebi s pogodbo
poveril pripravo in izvedbo celotnega javnega natečaja oziroma določene naloge,
ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja;
4.
naročnik javnega natečaja, če je pristojna poklicna zbornica od
sodelovanja pri pripravi in izvedbi natečaja odstopila in se je zato naročnik
javnega natečaja odločil, da celotni javni natečaj pripravi in izvede sam.
(2) Šteje se, da je pristojna poklicna zbornica od
sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila, čeprav jo je
naročnik javnega natečaja na način in pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom,
pozval k oddaji ponudbe, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in
izvede celoten javni natečaj oziroma samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo
in izvedbo javnega natečaja:
1.
če po prejemu poziva ne odgovori v petnajstih dneh, ali
2.
če po prejemu poziva pred iztekom roka iz prejšnje točke odgovori, da
ponujenih nalog ne sprejema, ali
3.
če po prejemu poziva pred iztekom roka iz 1. točke tega odstavka
predlaga pogajanja, po preteku več kot trideset dni po takem odgovoru pa do
sklenitve pogodbe ne pride, čeprav jo je naročnik javnega natečaja najmanj
trikrat povabil na taka pogajanja oziroma do sklenitve pogodbe ne pride po preteku
več kot 45 dni po takem odgovoru, ali
4.
če po prejemu poziva pred iztekom roka iz 1. točke tega odstavka
odgovori, da ponujene naloge sprejema v predlagani obliki, v osmih dneh po
takem odgovoru pa ne vrne s svoje strani podpisane in žigosane pogodbe.
(3) Če naročnik javnega natečaja v primeru iz 3. točke prvega
odstavka tega člena drugi pravni ali fizični osebi ponudi, da v njegovem imenu
in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj ali pa da opravi
samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, lahko
ponudi take naloge samo pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je v
pozivu ponudil pristojni poklicni zbornici.
7. člen
(skrbnik javnega natečaja)
(1) Skrbnik javnega natečaja je posameznik, ki ga imenuje naročnik
javnega natečaja kot odgovorno osebo za pripravo in izvedbo javnega natečaja.
Če je javni natečaj razpisan v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico,
imenuje skrbnika javnega natečaja v soglasju z naročnikom poklicna zbornica ali
pa naročnik v soglasju s to zbornico.
(2) Za skrbnika javnega natečaja je lahko imenovan posameznik,
ki ima natečaju primerno izobrazbo in izkušnje ter poznavanje natečajnih pravil
oziroma natečajnega postopka.
(3) Skrbnik javnega natečaja:
1.
pregleda natečajno gradivo, ko je izdelano in opozori razpisovalca
javnega natečaja na morebitne napake oziroma mu predlaga popravke, pred njegovo
potrditvijo pa pripravi tudi pisno mnenje o njegovi primernosti in skladnosti z
zakoni in na podlagi zakona izdanimi predpisi, ki so v zvezi s predmetom javnega
natečaja;
2.
poskrbi za objavo razpisa javnega natečaja;
3.
se udeležuje sej ocenjevalne komisije, na katerih pa nima pravice
glasovati oziroma spremlja njeno delo;
4.
vodi natečajni dnevnik, v katerega se vpisujejo vsi dogodki in dejanja
pri natečajnem postopku, in sicer vse od dneva objave razpisa javnega natečaja
do dne izdaje sklepa o njegovem zaključku;
5.
ravna z natečajnim gradivom, kakor je določeno s tem pravilnikom;
6.
skrbi, da pri natečajnem postopku niso kršena temeljna načela
natečajnega postopka;
7.
nadzira in evidentira delo in število sej ocenjevalne komisije;
8.
nadzira in evidentira število porabljenih ur članov ocenjevalne
komisije, poročevalca in izvedencev, ki sodelujejo pri ocenjevanju natečajnih
elaboratov;
9.
sprejema in evidentira morebitna vprašanja zainteresiranih natečajnikov
in pri tem skrbi za njihovo anonimnost tako, da posreduje ocenjevalni komisiji
samo besedilo vprašanj, ne pa tudi podatkov o tem, kdo je kakšno vprašanje postavil;
10.
v sodelovanju z ocenjevalno komisijo pripravlja odgovore na vprašanja
zainteresiranih natečajnikov in skrbi, da so odgovori na vsa pravočasno
prispela vprašanja dostopna vsem natečajnikom;
11.
sprejema in evidentira prispele natečajne elaborate na način, kot ga
določa ta pravilnik;
12.
na prvi seji ocenjevalne komisije v navzočnosti ocenjevalne komisije na
predpisan način odpre natečajne elaborate oziroma nadzira njihovo odpiranje;
13.
opozarja ocenjevalno komisijo na morebitne nepravilnosti oziroma zaplete
in ji sproti predlaga njihovo odpravo;
14.
po razglasitvi natečajnih rezultatov poskrbi za izplačilo nagrad in za
druga izplačila, predvidena s tem pravilnikom;
15.
organizira razstavo natečajnih elaboratov;
16.
po naročilu naročnika javnega natečaja opravlja tudi druga dela, ki so v
zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja in natečajnim postopkom.
(3) Poleg nalog in pristojnosti iz prejšnjega odstavka lahko
skrbnik javnega natečaja naročniku javnega natečaja tudi predlaga prekinitev
postopka javnega natečaja do razrešitve morebitnih problemov oziroma zapletov,
če ocenjevalna komisija njegova opozorila o nepravilnostih pri ocenjevanju oziroma
njegovih predlogov za odpravo takih nepravilnosti ne upošteva.
8. člen
(ocenjevalna komisija)
(1) Ocenjevalna komisija so posamezniki, ki jih v skladu z
zakonom, ki ureja graditev objektov, za člane ocenjevalne komisije in njihove
namestnike imenujeta naročnik javnega natečaja in pristojna poklicna zbornica,
razen če je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi
javnega natečaja odstopila.
(2) Ocenjevalna komisija ob hkratnem varovanju javnega interesa
na področju urejanja prostora in graditve objektov, oceni prispele natečajne
elaborate in podeli nagrade in priznanja oziroma se odloči o odškodninah in
naročniku javnega natečaja predlaga nadaljnja ravnanja v zvezi z izdelavo osnutka
izvedbenega prostorskega akta oziroma projektne dokumentacije, tako da:
1.
pregleda in da pripombe in predloge k natečajnemu gradivu, ko je
izdelano in pred njegovo potrditvijo predlaga razpisovalcu javnega natečaja
ustrezne popravke;
2.
ob pregledovanju, ocenjevanju in razvrščanju natečajnih elaboratov
spoštuje temeljna načela javnih natečajev, predpisanih s tem pravilnikom;
3.
na sejah omogoči delo in pristojnosti skrbnika natečaja;
4.
se zaveda pomembnosti spoštovanja rokov, ki jih je v okviru predhodnih
del določil naročnik javnega natečaja in v katerih naj bi bile opravljene
posamezne faze natečajnega postopka, zlasti pa datum, do katerega naj bi bile
znane njene natečajne odločitve;
5.
izdela oceno natečajnih elaboratov in o svojih odločitvah pripravi pisno
obrazložitev, v kateri zlasti utemelji, zakaj je določenim natečajnim
elaboratom podelila nagrade, zakaj je določeni natečajni elaborat prejel prvo
nagrado oziroma če prva nagrada ne bi bila podeljena, zakaj je ni bilo mogoče podeliti
in zakaj se lahko za določene natečajne elaborate podeli priznanje oziroma
odškodnina (v nadaljnjem besedilu: zaključno poročilo).
(3) Zakonitost, strokovnost in neodvisnost delovanja ocenjevalne
komisije se zagotavlja tako, da:
1.
se vsak njen član in namestnik, če je bil imenovan, s podpisom pogodbe z
naročnikom javnega natečaja zavezuje za vestno izpolnitev svoje naloge v skladu
z zakonom, na podlagi zakona izdanimi predpisi, prostorskimi akti in pravili stroke
ter v skladu z razpisom javnega natečaja in natečajnim gradivom;
2.
pri ocenjevanju natečajnih elaboratov upošteva:
-
ugotovitve skrbnika javnega natečaja,
-
tiste ugotovitve poročevalca, ki so o natečajnih elaboratih pripravljene
z vidika formalnih in vsebinskih pogojev razpisa javnega natečaja ter o
njihovih merljivih tehničnih in drugih parametrih in
-
ugotovitve in priporočila izvedencev, če so bili imenovani kot strokovna
pomoč pri delu in ocenjevanju natečajnih elaboratov;
3.
ocenjuje natečajne elaborate samo v posebnem prostoru, v zvezi s katerim
je naročnik javnega natečaja poskrbel za organizacijske in druge ustrezne
ukrepe, s katerimi se vse do zaključka natečaja preprečuje nepooblaščen ali neregistriran
vstop vanj in s tem preprečuje vmešavanje drugih oseb v njeno delo.
9. člen
(poročevalec ocenjevalne komisije)
(1) Poročevalec ocenjevalne komisije je posameznik, ki ga
imenuje naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja kot strokovno pomoč pri
delu ocenjevalne komisije.
(2) Za poročevalca ocenjevalne komisije je lahko imenovan posameznik,
ki ima natečaju primerno izobrazbo in izkušnje ter poznavanje zakonov in na
podlagi zakona izdanih predpisov, ki so v zvezi s predmetom natečaja in
natečajnih pravil.
(3) Poročevalec ocenjevalne komisije:
1.
je navzoč na vseh sejah ocenjevalne komisije, na katerih pa nima pravice
glasovati;
2.
na prvi delovni seji ocenjevalne komisije pregleda natečajne elaborate z
vidika formalnih in vsebinskih pogojev in nato o vseh natečajnih elaboratih kot
pripomoček za delo ocenjevalne komisije pripravi pisno poročilo o pregledu;
3.
ves čas dela ocenjevalne komisije objektivno presoja natečajne rešitve v
skladu z merili za ocenjevanje, določenimi v razpisnih pogojih, in sicer na
podlagi merljivih tehničnih in drugih parametrov posameznih natečajnih
elaboratov;
4.
opozarja ocenjevalno komisijo na morebitne spregledane značilnosti
natečajnih rešitev in ji tudi sproti predlaga njihovo odpravo, hkrati pa ji
posreduje ustrezna mnenja;
5.
po ocenitvi natečajnih elaboratov kot pripomoček za dokončne odločitve
ocenjevalne komisije pripravi predlog za zaključno poročilo s svojega delovnega
področja oziroma o vprašanjih, ki mu jih je med ocenjevanjem zastavila
ocenjevalna komisija;
6.
pripravi formalni del zaključnega poročila s kratkimi povzetki vseh sej
ocenjevalne komisije in posreduje pripombe in predloge k dokončno oblikovanemu
predlogu zaključnega poročila pred njegovo potrditvijo;
7.
po naročilu ocenjevalne komisije opravlja tudi druga dela, ki so v zvezi
z natečajnim postopkom.
10. člen
(izvedenci pri javnem natečaju)
(1) Izvedenec pri javnem natečaju je posameznik, ki ga imenuje
naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja kot strokovno pomoč pri delu
ocenjevalne komisije.
(2) Za izvedenca:
-
s področja varstva kulturne dediščine je lahko imenovan posameznik, ki
ima najmanj deset let delovnih izkušenj s področja varstva kulturne dediščine
ter poznavanje predpisov, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;
-
s področja ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin, ki
ima najmanj deset let delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave, varstva
voda in drugih naravnih dobrin ter poznavanje predpisov, ki urejajo ohranjanje
narave, upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in varstvo drugih
naravnih dobrin;
-
s področja urbane ekonomike, ekonomike gradenj in drugih tehnično
oziroma tehnološko-ekonomskih in socioloških področij je lahko imenovan
posameznik, ki ima tako izobrazbo, ki povezuje tehnično, ekonomsko in
sociološko stroko ter najmanj deset let delovnih izkušenj s področja tehničnega
projektiranja in izvajanja gradenj zahtevnih objektov ter ocenjevanja stroškov
po pridobljeni izobrazbi.
(3) Naloge in pristojnosti izvedenca so:
1.
da sodeluje pri pripravi natečajnega gradiva, predvsem pri pripravi
meril za ocenjevanje s svojega delovnega področja;
2.
da pregleda natečajno gradivo in posreduje ocenjevalni komisiji pisno
mnenje o njegovi primernosti z njegovega delovnega področja pred obravnavo in
potrditvijo natečajnega gradiva;
3.
da sodeluje na sejah ocenjevalne komisije, kadar ocenjevalna komisija
oceni, da je to potrebno;
4.
da pregleda natečajne elaborate z vidika vsebinskih pogojev z njegovega
delovnega področja in kot pripomoček za delo ocenjevalne komisije pripravi
pisno poročilo o pregledu;
5.
da ves čas dela ocenjevalne komisije objektivno presoja natečajne
rešitve z vidika upoštevanja meril za ocenjevanje s svojega delovnega področja
in sproti opozarja ocenjevalno komisijo na morebitne spregledane značilnosti natečajnih
rešitev v zvezi s tem.
(4) Izvedenec, ki ni imenovan za člana ocenjevalne komisije
oziroma namestnika člana, na sejah ocenjevalne komisije nima pravice glasovati.
11. člen
(natečajniki)
(1) Natečajniki so pravne ali fizične osebe, ki se udeležijo natečaja
s svojimi natečajnimi elaborati.
(2) Če je natečajnik fizična oseba, se taka oseba šteje za
avtorja natečajnega elaborata. Če je natečajnik pravna oseba, mora taka oseba
določiti, kdo je avtor natečajnega elaborata. Če je natečajnik skupina fizičnih
oseb, mora taka skupina določiti predstavnika skupine, opredeliti medsebojna avtorska
razmerja oziroma določiti, kdo od njih je avtor posameznih sestavin natečajnega
elaborata.
(3) Kot natečajnik ne sme nastopati oseba, ki:
1.
je naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja ali njegov skrbnik;
2.
je izdelala ali sodelovala pri izdelavi natečajnega gradiva;
3.
je bila imenovana za člana ocenjevalne komisije ali namestnika takega
člana;
4.
je bila imenovana za skrbnika javnega natečaja, poročevalca ocenjevalne
komisije ali izvedenca;
5.
je v času natečaja delodajalec članu ocenjevalne komisije oziroma
njegovemu namestniku, poročevalcu ali izvedencu;
6.
je v času javnega natečaja lastnik ali solastnik družbe, v kateri dela
član ocenjevalne komisije ali njegov namestnik, poročevalec oziroma izvedenec
ali ki ima s tako družbo kakšno drugačno kapitalsko povezavo;
7.
je s članom ocenjevalne komisije oziroma njegovim namestnikom,
poročevalcem ali izvedencem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vključno
drugega kolena ali v zakonski ali zunajzakonski zvezi.
(4) Z razpisom projektnega natečaja se lahko določi, da lahko
kot natečajniki nastopajo samo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje
za pridobitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih del in so
registrirane za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja oziroma projektiranja
pri pristojnem organu države, v kateri imajo sedež in imajo opravljanje svoje
dejavnosti škodno zavarovano. Poleg tega se z razpisom projektnega natečaja
lahko tudi določi, da morajo natečajniki izpolnjevati predpisane pogoje za
odgovorne prostorske načrtovalce oziroma odgovorne projektante za izdelavo
tistih načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo za objekt, ki je predmet
natečaja oziroma da morajo imeti zagotovljeno sodelovanje takšnih posameznikov,
če sami ne izpolnjujejo takih pogojev.
(5) Z razpisom javnega natečaja se lahko tudi določi, da
morajo dokazila iz prejšnjega odstavka predložiti samo natečajniki, ki jim bo
ocenjevalna komisija podelila nagrado. Taka dokazila morajo nagrajeni avtorji
predložiti na poziv skrbnika javnega natečaja pred objavo izida javnega
natečaja, in sicer v roku, ki ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši
od trideset dni od dneva, ko je skrbnik poslal poziv za predložitev dokazil.
12. člen
(pristojna poklicna zbornica)
(1) Po določbah tega pravilnika je pristojna poklicna zbornica:
1.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
ZAPS), če se pripravlja javni natečaj s področja urejanja prostora ter
arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev in če je pri nameravanem
objektu pomembno njegovo umeščanje v prostor ter oblikovne oziroma estetske lastnosti
njegove zunanjščine;
2.
Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS), če se
pripravlja javni natečaj s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnike,
telekomunikacij in geotehnologije ter tehnoloških področij, ki so v zvezi z
graditvijo objektov in če so za izvedbo del pri nameravanem objektu pomembne tehnične
oziroma tehnološke rešitve.
(2) Če se pripravlja javni natečaj z vseh področij iz prejšnjega
odstavka, se o tem, katera poklicna zbornica je pri pripravi in izvedbi takega
javnega natečaja pristojna ali pa, da bosta pri njegovi pripravi in izvedbi
nastopali skupaj, dogovorita ZAPS in IZS na skupnem koordinacijskem telesu,
ustanovljenim v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(3) Sedež skupnega koordinacijskega telesa iz prejšnjega odstavka
je naslov, na katerega naročniki javnega natečaja pošiljajo pozive k
predložitvi ponudbe, da se v njihovem imenu in za njihov račun pripravi in
izvede celoten javni natečaj ali pa da se opravijo samo določene naloge, ki so
v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja.
13. člen
(prenehal
veljati)
14. člen
(prenehal
veljati)
15. člen
(varstvo pravic natečajnikov)
(1) V javnih natečajih, pri katerih nastopa kot naročnik oseba,
ki je javni naročnik, se za zagotavljanje pravnega varstva natečajnikov
uporabljajo določbe zakona, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja in
določbe zakona, ki urejajo civilnopravna oziroma obligacijska razmerja. V natečajih,
pri katerih nastopa kot naročnik oseba, ki ni javni naročnik, se za
zagotavljanje pravnega varstva natečajnikov uporabljajo določbe zakona, ki
urejajo civilnopravna oziroma obligacijska razmerja.
(2) V javnih natečajih se za zagotavljanje izplačila nagrad, priznanj
in odškodnin natečajnikom, če so take nagrade, priznanja oziroma odškodnine
obljubljene v razpisu natečaja in za zagotavljanje sklepanja pogodb oziroma
njihovega izvrševanja uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska
razmerja.
(3) Glede zagotavljanja varstva avtorskih pravic v zvezi z
natečajnimi elaborati se uporabljajo določbe zakona, ki ureja avtorske in
sorodne pravice.
16. člen
(opravljanje nadzorstva)
(1) Nadzorstvo nad nalogami in obveznostmi, ki so v zvezi z
javnimi natečaji, imenovanjem ocenjevalnih komisij, vključno z zagotavljanjem
strokovnosti njihovih članov po določbah tega pravilnika ter nad načini
sodelovanja pristojne poklicne zbornice pri pripravi in izvedbi javnih
natečajev in skladnostjo takega sodelovanja z določbami tega pravilnika opravlja
ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.
(2) Nadzorstvo nad ustreznostjo določanja višine stroškov natečaja,
pri katerem nastopa kot naročnik oseba, ki je javni naročnik, se izvaja v
skladu s predpisi, ki urejajo kontrolo državnih računov, državnega proračuna in
celotne javne porabe v Republiki Sloveniji, nadzorstvo nad ustreznostjo določanja
višine stroškov natečaja, pri katerem nastopa kot naročnik oseba, ki ni javni
naročnik, pa opravlja tak naročnik sam.
(3) Nadzorstvo nad pravilnostjo poteka natečajnega postopka
se v primeru, če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki je javni
naročnik, izvaja v skladu s predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov
in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za naročanje storitev, nadzorstvo nad
pravilnostjo poteka natečajnega postopka pa v primeru, če je kot naročnik
javnega natečaja nastopala oseba, ki ni javni naročnik, opravlja tak naročnik
sam, lahko pa opravljanje takega nadzorstva s pogodbo poveri pristojni poklicni
zbornici.
2. PRIPRAVA JAVNEGA NATEČAJA
17. člen
(sklep o začetku javnega natečaja)
(1) V primeru, če je naročnik javnega natečaja oseba, ki je
javni naročnik, se pripravljalna dela za razpis natečaja začno s sklepom, ki ga
sprejme pristojni organ takega naročnika v pisni obliki. Če je naročnik javnega
natečaja oseba, ki ni javni naročnik, sprejetje takega sklepa ni potrebno.
(2) Sklep o začetku javnega natečaja se sprejme na podlagi
poprej opravljenih predhodnih del za razpis javnega natečaja.
(3) Sklep iz prejšnjega odstavka mora vsebovati elemente, določene
s predpisi o javnih naročilih.
18. člen
(predhodna dela za razpis javnega natečaja)
(1) S predhodnimi deli za razpis javnega natečaja se opredeli
oziroma določi:
1.
vrsta javnega natečaja glede na njegov namen in način njegove izvedbe;
2.
skrbnik javnega natečaja;
3.
način sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja s pristojno
poklicno zbornico;
4.
višina stroškov javnega natečaja, izražena v denarju;
5.
način in rok izdelave natečajnega gradiva;
6.
način in rok ustanovitve ocenjevalne komisije in imenovanja njenega
poročevalca;
7.
datumi, s katerimi se opredelijo posamezne faze natečajnega postopka,
vključno z rokom, v katerem mora po predaji natečajnih elaboratov ocenjevalna
komisija končati s svojim delom;
8.
druge naloge, ki so v zvezi z razpisom javnega natečaja.
(2) S predhodnimi deli iz prejšnjega odstavka se opredeli tudi
način sodelovanja izvedenca s področja:
1.
varstva kulturne dediščine, če nameravana prostorska ureditev oziroma
gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo kulturne dediščine;
2.
ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin, če nameravana
prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu
s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi
vodami in varstvo drugih naravnih dobrin;
3.
urbane ekonomike in sociologije, ekonomike in sociologije gradenj in
drugih tehničnih oziroma tehnično-ekonomskih in socioloških področij, če meri
območje nameravane prostorske ureditve več kot 10 ha ali če se nameravana gradnja
nanaša na zahtevni objekt.
(3) Predhodna dela iz prejšnjega odstavka opravi naročnik javnega
natečaja sam. Če se naročnik javnega natečaja tako odloči, lahko izdelavo takih
del s pogodbo poveri pristojni poklicni zbornici, lahko pa tudi drugi pravni
ali fizični osebi.
19. člen
(razvrstitev javnih natečajev)
Javni natečaj se po namenu uporabe natečajnih rešitev lahko
pripravi in izvede kot:
1.
idejni natečaj ali
2.
projektni natečaj.
20. člen
(idejni natečaj)
(1) Idejni natečaj se razpiše z namenom, da se pridobijo:
1.
osnovne usmeritve in ideje oziroma predstave o prostorskih ureditvah ali
objektih,
2.
nove sistemske ideje, kot so nova tipologija gradnje, nove vrste urbane
opreme in druge rešitve, ki niso vezane na eno ali le eno lokacijo ali
3.
najprimernejša rešitev za izdelavo predloga določene vrste lokacijskega
načrta.
(2) Idejni natečaj se ne more razpisati z namenom, da se na
njegovi podlagi naroči izdelava lokacijskega načrta oziroma projektne
dokumentacije.
21. člen
(projektni natečaj)
(1) Projektni natečaj se razpiše z namenom, da se hkrati
izbere strokovno najprimernejša natečajna rešitev razpisane naloge in
prostorski načrtovalec oziroma projektant, ki naj bi prevzel v izdelavo
dokumentacijo, ki je bila predmet natečajnih rešitev.
(2) V odvisnosti od vrste javnega natečaja pomeni prevzem v
izdelavo iz prejšnjega odstavka:
1.
prevzem izdelave načrtov prostorske ureditve do sprejema lokacijskega
načrta, ali
2.
prevzem izdelave projektne dokumentacije, namenjene za gradnjo objekta,
vključno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektom za razpis
in projektom za izvedbo, ali
3.
prevzem izdelave načrtov za izvedbo drugih predmetov, kot so objekti,
naprave in oprema s področja tehnologije gradenj, razvoja tehnologij s področja
gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, telekomunikacij in drugih tehnoloških
področij, industrijskega oblikovanja, urbane opreme in podobno.
(3) Če se razpiše projektni natečaj z namenom, da se izbere
strokovno najprimernejša rešitev določene prostorske ureditve s hkratno izbiro
strokovno najprimernejših rešitev nameravane gradnje oziroma gradenj na takem
območju, pomeni prevzem v izdelavo iz prvega odstavka tega člena, da se hkrati
prevzame v izdelavo vsa dokumentacija iz prejšnjega odstavka.
22. člen
(možnost izbire načina izvedbe javnega natečaja)
(1) Idejni in projektni natečaj se lahko pripravita in
izvedeta kot odprti natečaj, kot dvostopenjski natečaj ali kot vabljeni
natečaj.
(2) Vsak od javnih natečajev iz prejšnjega odstavka se lahko
pripravi in izvede samo z enim razpisom.
23. člen
(odprti natečaj)
Odprti natečaj je javni natečaj, pri katerem lahko na način
in pod pogoji, določenimi z razpisom natečaja, svoje natečajne rešitve
predložijo vsi, ki imajo interes.
24. člen
(dvostopenjski natečaj)
(1) Dvostopenjski natečaj je javni natečaj, ki se najprej razpiše
in izvede kot odprti idejni natečaj z namenom, da se najprej pridobijo osnovne
usmeritve in ideje oziroma predstave o prostorskih ureditvah ali objektih, nato
pa se ga izvede še kot projektni natečaj, na katerem lahko na način in pod
pogoji, določenimi z razpisom javnega natečaja, svoje natečajne elaborate
predložijo samo tisti, katerih natečajne rešitve so bile po zaključku njegove
prve stopnje nagrajene.
(2) Natečajnik, ki je povabljen na drugo stopnjo, v tej fazi
natečajnega postopka podrobneje izdela svojo natečajno rešitev iz prve stopnje.
25. člen
(vabljeni natečaj)
(1) Vabljeni natečaj je javni natečaj, pri katerem lahko natečajne
elaborate predložijo le tiste pravne in fizične osebe, ki jih naročnik javnega
natečaja povabi k oddaji natečajnih elaboratov po predhodno priznani
sposobnosti.
(2) Vabljeni natečaj lahko uporabi naročnik javnega natečaja samo
v primeru, če vrednost nameravane prostorske ureditve oziroma nameravanega
objekta ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v
Uradnem listu Evropskih skupnosti in kadar je natečajna naloga zelo specifična
in ni možno računati na veliko natečajnikov s takimi specialnimi znanji oziroma
če lahko natečajno nalogo izpolni samo vnaprej znano število za izvedbo take
naloge sposobnih natečajnikov.
(3) Predhodno priznanje sposobnosti natečajnikov se mora
izvesti pred razpisom vabljenega natečaja. Izbiro kandidatov za natečajnike
mora naročnik javnega natečaja opraviti v sodelovanju s pristojno poklicno
zbornico, razen če je ta zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi
javnega natečaja odstopila.
(4) Predhodno priznanje sposobnosti natečajnikov se opravi v
postopku izbire kandidatov za natečajnike, v skladu z določbami 26. člena tega
pravilnika.
26. člen
(postopek izbire kandidatov za natečajnike pri vabljenem natečaju)
(1) Postopek izbire kandidatov za natečajnike pri vabljenem natečaju
se začne z javnim pozivom, ki se ga objavi na način, kot je to s tem
pravilnikom določeno za razpis javnega natečaja. Z njim mora biti določeno, da
bo v postopku izbire kandidatov za natečajnike naročnik javnega natečaja izbral
tiste osebe, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in jih bo kot kandidate pozval,
da se udeležijo vabljenega natečaja ter merila za ocenjevanje o izpolnjevanju
takih pogojev. Naročnik javnega natečaja lahko v pozivu tudi določi število
kandidatov, ki jih namerava povabiti k oddaji natečajnega elaborata, pri čemer
pa ne sme omejevati števila kandidatov tako, da bi s tem neupravičeno omejeval
konkurenco.
(2) Naročnik vabljenega natečaja mora v javnem pozivu objaviti
največje in najmanjše predvideno število kandidatov ter strokovno komisijo, ki
bo izvedla izbor kandidatov, ki se jih bo povabilo k oddaji natečajnega
elaborata. Razpon se določi glede na naravo predmeta vabljenega natečaja in lahko
obsega od najmanj pet do največ dvajset kandidatov, strokovno komisijo pa
naročnik javnega natečaja ustanovi v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico
oziroma sam, če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi takega
natečaja odstopila.
(3) Naročnik vabljenega natečaja oziroma v njegovem imenu
strokovna komisija iz prejšnjega odstavka izbere kandidate na podlagi podatkov,
ki jih predložijo kandidati za natečajnike skladno s pogoji iz javnega poziva
in ki dokazujejo njihov pravni status in kadrovsko sposobnost, predvsem pa njihovo
strokovno usposobljenost, ki se ugotavlja s pomočjo referenc. Za take reference
se štejejo zlasti pridobljene nagrade na natečajih, podeljene nagrade za
arhitekturne, urbanistične oziroma krajinsko-arhitekturne dosežke ter realizirani
projekti s področja prostorskih ureditev oziroma gradenj, ki naj bi bili
predmet vabljenega natečaja. Naročnik vabljenega natečaja oziroma strokovna
komisija mora pred priznanjem sposobnosti take podatke preveriti in v primeru, da
določeni kandidat takih pogojev ne izpolnjuje, njegovo prijavo zavrniti.
(4) Če se v postopku izbire kandidatov za natečajnike pri
vabljenem natečaju ugotovi, da je usposobljenih manj kot pet kandidatov, mora
naročnik javnega natečaja povabiti k oddaji natečajnih elaboratov vse
prijavljene kandidate.
(5) Naročnik vabljenega natečaja mora o izbiri kandidatov za
natečajnike pri vabljenem natečaju pisno obvestiti vse prijavljene kandidate.
27. člen
(sodelovanje med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno
zbornico)
(1) Po določbah tega pravilnika sodelovanje med naročnikom javnega
natečaja in pristojno poklicno zbornico pomeni, da mora tak naročnik pred
začetkom priprave in izvedbe javnega natečaja prek skupnega koordinacijskega
telesa pristojno poklicno zbornico pozvati k predložitvi ponudbe, da v njegovem
imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj ali pa da
opravi samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega
natečaja in da nato tak naročnik in pristojna poklicna zbornica storita vse,
kar je potrebno, da se v skladu s predpisi, ki urejajo obligacijska razmerja,
med njima sklene pogodba o delu.
(2) Če prejme določena poklicna zbornica poziv določenega naročnika
javnega natečaja k oddaji ponudbe neposredno na svoj naslov, mora tak poziv
brez odlašanja posredovati na naslov skupnega koordinacijskega telesa.
(3) V pozivu iz prvega odstavka tega člena določeni rok za
oddajo ponudbe ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od trideset dni
od dneva, ko je naročnik poslal poziv za predložitev ponudbe.
28. člen
(obličnost poziva za pripravo in izvedbo javnega natečaja)
Poziv iz prejšnjega člena mora vsebovati:
1.
obrazec za oddajo ponudbe,
2.
opis nalog, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja in ki
naj bi jih opravila pristojna poklicna zbornica,
3.
rok za izvedbo javnega natečaja oziroma roke za izvršitev posameznih
nalog, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, če naj bi
pristojna poklicna zbornica opravila samo take določene naloge in
4.
vzorec pogodbe, podpisan in žigosan s strani naročnika javnega natečaja.
29. člen
(vsebinske sestavine ponudbe za sodelovanje pri pripravi in izvedbi
javnega natečaja)
(1) Minimalni obseg nalog iz 2. točke prejšnjega člena, ki
naj bi jih opravila pristojna poklicna zbornica in jih mora vsebovati vsak
poziv naročnika javnega natečaja, je:
1.
da predlaga najprimernejšo vrsto natečaja in način njegove priprave in
izvedbe oziroma vrsto natečajnega postopka;
2.
da predlaga merila za izbor in vrednotenje natečajnih elaboratov;
3.
da glede na izbrano vrsto javnega natečaja predlaga ustrezno najmanjše
število članov ocenjevalne komisije in njihovih namestnikov;
4.
da pripravi seznam za ocenjevanje kvalificiranih neodvisnih strokovnjakov,
izmed katerih lahko naročnik javnega natečaja izbere svoj del strokovnjakov za
člane ocenjevalne komisije oziroma njihove namestnike ter skrbnika javnega natečaja;
5.
da določi svoj del strokovnjakov za člane ocenjevalne komisije in
njihove namestnike ter predlaga predsednika in poročevalca ocenjevalne komisije.
(2) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka se lahko v pozivu naročnika
javnega natečaja pristojni poklicni zbornici določijo še naslednje naloge:
1.
da pripravi predračun stroškov za pripravo in izvedbo celotnega javnega
natečaja ali pa samo njegovih posameznih faz in z njim opredeli tudi število in
vrednost nagrad in priznanj ter drugih odškodnin in plačil, ki so v zvezi s
pripravo in izvedbo javnega natečaja;
2.
da organizira javni poziv za evidentiranje zainteresiranih kandidatov za
natečajnike pri vabljenem natečaju;
3.
da, kolikor je to potrebno:
-
v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine poskrbi
za izvedenca s področja varstva kulturne dediščine;
-
v sodelovanju s pristojno službo za ohranjanje narave, varstvo voda
oziroma drugih naravnih dobrin poskrbi za izvedenca s področja ohranjanja
narave, varstva voda oziroma drugih naravnih dobrin;
-
v sodelovanju z ustrezno fakulteto oziroma visokošolskim ali drugim
javnim zavodom, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja
urejanja prostora, graditve objektov, ekonomije in sociologije gradenj poskrbi za
izvedenca s področja urbane ekonomike in sociologije, ekonomike in sociologije
gradenj in drugih tehničnih oziroma tehnično-ekonomskih in socioloških
področij;
4.
da organizira izdelavo natečajnega gradiva oziroma poskrbi za njegovo
izdelavo, potrditev in rok za njeno dostavo zainteresiranim natečajnikom,
vključno s pripravo razpisa javnega natečaja in odpošiljanjem povabil za
sodelovanje predhodno izbranim natečajnikom;
5.
da predlaga roke posameznih faz natečajnega postopka oziroma datume, v
katerih mora biti objavljen razpis javnega natečaja, oddani natečajni elaborati
in končano njihovo ocenjevanje;
6.
da vzpostavi in vodi evidenco o poteku natečajnega postopka, ki jo po
končanem natečaju vključi v enotno evidenco o javnih natečajih, dostopno na
svojih spletnih straneh;
7.
da opravlja nadzorstvo nad skladnostjo poteka natečajnega postopka z
določbami tega pravilnika;
8.
da na podlagi lastne evidence o problemih, pritožbah in praksi priprav
in izvedbe javnih natečajev svetuje naročniku javnega natečaja v primerih
zapletov z namenom, da se ti v nadaljevanju ocenjevanja natečajnih elaboratov
uspešno razrešijo;
9.
da izvaja tudi vsa druga nujna administrativno-tehnična opravila, ki so
v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, vključno s pripravo objave
izida in sprejetjem sklepa o zaključku javnega natečaja.
(3) Če je naročnik javnega natečaja pozval pristojno poklicno
zbornico, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in za njegov račun izvede
celoten javni natečaj, mora ponudba pristojne poklicne zbornice vsebovati
izvedbo vseh nalog iz prejšnjih dveh odstavkov, lahko pa tudi še druge naloge, ki
so potrebna za pripravo in izvedbo javnega natečaja, ki jih tudi opravi oziroma
za njihovo izvedbo poskrbi pristojna poklicna zbornica, kot so:
1.
objava razpisa javnega natečaja;
2.
objava izida javnega natečaja;
3.
organizacija razstave natečajnih elaboratov;
4.
izplačila nagrad in drugih stroškov, ki nastanejo v zvezi s pripravo in
izvedbo javnega natečaja;
5.
druga opravila administrativno-tehnične in finančno-upravne narave, ki
nastanejo v zvezi z zaključkom javnega natečaja oziroma oddajo del avtorju
oziroma avtorjem nagrajenih strokovno najprimernejših rešitev prostorske
ureditve oziroma objekta.
30. člen
(ponudbena cena za sodelovanje pri pripravi in izvedbi javnega
natečaja)
(1) Ponudbena cena pristojne poklicne zbornice za sodelovanje
pri pripravi in izvedbi javnega natečaja lahko znaša v primeru, ko jo je
naročnik javnega natečaja pozval, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in
za njegov račun izvede celoten javni natečaj, največ 20% v skladu z določbami tega
pravilnika ocenjenih vseh stroškov javnega natečaja.
(2) Ponudbena cena se mora v ponudbi ustrezno znižati, če
pristojna poklicna zbornica v skladu s pozivom naročniku javnega natečaja
ponudi, da opravi samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo
javnega natečaja, pri čemer pa v nobenem primeru ne more biti nižja od 5% v skladu
z določbami tega pravilnika ocenjenih vseh stroškov javnega natečaja.
31. člen
(ponudbeni roki za sodelovanje pri pripravi in izvedbi javnega
natečaja)
(1) Če je naročnik javnega natečaja pristojno poklicno zbornico
pozval, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in za njegov račun opravi
določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, je lahko
ponudbeni rok za predlaganje najprimernejše vrste natečaja in način njegove
priprave in izvedbe oziroma vrsto natečajnega postopka, predlaganje ustrezno
najmanjšega števila članov ocenjevalne komisije in njihovih namestnikov ter
pripravo seznama za ocenjevanje kvalificiranih neodvisnih strokovnjakov oziroma
imenovanje članov ocenjevalne komisije in njihovih namestnikov ter poročevalca
in skrbnika javnega natečaja, do največ 15 dni.
(2) Če je naročnik javnega natečaja pristojno poklicno zbornico
pozval, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in za njegov račun prevzame
celotno pripravo in izvedbo javnega natečaja, mora biti ponudbeni rok za
izvedbo nalog iz prejšnjega odstavka tudi do največ 15 dni, roki za izvedbo
preostalih nalog iz drugega oziroma tretjega odstavka 29. člena tega pravilnika
pa se morajo prilagoditi terminskemu planu za pripravo in izvedbo javnega
natečaja, kot ga predlaga naročnik.
32. člen
(pogodba o sodelovanju pri pripravi in izvedbi javnega natečaja)
(1) Ko je naročnik javnega natečaja pozval pristojno poklicno
zbornico, da mu pošlje ponudbo, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi
in izvede javni natečaj oziroma da opravi samo določene naloge, ki so v zvezi s
pripravo in izvedbo javnega natečaja, mora ponudba pristojne poklicne zbornice
vsebovati obrazložitev, na kakšen način bo opravila ponujene naloge, lahko pa
tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da jih bo lahko opravila.
(2) Pred posredovanjem ponudbe ima pristojna poklicna zbornica
tudi pravico, da se z naročnikom javnega natečaja o nalogah, ki naj bi jih
prevzela v izdelavo ter o ceni in rokih za take storitve, pogaja.
(3) Če ravna pristojna poklicna zbornica drugače, kot je to
določeno v prejšnjih odstavkih tega člena, ima naročnik javnega natečaja
pravico, da v skladu z določbami drugega odstavka 6. člena tega pravilnika
ugotovi, da je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja
odstopila.
33. člen
(višina stroškov javnega natečaja)
(1) Stroški javnega natečaja lahko znašajo:
1.
v primeru idejnega natečaja do 1,5% ocenjene investicijske vrednosti
prostorske ureditve oziroma objektov, ki so predmet natečaja, vendar ne več kot
20,000.000 tolarjev, z vštetim davkom na dodano vrednost;
2.
v primeru projektnega natečaja do 3% investicijske vrednosti prostorske
ureditve oziroma objektov, ki so predmet natečaja, vendar ne več kot 50,000.000
tolarjev, z vštetim davkom na dodano vrednost.
(2) Ocenitev investicijske vrednosti prostorske ureditve oziroma
objektov, ki so predmet natečaja, se v skladu s predpisi, ki urejajo enotno
metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja,
določi z dokumentom identifikacije investicijskega projekta.
34. člen
(struktura stroškov javnega natečaja)
(1) Stroške javnega natečaja sestavljajo:
1.
nagradni sklad, katerega denarna sredstva lahko obsegajo najmanj 50%
skupnih stroškov določene vrste javnega natečaja;
2.
stroški ocenjevanja, katerih denarna sredstva lahko obsegajo od 20 do
30% skupnih stroškov določene vrste javnega natečaja;
3.
drugi natečajni stroški, katerih denarna sredstva lahko obsegajo od 20
do 30% skupnih stroškov določene vrste javnega natečaja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko znaša
seštevek nagradnega sklada, stroškov ocenjevanja in drugih natečajnih stroškov,
izražen v odstotkih, največ 100%, tudi če se pri določenem javnem natečaju
sredstva nagradnega sklada povečajo in obsegajo več kot 50% njegovih skupnih
stroškov, zaradi česar se morajo ustrezno znižati stroški ocenjevanja oziroma
drugi natečajni stroški.
35. člen
(nagradni sklad)
(1) Nagradni sklad je skupna vsota zneskov vseh nagrad in
priznanj. Nagrade se določijo v ustrezni višini in medsebojnem razmerju glede
na tip in zahtevnost naloge. Višina nagrad se določi glede na tip in zahtevnost
naloge. Nagrade predstavljajo priznanje avtorjem najprimernejših rešitev in hkrati
plačilo avtorskega honorarja, priznanja pa predstavljajo spodbudo sicer
nenagrajenim avtorjem za njihovo nadaljnje sodelovanje pri naslednjih javnih natečajih.
(2) Nagrade se določijo v ustrezni višini in medsebojnem razmerju
glede na tip in zahtevnost natečajne naloge, pri čemer je višina nagrad odvisna
od zahtevanega obsega storitve in od tega, ali se razpiše idejni ali projektni
natečaj. Z razpisom vsakega javnega natečaja je potrebno predvideti najmanj tri
nagrade.
(3) Priznanja se tudi določijo v ustrezni višini glede na tip
in zahtevnost natečajne naloge in od tega, ali se razpiše idejni ali projektni
natečaj. Z razpisom vsakega javnega natečaja je potrebno predvideti najmanj tri
priznanja.
(4) Celotni znesek vseh nagrad in priznanj, določenih z
nagradnim skladom, se lahko izplača samo v primeru, da pravočasno prispe
dvakrat več natečajnih elaboratov, kot je bilo z razpisom javnega natečaja
predvideno skupno število nagrad in če so ti elaborati izdelani v skladu z
natečajno nalogo. Če je število natečajnih elaboratov, ki prispejo na natečaj manjše
oziroma, če določeno število takih elaboratov ne izpolnjuje natečajne naloge,
se višina nagrad proporcionalno zmanjša, priznanja pa se ne podelijo. Višina
nagrad se proporcionalno zmanjša tudi, če se podeli višja priznanja, kot so bila
določena z razpisom javnega natečaja.
36. člen
(stroški ocenjevanja)
(1) Stroški ocenjevanja obsegajo vse stroške in odškodnine, ki
so potrebni za delovanje ocenjevalne komisije kot celote, vključno s
poročevalcem ter izvedenci, kadar so imenovani.
(2) Plačilo za delo vsakega člana ocenjevalne komisije in
njihovih namestnikov ter poročevalca znaša najmanj 12% skupnega zneska,
določenega v stroških ocenjevanja in sestoji iz dveh delov:
-
prvi del obsega 70% in je namenjen za plačilo udeležbe na vseh sejah
ocenjevalne komisije, obračunava pa se po dejanski navzočnosti na sejah
ocenjevalne komisije oziroma se zmanjšuje proporcionalno z izostanki s sej;
-
drugi del obsega 30% in je namenjen za plačilo individualnega dela in se
obračunava po dejansko porabljenem številu ur.
(3) Po dejansko porabljenem številu ur se obračunava tudi
plačilo za izvedence, kadar so imenovani.
37. člen
(drugi natečajni stroški)
(1) Drugi natečajni stroški so:
1.
stroški razpisa javnega natečaja;
2.
stroški priprave in razmnoževanja natečajnega gradiva;
3.
stroški odškodnin za natečajne elaborate, za katere niso podeljene
nagrade ali priznanja, a so izdelani v skladu z razpisom javnega natečaja, če
se tako odloči naročnik javnega natečaja;
4.
stroški organizacije in postavitve razstave;
5.
drugi stroški organizacijske oziroma promocijske narave, ki so v zvezi s
pripravo in izvedbo javnega natečaja.
(2) Stroški razpisa javnega natečaja so stroški, ki nastanejo
v zvezi z objavo razpisa in zaključka natečaja.
(3) Stroški priprave in razmnoževanja natečajnega gradiva so
materialni stroški takega gradiva in stroški, ki nastanejo v zvezi s plačilom
izdelovalcu takega gradiva.
(4) Stroške odškodnin predstavlja vsota za poplačilo dela
materialnih stroškov, ki so jih imeli avtorji nenagrajenih natečajnih
elaboratov pri njihovi izdelavi, če so tehnično in vsebinsko primerno obdelani
in v skladu z razpisom javnega natečaja in vsota za morebitno plačilo kot
posebno priznanje najboljšim takim avtorjem, katerih natečajni elaborat sicer
ni zaslužil nagrade. Z razpisom javnega natečaja se določi, na kakšen način
bodo odškodnine izplačane ter višina posamične odškodnine, lahko pa tudi kot skupni
znesek takih odškodnin. Višina vsote, namenjene za odškodnine in nagrade, se določa
glede na zahtevani obseg natečajnih elaboratov.
(5) Stroški organizacije in postavitve razstave so stroški, ki
nastanejo v zvezi s plačilom zagotovitve ustreznega razstavnega prostora in
plačilom za delo same njene postavitve in njenega varovanja.
(6) Drugi stroški organizacijske oziroma promocijske narave
so stroški, ki nastanejo v zvezi s plačilom za neposredno opravljeno delo, ki
se ga opravi ob izdelovanju promocijskega gradiva in njegovega vnosa v javnost
in vključujejo tudi stroške za storitve, ki jih v zvezi s pripravo in izvedbo javnega
natečaja izvede pristojna poklicna zbornica.
38. člen
(namen in vsebina natečajnega gradiva)
(1) Natečajno gradivo je dokumentacija, ki mora skupaj z
razpisom javnega natečaja omogočiti vsem osebam, ki se nameravajo udeležiti
javnega natečaja, da jasno in nedvoumno razumejo njegov namen, natečajne pogoje
in natečajno nalogo ter kakšen natečajni elaborat morajo izdelati.
(2) Natečajno gradivo mora vsebovati naslednje elemente:
1.
besedilo za razpis javnega natečaja;
2.
natečajne pogoje;
3.
natečajno nalogo;
4.
če gre za projektni natečaj, tudi obrazec za ugotavljanje usposobljenosti
natečajnika, lahko pa tudi navodilo za njegovo izpolnjevanje.
(3) Natečajno gradivo lahko vsebuje tudi druge listine, ki so
glede na predmet javnega natečaja potrebne oziroma bodo potrebne pri izdelavi
natečajnih rešitev, če je natečajno gradivo namenjeno prvi fazi vabljenega
natečaja oziroma prvi stopnji dvostopnega natečaja, pri čemer pa mora biti obsežnost
zahtevanih natečajnih rešitev v skladu z zahtevnostjo naloge in višino
nagradnega sklada ter obdelana tako, da so oziroma bodo rešitve medsebojno
primerljive. Obseg se mora omejiti na najmanjšo možno mero, ki je oziroma bo potrebna
za ocenjevanje natečajnih rešitev.
(4) V primeru javnih natečajev, kjer prostorska ureditev oziroma
nameravana gradnja posega na območje varovane kulturne dediščine, so obvezni
del natečajnega gradiva strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine in
druge strokovne podlage. Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine in
druge strokovne podlage pripravi ustrezna služba, ki je v skladu s predpisi
pristojna za varstvo kulturne dediščine.
(5) V primeru javnih natečajev, kjer prostorska ureditev oziroma
nameravana gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi o
ohranjanju narave, varstva voda oziroma drugih naravnih dobrin, so obvezni del
natečajnega gradiva naravovarstvene smernice oziroma usmeritve za varovanje
voda in drugih naravnih dobrin za predmetno območje. Naravovarstvene smernice
oziroma usmeritve pripravi ustrezna služba, ki je v skladu s predpisi pristojna
za ohranjanje narave oziroma varstvo voda in drugih naravnih dobrin.
(6) Natečajno gradivo mora biti izdelano v slovenskem jeziku,
poleg tega pa lahko tudi v kakšnem drugem tujem jeziku, odvisno od namena
javnega natečaja.
39. člen
(natečajni pogoji)
Natečajni pogoji so pogoji, s katerimi se določijo:
1.
formalne zahteve za sodelovanje natečajnikov na javnem natečaju in
2.
merila za ocenjevanje natečajnih elaboratov.
40. člen
(formalne zahteve)
(1) Formalne zahteve za sodelovanje natečajnikov na javnem
natečaju so zahteve, ki jih mora izpolnjevati vsak natečajni elaborat, da se ga
sploh lahko vključi v ocenjevanje.
(2) S formalnimi natečajnimi zahtevami se določi zlasti:
1.
da mora biti natečajni elaborat oddan v roku in na način, določen z
razpisom natečaja;
2.
da mora biti natečajni elaborat izdelan v obliki in z vsebino, določeno
z razpisom natečaja;
3.
da mora v primeru projektnega natečaja natečajnik izpolnjevati pogoje,
določene z razpisom natečaja.
41. člen
(merila za ocenjevanje)
(1) Merila za ocenjevanje natečajnih elaboratov morajo omogočiti
objektivno presojo natečajnih elaboratov in biti taka, da se na njihovi podlagi
lahko ocenjuje:
1.
funkcionalnost zasnove, racionalnost izrabe prostora oziroma objekta,
funkcionalnost in racionalnost uporabe, zagotovljenost kakovostnega bivalnega
oziroma delovnega okolja, funkcionalna izvedljivost in kakovost bivalnega
oziroma delovnega okolja (funkcionalna merila);
2.
možnost umeščanja v urbani oziroma krajinski prostor, oblikovna in
funkcionalna skladnost in estetske lastnosti (oblikovalska merila);
3.
skladnostno preseganje funkcionalnosti in racionalnosti, sposobnost
predelave projekta, prilagajanja, ki se izraža skozi idejo objekta ali
prostorske ureditve in način predstavitve (predstavitvena merila);
4.
tehnična uresničljivost, inovativnost in kakovost ter zagotavljanje
izpolnjevanja bistvenih zahtev nameravane gradnje, tehnološke dovršenosti,
izvedljivosti in predpisanih kakovosti pri izvedbi (tehnična merila);
5.
uresničljivost preprečevanja in zmanjševanje obremenjevanja okolja,
ohranjanja in izboljševanja kakovosti okolja in trajnostne rabe naravnih virov,
zmanjševanja rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije ter
odpravljanja posledic obremenjevanja okolja (okoljska merila);
6.
uresničljivost izvajanja urbane ekonomike s pravočasno zagotovitvijo
komunalne opremljenosti brez pretiranih stroškov in ekonomike nameravane
gradnje v času izvajanja del in uporabe objekta (merila urbane ekonomike);
7.
zagotavljanje funkcionalne in racionalne rabe ter obveznosti rednega
vzdrževanja in obratovanja v garancijski dobi in pogarancijskega vzdrževanja
(merila uporabljivosti);
8.
zagotovila, da investicijska vrednost objekta, če bi bil zgrajen na
podlagi predlaganih rešitev, ne bo presegala običajnih stroškov, da bo objekt,
če bi bil zgrajen na podlagi predlaganih rešitev, ves čas svoje uporabe
izpolnjeval predpisane bistvene zahteve oziroma da bodo inštalacije, tehnološke
naprave in oprema ves čas svoje uporabe in obratovanja izpolnjevale predpisane
parametre in da bo objekt, če bi se ga gradilo na podlagi predlaganih rešitev,
zgrajen pravočasno in brez nepotrebnih zapletov oziroma da bo zanj mogoče
pridobiti uporabno dovoljenje (merila ekonomske upravičenosti).
(2) V primeru javnih natečajev, kjer prostorska ureditev oziroma
nameravana gradnja posega na območje varovane kulturne dediščine oziroma javnih
natečajev, kjer prostorska ureditev oziroma nameravana gradnja posega na
območje, ki je varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave, varstva voda
oziroma drugih naravnih dobrin, morajo biti merila za ocenjevanje natečajnih
elaboratov tudi taka, da se na njihovi podlagi lahko ocenjuje skladnost s
strokovnimi zasnovami za varstvo kulturne dediščine in drugimi strokovnimi
podlagami oziroma skladnost z naravovarstvenimi smernicami ter usmeritvami za
varovanje voda in drugih naravnih dobrin na predmetnem območju.
(3) Pri vsakem natečaju se lahko glede na njegove specifičnosti
določijo še dodatna merila, ki pa ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti
smiselno povezana z vsebino in namenom natečaja.
(4) Merila za ocenjevanje morajo biti opisana in ovrednotena v
vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Pri nobenem od
natečajev ne sme biti najnižja cena za izdelavo lokacijskega načrta oziroma
projektne dokumentacije izključno merilo za ocenjevanje natečajnih elaboratov.
(5) Po objavi razpisa natečaja se merila za ocenjevanje ne
smejo več spreminjati.
42. člen
(natečajna naloga)
(1) Natečajna naloga predstavlja projektno nalogo za izdelavo
natečajnega elaborata in mora biti izdelana kot tekstualno in slikovno gradivo
v obliki podatkov, usmeritev in zahtev, iz katerih jasno in nedvoumno izhaja,
kaj si naročnik javnega natečaja oziroma investitor določene prostorske ureditve
oziroma objekta v zvezi z nameravano ureditvijo oziroma gradnjo želi oziroma
predstavlja.
(2) Z natečajno nalogo se lahko določi, da mora biti izdelan natečajni
elaborat samo tako, kot je to z njo določeno, da se natečajni elaborat lahko
vključi v ocenjevanje, lahko pa se z njo tudi določijo dopustna odstopanja pri
namenski rabi prostorske ureditve oziroma pri legi, velikosti in funkciji objekta
v natečajnih elaboratih.
(3) Pogoji glede obveznosti upoštevanja natečajne naloge morajo
biti v primeru dopustnih odstopanj opisani in ovrednoteni v vrstnem redu od
najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(4) V nobenem primeru se z natečajno nalogo ne sme zahtevati,
da bi bil natečajni elaborat izdelan podrobneje, kot je z zakonom, ki ureja
graditev objektov, predpisano za idejno zasnovo, ki pa lahko vključuje
obveznost prikaza na način perspektive in aksonometrije ali prikaz obravnavane prostorske
ureditve oziroma objekta v ustrezno zmanjšanem merilu oziroma maketo, za katero
pa mora biti izdelana enotna podloga s situacijskim načrtom.
43. člen
(veljavnost natečajnega gradiva)
(1) Ko je natečajno gradivo izdelano, ga mora kot celoto obravnavati
in s podpisi potrditi ocenjevalna komisija.
(2) Razpis javnega natečaja se lahko objavi šele, ko je natečajno
gradivo potrdila ocenjevalna komisija.
44. člen
(ustanovitev ocenjevalne komisije in druga imenovanja)
(1) Naročnik javnega natečaja po sprejetju sklepa o začetku
javnega natečaja in pred njegovim razpisom imenuje skrbnika javnega natečaja in
poročevalca ocenjevalne komisije na predlog pristojne poklicne zbornice, razen
če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja
odstopila, ter poskrbi za ustanovitev ocenjevalne komisije. Če je zbornica od
sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila, imenuje
skrbnika javnega natečaja naročnik sam. Kolikor je to potrebno, mora naročnik javnega
natečaja po sprejetju sklepa o začetku javnega natečaja in pred njegovim
razpisom poskrbeti tudi za imenovanje izvedencev.
(2) Člani ocenjevalne komisije, ki jih imenuje pristojna poklicna
zbornica ter njen poročevalec in izvedenci, če so imenovani, imajo pravico, da
z naročnikom javnega natečaja sklenejo pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij
za delo, ki nastane v zvezi z ocenjevanjem natečajnih elaboratov, drugi člani,
ki jih imenuje naročnik javnega natečaja ter skrbnik javnega natečaja pa lahko
sklenejo tako pogodbo, če se tako pred imenovanjem z njim dogovorijo.
(3) Ocenjevalna komisija mora biti sestavljena tako, da je
število članov, ki jih imenuje naročnik javnega natečaja, za enega člana večje
od števila članov, ki jih imenuje pristojna poklicna zbornica in da je v njej
večina članov iz stroke, ki je usposobljena reševati natečajno nalogo.
(4) Število članov ocenjevalne komisije mora biti sorazmerno z
zahtevnostjo natečaja, vendar komisija ne sme šteti manj kot tri in ne več kot
devet članov in mora biti vedno liho. Maksimalno število članov ocenjevalne
komisije je dopustno samo pri projektnih natečajih. Število namestnikov članov ocenjevalne
komisije mora tudi biti sorazmerno z zahtevnostjo natečaja, vendar ne sme šteti
manj kot dva in ne več kot pet namestnikov.
(5) Večina članov ocenjevalne komisije mora imeti univerzitetno
izobrazbo ustrezne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju
opravljanja arhitekturnega, krajinsko arhitekturnega ali gradbenega
projektiranja oziroma opravljanja inženirskih storitev in drugih strokovnih del
pri zadevah urejanja prostora in graditve objektov. Namestnik lahko nadomesti
posameznega člana le, če ima najmanj enako ali višjo izobrazbo od člana, ki ga
nadomešča.
(6) Ocenjevalna komisija mora imeti predsednika, ki ga izmed
članov iz svoje pristojnosti določi pristojna poklicna zbornica in namestnika
predsednika, ki ga določi naročnik javnega natečaja. Če je zbornica od
sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila, imenuje
naročnik javnega natečaja tudi predsednika ocenjevalne komisije. Predsednik in
njegov namestnik ne moreta biti imenovana izmed namestnikov članov ocenjevalne
komisije. Če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega
natečaja odstopila, imenuje naročnik javnega natečaja tudi predsednika.
3. IZVEDBA JAVNEGA NATEČAJA
45. člen
(obseg natečajnega postopka)
Postopek izvedbe javnega natečaja obsega:
1.
razpis javnega natečaja;
2.
oddaja natečajnih elaboratov;
3.
ocenjevanje natečajnih elaboratov;
4.
zaključek javnega natečaja;
5.
izvršitev zaključka javnega natečaja.
46. člen
(vsebina razpisa javnega natečaja)
(1) Razpis javnega natečaja mora vsebovati naslednje podatke:
1.
naročnik natečaja,
2.
naslov naročnika natečaja (poštni naslov, lahko tudi številka telefaksa,
elektronski naslov in telefonska številka),
3.
predmet in vrsta natečaja,
4.
podatki o nagradnem skladu s podatki o predvidenem številu in vrednostih
nagrad ter morebitnih odškodninah, pri čemer število nagrad ne sme biti manjše
od treh oziroma morajo biti predvidene najmanj prva, druga in tretja nagrada,
5.
naslov naročnika oziroma razpisovalca natečaja in podatki o skrbniku
natečaja (ime), od katerega se lahko zahtevajo natečajno gradivo in dodatne
informacije,
6.
čas, v katerem se lahko prevzame natečajno gradivo, in čas, v katerem se
lahko pridobijo dodatne informacije oziroma se lahko postavljajo vprašanja,
7.
znesek in način plačila za natečajno gradivo (številka transakcijskega
računa, kamor je treba nakazati znesek),
8.
datum in ura, do kdaj je treba oddati natečajni elaborat,
9.
naslov, kamor je treba oddati natečajni elaborat in
10.
imena članov ocenjevalne komisije in njihovih namestnikov, vključno z
navedbo imena predsednika, namestnika predsednika ter imena skrbnika,
poročevalca in izvedencev, kadar so imenovani.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora razpis dvostopenjskega
natečaja poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še datum oddaje
natečajnih elaboratov tistih natečajnikov, kateri bodo povabljeni v drugo
stopnjo, razpis vabljenega natečaja pa tudi navedbo natečajnikov, ki jim je
bila priznana sposobnost in so zato na tak natečaj povabljeni.
(3) Razpis v primeru odprtega ali vabljenega projektnega natečaja
mora poleg podatkov iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena vsebovati
tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati natečajniki, pogoje, ki so v zvezi s ceno,
vsebino, obsegom in roki izdelave lokacijskega načrta za nameravano prostorsko
ureditev oziroma projektne dokumentacije za nameravano gradnjo ter ime
poročevalca, lahko pa tudi pogoje, ki so v zvezi z garancijami za zavarovanje
izpolnjevanja njihovih obveznosti za dobro in pravočasno izdelavo lokacijskega načrta
oziroma projektne dokumentacije z določeno vrsto finančnih zavarovanj.
(4) V primeru idejnega natečaja ne sme biti rok iz 8. točke
prvega odstavka tega člena krajši od 30 dni, šteto od dneva objave razpisa
takega natečaja, v primeru projektnega natečaja pa tak rok ne sme biti krajši
od 60 dni, šteto od dneva objave razpisa takega natečaja. V primeru dvostopenjskega
natečaja ne sme biti rok oddaje natečajnih elaboratov krajši od 60 dni, šteto
od dneva objave izida prve stopnje takega natečaja.
47. člen
(objava razpisa javnega natečaja)
(1) Razpis javnega natečaja je treba objaviti:
1.
če je razpisovalec oseba, ki je javni naročnik: na obrazcu, določenim s
predpisi o oddaji javnih naročil, ki se ga objavi na enotnem informacijskem
portalu ministrstva, pristojnega za finance in na spletnih straneh pristojne
poklicne zbornice, razen če je zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi
natečaja odstopila;
2.
če je razpisovalec oseba, ki ni javni naročnik: na njenih spletnih
straneh in spletnih straneh pristojne poklicne zbornice, razen če je zbornica
od sodelovanja pri pripravi in izvedbi natečaja odstopila.
(2) Če je ocenjena vrednost prostorske ureditve oziroma objekta,
ki je predmet natečaja, enaka ali presega vrednost, določeno za posamezne vrste
javnih naročil in je naročnik javnega natečaja oseba, ki je javni naročnik, se mora
razpis javnega natečaja objaviti tudi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Zahteva za objavo, poslana v objavo v Uradno glasilo Evropskih skupnosti, lahko
obsega največ eno stran v tem glasilu ali največ 650 besed.
(3) Naročnik javnega natečaja iz prejšnjega odstavka sme
objaviti razpis na enotnem informacijskem portalu iz prvega odstavka tega člena
šele, ko je bila odposlana njegova zahteva za objavo v Uradnem glasilu
Evropskih skupnosti.
(4) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja sme
objaviti obvestilo o razpisu javnega natečaja tudi v drugih sredstvih javnega
obveščanja, in sicer na krajevno običajen način, vendar ne pred objavo,
določeno s prejšnjimi odstavki tega člena. V takem obvestilu se lahko objavi samo
povzetek pomembnejših elementov razpisa javnega natečaja, če se hkrati tudi
navede, kje je objavljeno celotno besedilo.
(5) Če naj bi stroški izdelave strokovnih rešitev za
prostorsko ureditev oziroma projektne dokumentacije, ki se naj bi oddala v
izdelavo na podlagi poprej izvedenega javnega natečaja, katerega naročnik naj
bi bila oseba, ki je javni naročnik, presegali vrednost 750.000,00 eurov,
oddaja takih storitev pa se naj bi izvedla v naslednjih dvanajstih mesecih, ki
sledijo sprejemu proračuna oziroma finančnega načrta, mora tak naročnik na
enotnem informacijskem portalu ministrstva, pristojnega za finance in v Uradnem
listu Evropskih skupnosti objaviti tudi predhodni razpis. V predhodnem razpisu se
objavijo samo bistvene značilnosti nameravanega javnega natečaja.
(6) Če se v primeru razpisa javnega natečaja, pri katerem nastopa
kot naročnik oseba, ki je javni naročnik, vloži zahtevek za revizijo zoper
natečajne pogoje ali zoper omejitve za sodelovanje na javnem natečaju, se
šteje, da je razpis takega natečaja začasno zadržan, in sicer do odločitve pristojne
revizijske komisije. O takem začasnem zadržanju razpisa javnega natečaja se
natečajnike, ki so že prevzeli natečajno gradivo, pisno obvesti. Obvestilo se
pošlje na njihove kontaktne naslove.
(7) Če pristojna revizijska komisija ugotovi, da zahtevek za
revizijo zoper natečajne pogoje oziroma zoper omejitve za sodelovanje na javnem
natečaju ni bil utemeljen, se taka ugotovitev objavi v istih sredstvih javnega
obveščanja oziroma glasilih, kot je bil objavljen njegov razpis, hkrati pa se v
tej objavi navedejo nov datum in ura, do kdaj je treba oddati natečajni elaborat.
Pri določitvi novega datuma in ure, do kdaj je treba oddati natečajni elaborat,
se smiselno upoštevajo določbe četrtega odstavka prejšnjega člena.
(8) Če pristojna revizijska komisija ugotovi, da je bil
zahtevek za revizijo zoper natečajne pogoje ali zoper omejitve za sodelovanje
na javnem natečaju utemeljen, se mora v istih sredstvih javnega obveščanja
oziroma glasilih, kot je bil objavljen njegov razpis, objaviti preklic razpisa
javnega natečaja.
48. člen
(uporaba jezika)
(1) Razpis javnega natečaja mora biti v slovenskem jeziku.
(2) Razpis javnega natečaja mora biti tudi v primeru objave v
Uradnem listu Evropskih skupnosti pripravljen v slovenskem jeziku. V uradnih
jezikih držav članic Evropske unije se lahko objavi samo povzetek pomembnejših
elementov razpisa, pri čemer pa šteje za avtentično besedilo le besedilo v
slovenskem jeziku.
(3) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja sme poleg
razpisa natečaja v slovenskem jeziku dovoliti uporabo tudi tujih jezikov. V tem
primeru pripravi razpis natečaja tudi v tujem jeziku. Naročnik oziroma razpisovalec
natečaja lahko v razpisu natečaja določi, da smejo natečajniki predložiti svoje
natečajne elaborate delno ali v celoti ne samo v slovenskem, ampak tudi v
določenem tujem jeziku.
(4) Če naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja dovoli,
da lahko natečajnik predloži del natečajnega elaborata v tujem jeziku, mora v
razpisu natečaja tudi navesti, kateri del natečajnega elaborata je lahko v
tujem jeziku.
(5) Za presojo morebitnih dvomljivih zahtev v razpisu natečaja,
ki bi bil v tujem jeziku in posledično prikazov natečajnih rešitev v tujem
jeziku se vedno uporablja razpis natečaja v slovenskem jeziku.
49. člen
(rok za izročitev natečajnega gradiva)
(1) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja mora že na
dan objave razpisa natečaja omogočiti zainteresiranim natečajnikom vpogled v
natečajno gradivo in ga na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Natečajno
gradivo se na zahtevo izroči osebno, po pošti ali na elektronski način, če je
tak način dostave mogoč.
(2) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja sme
zaračunati stroške natečajnega gradiva do višine, ki znaša do največ 0,3%
višine nagradnega sklada, razen če bi stroški razmnoževanja natečajnega gradiva
presegli tako vrednost.
(3) Z razpisom javnega natečaja se lahko določi, da je za
natečajnike prevzem natečajnega gradiva pogoj, da se jim sicer podeljena
nagrada oziroma priznanje ali z razpisom predvidena odškodnina izplača.
50. člen
(možnost vprašanj pred prevzemom natečajnega gradiva in obveznost
odgovorov)
(1) Pravne in fizične osebe, ki se nameravajo udeležiti javnega
natečaja (v nadaljnjem besedilu: potencialni natečajniki), imajo pravico, da
pred prevzemom natečajnega gradiva postavijo razpisovalcu javnega natečaja
vprašanja, ki so v zvezi z razpisom takega natečaja. Vprašanja morajo biti v
pisni obliki in se jih izroči neposredno razpisovalcu javnega natečaja ali
pošlje po pošti, lahko pa tudi po elektronski pošti, če je tako določeno z
razpisom natečaja.
(2) Rok, v katerem lahko potencialni natečajniki pošljejo vprašanja
iz prejšnjega odstavka, je odvisen od roka, določenega z razpisom natečaja, v
katerem je treba oddati natečajni elaborat, vendar ne more biti krajši od ene
četrtine in ne daljši od ene tretjine dni iz četrtega odstavka 46. člena tega
pravilnika, v nobenem primeru pa ta rok ne more biti krajši od osmih dni po
objavi razpisa javnega natečaja.
(3) Če se pošlje vprašanje po pošti, ga je treba poslati priporočeno
in hkrati o tem obvestiti skrbnika. Za dan, ko je razpisovalec javnega natečaja
prejel vprašanje, se šteje dan oddaje na pošto. Če pošlje določeni natečajnik
vprašanje po preteku roka iz prejšnjega odstavka, ni upravičen do odgovora.
(4) Predloge odgovorov, ki jih na vsa pravočasno prejeta vprašanja
pripravi poročevalec, obravnava ocenjevalna komisija na sklepčni seji, ki mora
biti sklicana najpozneje tri dni po preteku roka iz drugega odstavka tega člena
in se do njih opredeli, na tej podlagi pa nato pripravi poročevalec ustrezen
povzetek, v katerem pa ne sme biti podatka o tem, katere pravne ali fizične osebe
so postavile vprašanja. Tak povzetek odgovorov na vprašanja natečajnikov
podpiše predsednik ocenjevalne komisije oziroma v primeru njegove odsotnosti
njegov namestnik.
(5) Povzetek odgovorov na pravočasno prejeta vprašanja natečajnikov
se mora objaviti v istih sredstvih javnega obveščanja oziroma glasilih, v
katerih je bil objavljen razpis javnega natečaja in sicer najpozneje v roku, ki
ne sme biti daljši od ene polovice dni, določenih kot rok za oddajo natečajnega
elaborata po četrtem odstavku 46. člena tega pravilnika, v nobenem primeru pa
ta rok ne sme biti daljši od osmih dni po prejemu zadnjega pravočasno
prispelega vprašanja.
51. člen
(oblika in vsebina natečajnega elaborata)
(1) Natečajni elaborat mora biti v zaprtem ovoju, iz katerega
zunanjščine ne sme biti razvidno, kdo ga je izdelal. Vse sestavine natečajnega
elaborata morajo biti označene z isto šifro ter biti v obliki, zahtevani z
natečajnim gradivom.
(2) V ovoju natečajnega elaborata morata biti poleg natečajnega
elaborata in spiska njegovih sestavin še dve zaprti kuverti:
1.
v prvi kuverti, ki mora biti vidno označena z besedo »KONTAKT«, mora
biti naslov, kamor se vrne natečajni elaborat v primeru, da na natečaju ni
nagrajen, če so bile z razpisom natečaja predvidene odškodnine, pa tudi številka
transakcijskega računa, na katerega se taka odškodnina izplača;
2.
v drugi kuverti, ki mora biti vidno označena z besedo »AVTOR«, morajo
biti:
-
dokumenti oziroma listine, iz katerih je mogoče razbrati identiteto
natečajnika in
-
samo pri projektnem natečaju in če je tako določeno z razpisom natečaja,
tudi dokazila o usposobljenosti natečajnika oziroma dokazila, da natečajnik
izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja oziroma projektiranja.
(3) Če je z razpisom javnega natečaja tako določeno, morajo
biti v ovoju natečajnega elaborata tudi druge kuverte z zahtevanimi dokumenti
oziroma listinami.
(4) Če je natečajnik pravna oseba, mora biti v drugi kuverti
tudi izjava te osebe, kdo je avtor natečajnega elaborata. Če je natečajnik
skupina fizičnih oseb, mora biti v drugi kuverti tudi izjava, ki jo podpišejo
vsi avtorji, naveden predstavnik skupine in priložena pogodba o ureditvi
medsebojnih avtorskih razmerij take skupine, lahko pa tudi razdelilnik avtorskih
in plačilnih razmerij, ki pa ga morajo podpisati vsi člani take skupine.
(5) Z natečajnim gradivom se lahko predpišejo še dodatni pogoji
glede opreme in označbe natečajnih elaboratov.
52. člen
(rok in način oddaje natečajnega elaborata)
(1) Natečajni elaborat mora biti oddan do tistega dne in do
tiste ure, ki je kot skrajni rok za oddajo natečajnih elaboratov določen z
razpisom javnega natečaja, do katerega je treba oddati natečajni elaborat, da
se bo štelo, da je oddan pravočasno.
(2) Datum oddaje natečajnih elaboratov mora biti delovni dan.
(3) Natečajni elaborat se izroči neposredno naročniku oziroma
razpisovalcu natečaja ali pošlje po pošti.
(4) Če se pošlje natečajni elaborat po pošti, jo je treba poslati
priporočeno in hkrati o tem obvestiti skrbnika. Za dan, ko je naročnik oziroma
razpisovalec natečaja prejel natečajni elaborat, se šteje dan oddaje na pošto.
(5) Natečajnik lahko na isti natečaj pošlje le eno natečajno rešitev.
53. člen
(posledice oddaje natečajnega elaborata)
(1) Šteje se, da natečajnik z oddajo natečajnega elaborata pristaja
na natečajne pogoje in da se strinja, da se bo v primeru, če bodo njegove
natečajne rešitve nagrajene, štelo, da je naročnik natečaja s podelitvijo
nagrade v skladu s predpisi, ki urejajo avtorske in sorodne pravice, odkupil
njegove materialne avtorske pravice na njegovem natečajnem elaboratu, vendar
samo, če se mu bo v skladu z določbami drugega oziroma tretjega odstavka 21.
člena tega pravilnika poverila v izdelavo dokumentacija, ki je bila predmet
natečajnih rešitev.
(2) Z izplačilom nagrad avtorju oziroma avtorjem strokovno najprimernejših
rešitev prostorske ureditve in objekta oziroma objektov, prikazanih v njihovih
natečajnih elaboratih, postane naročnik natečaja imetnik materialnih avtorskih
pravic takih natečajnih elaboratov, ko s takim avtorjem oziroma avtorji sklene
ustrezno pogodbo o oddaji dokumentacije, ki je bila predmet natečajnih rešitev,
v izdelavo.
54. člen
(način dela ocenjevalne komisije)
(1) Oddane natečajne elaborate ocenjuje ocenjevalna komisija
na sejah ocenjevalne komisije.
(2) Seje ocenjevalne komisije sklicuje in za njihov nemoten potek
skrbi skrbnik natečaja. Delo ocenjevalne komisije vodi in usmerja predsednik
ocenjevalne komisije. Namestnik predsednika vodi in usmerja delo ocenjevalne
komisije v času odsotnosti predsednika ocenjevalne komisije.
(3) Ocenjevalna komisija dela na rednih sejah, ki so zaprte
za javnost, odloča pa lahko samo na sklepčnih rednih sejah. Na rednih sejah
člani ocenjevalne komisije, v njihovi odsotnosti pa namestniki članov
ocenjevalne komisije, sodelujejo in odločajo neposredno.
(4) Ocenjevalna komisija lahko dela tudi na dopisnih sejah, vendar
samo, če je naročnik natečaja zagotovil elektronsko uporabo
informacijsko-telekomunikacijskih storitev za vsakega člana ocenjevalne
komisije. Na dopisnih sejah sodelujejo člani ocenjevalne komisije oziroma
njihovi namestniki tako, da svoja stališča hkrati posredujejo vsem članom ocenjevalne
komisije, njihovim namestnikom in skrbniku natečaja. Na dopisnih sejah se ne
morejo sprejemati odločitve, ki bi se nanašale na ocenjevanje natečajnih
elaboratov.
(5) Potek vsake seje ocenjevalne komisije se zapisniško evidentira
v natečajnem dnevniku, za katerega vodenje je zadolžen skrbnik natečaja.
(6) Po vsaki končani redni ali dopisni seji ocenjevalne komisije
podpišeta zapisnik predsednik ocenjevalne komisije oziroma v njegovi odsotnosti
njegov namestnik ter skrbnik natečaja.
(7) Ocenjevalna komisija odloča z večino glasov prisotnih članov
oziroma njihovih namestnikov. Šteje se, da je seja ocenjevalne komisije
sklepčna, če je na njej navzoča večina njenih članov oziroma njihovih
namestnikov in če je na njej navzoč predsednik ocenjevalne komisije oziroma njegov
namestnik.
(8) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti zaključna
seja, na kateri se sprejme dokončna razdelitev nagrad oziroma se v prvi fazi
vabljenega natečaja prizna sposobnost določenim natečajnikom, v polni sestavi,
pri čemer morebitne manjkajoče člane ocenjevalne komisije pri glasovanju
nadomestijo namestniki članov. V polni sestavi mora biti tudi dodatna seja
ocenjevalne komisije, če je potrebna po identifikaciji natečajnikov nagrajenih
natečajnih elaboratov oziroma natečajnikov, katerim naj bi se priznala sposobnost.
55. člen
(obveznost polne sestave ocenjevalne komisije)
(1) Sestava ocenjevalne komisije mora ostati enaka pri obeh
stopnjah dvostopenjskega natečaja. Pri obeh stopnjah dvostopenjskega natečaja
mora biti ista oseba tudi poročevalec ter izvedenci, če so bili imenovani.
(2) Če se število članov ocenjevalne komisije po že začetem natečajnem
postopku zmanjša zaradi nepričakovanih dogodkov oziroma razlogov, kot so
odstop, bolezen in podobno, mora naročnik javnega natečaja oziroma pristojna poklicna
zbornica, vsak iz svoje pristojnosti, najpozneje v treh dneh po takem dogodku
izmed dosedanjih namestnikov imenovati nadomestne člane.
(3) Če pristojna poklicna zbornica v treh dneh po dogodku iz
prejšnjega odstavka ne imenuje nadomestnega člana, lahko imenuje takega člana
naročnik natečaja, in sicer v naslednjih treh dneh. Če v osmih dneh po dogodku
iz prejšnjega odstavka nadomestni član ni imenovan, se šteje, da so postali
dosedanji namestniki članov ocenjevalne komisije člani ocenjevalne komisije in
da lahko zato ocenjevalna komisija veljavno odloča.
(4) Določba prejšnjega odstavka se ne more uporabljati v
primeru, če odstopijo vsi člani ocenjevalne komisije in njihovi namestniki. V
takem primeru se mora imenovati nova ocenjevalna komisija in ponoviti razpis
natečaja.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru odstopa
oziroma bolezni poročevalca.
(6) Določbe tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika ne
veljajo v primeru, ko je bil razpis natečaja že objavljen in so bili zaradi
odstopa ali bolezni imenovani novi člani ocenjevalne komisije ali njihovi
namestniki oziroma je bil imenovan nadomestni poročevalec ocenjevalne komisije.
(7) Določbe tega člena ne veljajo v primerih natečajev, pri
katerih sodelujejo izvedenci. Če v takih natečajih določeni izvedenec odstopi
oziroma zboli, preden je bilo pripravljeno pisno poročilo o pregledu natečajnih
elaboratov, naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja v osmih dneh na
predlog ustreznih institucij imenuje nadomestnega izvedenca.
56. člen
(obveznost predhodnega preizkusa)
(1) Ocenjevalna komisija mora pred začetkom ocenjevanja opraviti
predhodni preizkus prejetih natečajnih elaboratov, ki obsega preverjanje
pravočasnosti oddanih natečajnih elaboratov in izpolnjevanja formalnih
natečajnih pogojev, določenih z razpisom natečaja, ki jih je v skladu z načelom
anonimnosti natečajnikov mogoče preveriti še pred razkritjem identitete
natečajnikov.
(2) V predhodnem preizkusu je treba preveriti, kateri natečajni
elaborati:
1.
so bili oddani pravočasno,
2.
so v zapakiranem ovoju, označenim na način, predpisan z razpisom
natečaja,
3.
imajo na predpisan način označene kuverte,
4.
vsebujejo seznam sestavin natečajnega elaborata in
5.
imajo tudi vse druge sestavine, predpisane z razpisom natečaja.
(3) Po opravljenem predhodnem preizkusu iz prejšnjega odstavka
mora ocenjevalna komisija predati skrbniku natečaja vse kuverte, označene z
besedo »AVTOR« in »KONTAKT«, da jih neodprte deponira, vse sestavne dele
prispelih natečajnih elaboratov označiti tako, da je nemogoča njihova naknadna
zamenjava, nato pa iz ocenjevanja izločiti natečajne elaborate, ki ne izpolnjujejo
pogojev iz prejšnjega odstavka.
57. člen
(ocenjevanje natečajnih elaboratov)
(1) Ocenjevalna komisija mora k ocenjevanju pripustiti vse
natečajne elaborate, ki niso bili izločeni iz razlogov, določenih v prejšnjem
členu.
(2) Ocenjevalna komisija mora za vsak neizločeni natečajni elaborat
posebej preveriti, ali so izpolnjeni pogoji, določeni s projektno nalogo in
drugi vsebinski pogoji, določeni z razpisom natečaja (v nadaljnjem besedilu:
vsebinski natečajni pogoji).
(3) Ocenjevalna komisija lahko natečajne elaborate, ki izpolnjujejo
formalne in vsebinske natečajne pogoje, ocenjuje samo v skladu z merili za
ocenjevanje, določenimi v natečajnem gradivu.
(4) Ocenjevalna komisija mora izločiti natečajne elaborate, ki
po načinu in obsegu ne dosegajo razpisnih zahtev ter tiste priloge natečajnih
elaboratov, ki presegajo z natečajnim gradivom določeni obseg natečajnega
elaborata. Pri dvostopenjskem natečaju mora ocenjevalna komisija, ko ocenjuje natečajne
elaborate v drugi stopnji, izločiti take natečajne elaborate, katerih rešitve
so povsem drugačne, kot so bile prikazane v prvi stopnji.
(5) Po razvrstitvi natečajnih del mora ocenjevalna komisija še
posebej glasovati o tistih elaboratih, ki so bili izločeni, ker se je
ugotovilo, da ne izpolnjujejo določenih meril za ocenjevanje, predpisanih z
razpisom natečaja. V nobenem primeru pa ocenjevalna komisija ne sme ocenjevati
natečajnih elaboratov, ki so bili izločeni zaradi neizpolnjevanja naslednjih
formalnih pogojev:
1.
da so bili oddani nepravočasno oziroma po preteku roka, ki je bil z
razpisom natečaja določen za oddajo natečajnih elaboratov, ali
2.
da niso bili v zapakiranem ovoju, ali
3.
da niso bili označeni na način, predpisan z razpisom natečaja oziroma da
v primeru ocenjevanja natečajnih elaboratov nista bili priloženi zaprti
kuverti, označeni na predpisan način.
58. člen
(možnost začasne prekinitve ocenjevanja)
(1) Če je skrbnik natečaja predlagal naročniku natečaja prekinitev
natečaja, ker ocenjevalna komisija njegovo opozorilo, da je določeni natečajni
elaborat izdelan v nasprotju z zakonom oziroma v nasprotju s predpisi, izdanimi
na podlagi zakona oziroma v nasprotju z razpisom natečaja, pri ocenjevanju ni
upoštevala oziroma ni upoštevala njegovega predloga za odpravo takih
nepravilnosti, lahko naročnik natečaja ocenjevalno komisijo opozori in ji
hkrati naloži odpravo takih nepravilnosti.
(2) Če ocenjevalna komisija opozorila iz prejšnjega odstavka ne
upošteva oziroma ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi, ji lahko naročnik
natečaja s sklepom naloži, da začasno prekine ocenjevanje natečajnih
elaboratov.
(3) Ocenjevalna komisija lahko nadaljuje z ocenjevanjem natečajnih
elaboratov, ko ji to v pisni obliki sporoči naročnik natečaja.
59. člen
(ocenitev natečajnih elaboratov)
(1) Ocenjevalna komisija oceni natečajne elaborate na podlagi
njihove predhodne razvrstitve s podelitvijo nagrad in morebitnih posebnih
priznanj.
(2) Nagrade in posebna priznanja se lahko podelijo samo za
tiste natečajne rešitve, ki dobijo na zaključni seji ocenjevalne komisije
dvotretjinsko večino glasov vseh članov ocenjevalne komisije, v primeru
tričlanske žirije pa mora biti taka odločitev soglasna. Enak način odločanja
ocenjevalna komisija uporablja tudi pri izločanju posameznih natečajnih elaboratov
iz nadaljnjega ocenjevanja, če tak način glasovanja zahteva kdo od članov
komisije.
(3) V izjemnih primerih lahko ocenjevalna komisija sprejme
tudi sklep o drugačni razdelitvi nagrad ali oblikuje drugačne skupine nagrad,
kot je bilo predvideno v razpisu, pri čemer pa mora biti tak sklep sprejet
soglasno in na seji, na kateri je ocenjevalna komisija v polni sestavi. Pri tem
morebitne manjkajoče člane ocenjevalne komisije pri glasovanju nadomestijo
namestniki članov. Pri oblikovanju enakovrednih nagrad se ne določi vrstnega
reda.
60. člen
(zaključno poročilo)
(1) Po ocenitvi vseh natečajnih elaboratov se mora
ocenjevalna komisija sestati na zaključni seji, na kateri sprejme oceno
natečajnih elaboratov in poročilo o svojem delu (v nadaljnjem besedilu:
zaključno poročilo).
(2) Zaključno poročilo obsega:
1.
določitev vrstnega reda nagrad in morebitnih posebnih priznanj, z višino
denarnih sredstev, ki pripadajo posamezni nagradi oziroma priznanju ter
določitev višine odškodnin, če so bile z razpisom javnega natečaja predvidene;
2.
utemeljitev odločitev ocenjevalne komisije o določitvi nagrad, priznanj
in odškodnin iz prejšnje točke glede na merila iz razpisa natečaja z ustrezno
obrazložitvijo;
3.
povzetek poročila poročevalca o opravljeni primerjavi natečajnih
elaboratov;
4.
dodatne ugotovitve in stališča oziroma priporočila ocenjevalne komisije
naročniku natečaja (v nadaljnjem besedilu: priporočila ocenjevalne komisije);
5.
morebitna ločena mnenja članov strokovne komisije.
(3) Priporočila ocenjevalne komisije se oblikujejo tako, da
ocenjevalna komisija obrazloži svoje ugotovitve glede nadaljnjega razvoja in
obdelave natečajne naloge.
(4) Zaključno poročilo s podpisi potrdijo člani ocenjevalne komisije
oziroma v primeru njihove odsotnosti njihovi namestniki. S podpisom poročila
podpisnik potrdi, da gre pri posameznih vsebinskih sklopih poročila za večinsko
mnenje.
(5) Zaključno poročilo postane veljavno, ko ga podpiše večina
članov ocenjevalne komisije.
(6) Če se posamezni član ocenjevalne komisije oziroma njegov
namestnik ne strinja z zaključnim poročilom in je zato odklonil podpis pod
njim, lahko svoje osebno drugačno mnenje izrazi v ločenem mnenju, kar pa ne
vpliva na veljavnost zaključnega poročila. Ločeno mnenje mora biti pisno in
mora biti predloženo skrbniku natečaja najpozneje pred sejo ocenjevalne
komisije, na kateri se ugotavlja identiteta natečajnikov.
(7) Zaključno poročilo se lahko dopolni, če se ob pregledu prilog
iz kuvert ali identifikaciji natečajnikov ugotovi razloge za drugačno stališče
ocenjevalne komisije.
61. člen
(identifikacija natečajnikov)
(1) Ugotavljanje identitete oziroma drugih podatkov natečajnikov
se lahko izvede šele po potrditvi zaključnega poročila.
(2) Ugotavljanje identitete natečajnikov se začne z
odpiranjem zapečatenih kuvert, označenih z besedo »AVTOR«, ki jih na sejo
ocenjevalne komisije predloži skrbnik natečaja.
(3) Kuverte, priložene natečajnim elaboratom, ki niso bili
nagrajeni, se ne smejo odpreti in se hranijo pri skrbniku natečaja vse do
zaključka natečaja, po potrditvi zaključnega poročila pa vrnejo neuspelim
natečajnikom na naslove, navedene v prvi kuverti, označene z besedo »KONTAKT«.
62. člen
(obveznost naknadnega preizkusa)
(1) Ko so kuverte, označene z besedo »AVTOR«, odprte, mora
ocenjevalna komisija na podlagi podatkov iz njihove vsebine brez odlašanja
opraviti naknadni preizkus nagrajenih natečajnih elaboratov in natečajnih
elaboratov, katerim so bila podeljena posebna priznanja (v nadaljnjem besedilu:
naknadni preizkus).
(2) Naknadni preizkus obsega preverjanje izpolnjevanja dokazil
o izpolnjevanju pogojev glede usposobljenosti natečajnikov, ki so bili določeni
z razpisom javnega natečaja oziroma natečajnim gradivom in jih je v skladu z
načelom anonimnosti natečajnikov mogoče preveriti šele po razkritju identitete
natečajnikov.
(3) Samo v primeru, če je bilo z razpisom javnega natečaja
tako določeno, lahko opravi ocenjevalna komisija preizkus usposobljenosti
natečajnikov tudi kasneje, vendar najpozneje v treh dneh po preteku poziva
skrbnika javnega natečaja, da predložijo dokazila.
63. člen
(obveznost dodatne seje ocenjevalne komisije)
(1) Če ocenjevalna komisija ugotovi, da avtor, kateremu naj
bi bila podeljena nagrada, ne izpolnjuje pogojev glede usposobljenosti oziroma
da ne bi smel nastopati kot natečajnik iz razlogov, določenih v tretjem oziroma
četrtem odstavku 11. člena tega pravilnika, mora skrbnik javnega natečaja najpozneje
v treh dneh po zaključni seji sklicati dodatno sejo ocenjevalne komisije in ji
predlagati v potrditev ustrezno dopolnitev zaključnega poročila in spremenjena
priporočila ocenjevalne komisije.
(2) Če obstaja dvom, ali določeni natečajnik oziroma avtor
izpolnjuje z razpisom natečaja predpisane pogoje, mora ocenjevalna komisija
takega natečajnika pozvati, da ji v določenem času, ki pa ne sme biti krajši od
treh dni in ne daljši od 15 dni, predloži ustrezna dodatna dokazila. Za taka
dokazila se lahko štejejo samo potrdila iz uradnih evidenc.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena ali če natečajnik
oziroma avtor v roku iz prejšnjega odstavka ocenjevalni komisiji ne predloži
dokazil iz prejšnjega odstavka, se mora v spremenjenem zaključnem poročilu tak
natečajnik oziroma avtor, ki ne izpolnjuje z razpisom natečaja predpisane
pogoje, črtati iz seznama nagrajenih natečajnikov.
(4) Po zaključeni dodatni seji sprejme ocenjevalna komisija ustrezno
spremenjeno oziroma dopolnjeno zaključno poročilo kot aneks k zaključnemu
poročilu, ki ga s podpisi potrdijo člani ocenjevalne komisije in njihovi
namestniki. V primeru iz prejšnjega odstavka lahko ocenjevalna komisija sprejme
sklep o drugačni razdelitvi nagrad ali oblikuje drugačne skupine nagrad, kot je
bilo predvideno v razpisu oziroma s takim sklepom določi, da se preostalim
natečajnikom, ki so bili pred odkritjem, da določeni natečajnik oziroma avtor
ne bi smel sodelovati na natečaju, glede na podeljene nagrade uvrščeni za takim
avtorjem, podelijo višje nagrade, pri čemer pa mora biti tak sklep sprejet
soglasno in na seji, na kateri je ocenjevalna komisija v polni sestavi. Pri tem
morebitne manjkajoče člane ocenjevalne komisije pri glasovanju nadomestijo
namestniki članov.
(5) Aneks k zaključnemu poročilu postane veljaven, ko ga
podpiše večina članov ocenjevalne komisije oziroma v primeru njihove odsotnosti
njihovi namestniki.
(6) Če se posamezni član ocenjevalne komisije oziroma njegov
namestnik ne strinja z aneksom k zaključnemu poročilu in je zato odklonil
podpis pod njim, lahko svoje osebno drugačno mnenje izrazi v ločenem mnenju,
kar pa ne vpliva na veljavnost zaključnega poročila. Tako ločeno mnenje mora biti
pisno in mora biti predloženo skrbniku natečaja najpozneje v osmih dneh po
zaključeni dodatni seji ocenjevalne komisije.
64. člen
(obvestilo o izidu javnega natečaja)
Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja mora takoj po
potrditvi zaključnega poročila ocenjevalne komisije izid natečaja po telefaksu
ali elektronski pošti sporočiti nagrajenim avtorjem, v osmih dneh pa jim nato
še poslati zaključno poročilo. Po končani prvi stopnji dvostopenjskega natečaja
mora biti v takem obvestilu nagrajenim avtorjem tudi navedeno, da se to obvestilo
šteje kot povabilo za sodelovanje v drugi stopnji takega natečaja.
65. člen
(objava izida uspelega javnega natečaja)
(1) Naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja mora izid
javnega natečaja, na katerem je bila podeljena najmanj ena nagrada, objaviti.
Izid takega uspelega javnega natečaja mora biti objavljen v istih sredstvih
javnega obveščanja oziroma glasilih, kot je bil objavljen njegov razpis.
(2) V primeru dvostopenjskega natečaja mora biti izid natečaja
objavljen po zaključeni prvi stopnji in po zaključeni drugi stopnji.
(3) Obvezna vsebina objave obvestila o izidu uspelega javnega
natečaja je naslednja:
1.
naročnik javnega natečaja,
2.
naslov naročnika javnega natečaja (poštni naslov, lahko tudi številka
telefaksa, elektronski naslov in telefonska številka),
3.
opis predmeta in vrste javnega natečaja,
4.
število natečajnikov,
5.
podatki o natečajnikih, ki so prejeli nagrado oziroma posebno priznanje
in o višini takih nagrad oziroma priznanj;
6.
čas in kraj razstave natečajnih elaboratov in morebitne druge informacije
o izidu javnega natečaja, v primeru zaključka prve stopnje dvostopenjskega
natečaja pa tudi datum, ko se začne natečajni postopek druge stopnje, če ta še
ni bil določen z razpisom natečaja.
66. člen
(objava izida neuspelega javnega natečaja)
(1) Če na javnem natečaju ni bila podeljena nobena nagrada,
lahko naročnik javnega natečaja ugotovi, da natečaj ni uspel. Taka ugotovitev,
ki se jo objavi kot obvestilo o izidu neuspelega natečaja, je obvezna, če se na
natečaj ne odzove noben natečajnik.
(2) Objava iz prejšnjega odstavka mora biti v istih sredstvih
javnega obveščanja oziroma glasilih, kot je bil objavljen njegov razpis.
(3) Obvezna vsebina objave obvestila o izidu neuspelega natečaja
je naslednja:
1.
naročnik javnega natečaja,
2.
naslov naročnika javnega natečaja (poštni naslov, lahko tudi številka
telefaksa, elektronski naslov in telefonska številka),
3.
opis predmeta in vrste javnega natečaja,
4.
število natečajnikov oziroma navedba, da se na natečaj ni odzval noben
natečajnik,
5.
opis razlogov, zaradi katerih natečaj ni uspel, in
6.
morebitne druge informacije v zvezi z neuspelim natečajem.
(4) Neuspeli natečaj ob zadostnem številu strokovno odgovarjajočih
rešitev, ki sicer ne ustrezajo pričakovanjem naročnika javnega natečaja, tega
ne odvezuje od izplačila preostalih stroškov natečaja, vključno z odškodninami,
če so bile obljubljene z razpisom javnega natečaja.
67. člen
(obveznost razstave natečajnih elaboratov)
(1) Naročnik uspelega javnega natečaja mora poskrbeti za
razstavo vseh prispelih natečajnih elaboratov, razen tistih, ki so bili že na
prvi seji ocenjevalne komisije izločeni iz ocenjevanja zaradi prepozne
dospelosti ali nepravilno označenega ovoja. Pri dvostopenjskem natečaju morata
biti dve razstavi, prva po končani prvi stopnji, druga pa po končani drugi
stopnji.
(2) Odprtje razstave natečajnih elaboratov mora biti
najpozneje v enem mesecu po objavi izida uspelega natečaja in mora trajati
najmanj en teden.
(3) Nagrajena natečajna dela morajo biti na razstavi opremljena
z imeni avtorjev in vseh članov delovnih skupin, ki so sodelovali pri izdelavi
takega natečajnega elaborata.
(4) Na razstavi mora biti dostopno zaključno poročilo ocenjevalne
komisije oziroma ocena natečajnih elaboratov.
(5) Če so bili na natečaju prisotni natečajni elaborati, ki so
bili že na prvi seji ocenjevalne komisije izločeni iz ocenjevanja zaradi
prepozne dospelosti ali nepravilno označenega ovoja oziroma sploh niso bili
odprti, v prvi kuverti, označeni z besedo »KONTAKT« pa tudi ni bilo naslovov,
kamor se naj taki neuspeli natečajni elaborati vrnejo oziroma taka kuverta ni
bila priložena, se s takimi natečajnimi elaborati ravna v skladu s predpisi, ki
urejajo obvezna ravnanja z odpadnimi materiali.
68. člen
(pravica natečajnikov do vpogleda, odgovorov na vprašanja in
ugovora)
(1) Naročnik javnega natečaja mora po objavi izida natečaja vsakemu
natečajniku na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v natečajni dnevnik in drugo
dokumentacijo, ki je bila vzpostavljena v zvezi s pripravo in izvedbo natečaja
(v nadaljnjem besedilu: natečajna dokumentacija). Vpogled v natečajno
dokumentacijo je možen v času od dneva objave izida natečaja do preteka osmih
dni po objavi izida.
(2) Če vloži natečajnik zahtevo za vpogled v natečajno dokumentacijo
po preteku roka iz prejšnjega odstavka, ima naročnik javnega natečaja pravico,
da taki zahtevi ne ugodi.
(3) Natečajnik lahko v roku iz prvega odstavka tega člena
naročniku javnega natečaja postavi tudi vprašanja, ki so v zvezi z natečajnim
postopkom oziroma se nanašajo na odločitve ocenjevalne komisije.
(4) Če so vprašanja natečajnika v zvezi z natečajnim postopkom
oziroma se nanašajo na odločitve ocenjevalne komisije, mora nanja naročnik
javnega natečaja odgovoriti v treh dneh po njihovem prejemu. Če pa pošlje
natečajnik vprašanja po preteku roka iz prvega odstavka tega člena ali če se taka
vprašanja ne nanašajo na natečajni postopek oziroma odločitve ocenjevalne
komisije, pa ima naročnik javnega natečaja pravico, da na taka vprašanja ne
odgovori.
(5) Naročnik javnega natečaja mora v treh dneh po prejemu
ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost. Pri ugotavljanju utemeljenosti ugovora
mora sodelovati ocenjevalna komisija, lahko pa tudi pristojna poklicna
zbornica, razen če je od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila.
(6) Če naročnik javnega natečaja ugotovi, da je bil ugovor poslan
pravočasno in da je utemeljen, lahko javni natečaj razveljavi in v nadaljevanju
ravna, kot je to v primeru neuspelega javnega natečaja določeno v 66. členu
tega pravilnika. Če pa naročnik javnega natečaja ugotovi, da ugovor ni
utemeljen, ima pravico, da na ugovor ne odgovori.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko naročnik
javnega natečaja odloči, da javni natečaj razveljavi tudi v primeru, ko ugovor
ni bil poslan v roku iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da je tak
ugovor utemeljen.
69. člen
(sklep o zaključku javnega natečaja)
(1) Če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki
je javni naročnik, se tak natečaj zaključi s sklepom, ki ga mora sprejeti tak
naročnik najpozneje v treh dneh po odprtju razstave, razen če so bili vloženi
ugovori iz tretjega odstavka prejšnjega člena ali če je bil v primeru javnega natečaja,
katerega naročnik je javni naročnik, vložen zahtevek za revizijo zoper njegov
izid. V takem primeru mora biti sprejet sklep najpozneje v treh dneh po
odločitvi o vloženem ugovoru oziroma odločitvi pristojne revizijske komisije. V
primeru, če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki ni javni
naročnik, sprejetje takega sklepa ni potrebno, se pa mora ne glede na to začeti
z izvršitvijo zaključka natečaja v skladu s predpisi, ki urejajo civilnopravna
oziroma obligacijska razmerja in se zato šteje, kot da je tak sklep sprejet.
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj naslednje elemente:
1.
predmet in vrsta javnega natečaja s povzetkom podatkov iz objave
obvestila o izidu natečaja,
2.
podatki o stroških javnega natečaja z njihovo specifikacijo in
3.
drugi podatki, ki so v zvezi z izvedbo in zaključkom javnega natečaja,
vključno s podatki o odločitvah v zvezi z ugovori oziroma zahtevki za revizijo
zoper njegov razpis, če so bili vloženi.
70. člen
(posledice objave sklepa o zaključku javnega natečaja)
Sklep o zaključku javnega natečaja je:
1.
v primeru idejnega natečaja izvršilni naslov za izplačilo nagrad in
priznanj, če so bila podeljena, odškodnin in drugih stroškov, ki so nastali v
zvezi s pripravo in izvedbo natečaja, upravičencem za tako izplačilo;
2.
v primeru projektnega natečaja izvršilni naslov za izplačilo nagrad in
priznanj, če so bila podeljena, odškodnin in drugih stroškov, ki so nastali v
zvezi s pripravo in izvedbo natečaja, upravičencem za tako izplačilo ter za
začetek postopka oddaje predmeta natečaja v izdelavo.
71. člen
(obveznost izplačil)
(1) Plačila stroškov uspelega oziroma neuspelega natečaja morajo
biti izvedena praviloma v 30 dneh, najpozneje pa v 90 dneh po objavi sklepa o
zaključku javnega natečaja oziroma dnevu, ko bi bil tak sklep lahko izdan.
(2) Plačilo stroškov natečaja izvede razpisovalec javnega natečaj
na način in pod pogoji, določenimi s pogodbo, sklenjeno med njim in naročnikom
javnega natečaja, oziroma naročnik javnega natečaja, če je nastopal sam kot razpisovalec
javnega natečaja. V primeru dvostopenjskega natečaja se plačilo stroškov izvede
po vsaki zaključeni fazi oziroma stopnji.
(3) Izplačilo honorarjev članom ocenjevalne komisije, ki jih
je imenovala pristojna poklicna zbornica, skrbniku javnega natečaja ter
poročevalcu ter izvedencem, če so bili imenovani, se izvede na način in pod
pogoji, določenimi z drugim odstavkom 44. člena tega pravilnika. Drugi člani
ocenjevalne komisije, ki jih je imenoval naročnik javnega natečaja, imajo pravico
do ustrezne nagrade, če so se tako pred imenovanjem dogovorili z naročnikom
javnega natečaja.
(4) Članu ocenjevalne komisije oziroma drugemu posamezniku iz
prejšnjega odstavka, ki je odstopil po že začetem natečajnem postopku, se
honorar ne izplača.
(5) Vse nagrade in odškodnine se izplačajo v bruto zneskih.
72. člen
(možnosti oddaje predmeta natečaja v izdelavo)
(1) Če je bila na projektnem natečaju podeljena prva nagrada,
mora naročnik javnega natečaja najprej ponuditi sklenitev pogodbe za izdelavo
predloga lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije prvo nagrajenemu
avtorju, prvo nagrajeni avtor pa mora na tako ponudbo odgovoriti v petnajstih
dneh po njenem prejemu.
(2) Če prvo nagrajeni avtor na poziv naročnika javnega natečaja
za oddajo ponudbe v roku iz prejšnjega odstavka ne odgovori ali če odgovori, da
ponudbe ne bo posredoval, ker ni zainteresiran za izdelavo predloga lokacijskega
načrta oziroma projektne dokumentacije, lahko naročnik javnega natečaja
prostorskega načrtovalca oziroma projektanta izbere izmed ostalih nagrajenih
natečajnikov in jih zato povabi na pogajanja, hkrati pa vnovči finančno
zavarovanje, če je bilo z razpisom javnega natečaja predpisano. Na tak način lahko
naročnik tudi izbere prostorskega načrtovalca oziroma projektanta, če prva
nagrada ni bila podeljena.
(3) Če na javnem natečaju prva nagrada ni bila podeljena:
1.
mora v primeru, ko je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki
je javni naročnik, v skladu s predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov
in ponudnikov v primeru javnega razpisa za natečaj načrtov, tak naročnik začeti
postopek s pogajanji brez predhodne objave in nanj povabiti vse nagrajene
avtorje in jim v tem postopku ponuditi sklenitev pogodbe za izdelavo predloga
lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije;
2.
lahko v primeru, ko je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki
ni javni naročnik, tak naročnik ponudi sklenitev pogodbe za izdelavo predloga
lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije vsem nagrajenim avtorjem.
(4) Naročnik javnega natečaja lahko v primeru, da nihče od
nagrajenih avtorjev na poziv za oddajo ponudbe ne odgovori ali, če odgovori, da
ponudbe ne bo posredoval, ker ni zainteresiran za izdelavo predloga
lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije, izdelavo lokacijskega
načrta oziroma projektne dokumentacije ponudi oziroma odda pod enakimi pogoji
nenagrajenim avtorjem, katerih natečajne elaborate je ocenjevala ocenjevalna
komisija in jih zato povabi na pogajanja. Take nenagrajene avtorje lahko povabi
naročnik javnega natečaja na pogajanja tudi v primeru, če pogajanja z
nagrajenimi avtorji niso bila uspešna.
(5) Če se nihče od nenagrajenih avtorjev iz prejšnjega odstavka
pogajanj ne udeleži, se lahko izdelava lokacijskega načrta oziroma projektne
dokumentacije pod enakimi pogoji ponudi oziroma odda kateremukoli drugemu
prostorskemu načrtovalcu oziroma projektantu, in sicer:
1.
v primeru, če je kot naročnik projektnega natečaja nastopal javni
naročnik, na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi, ki določajo
obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru razpisa za natečaj načrtov;
2.
v primeru, če je kot naročnik projektnega natečaja nastopala oseba, ki
ni javni naročnik, na način in pod pogoji, kot jih sama določi taka oseba.
73. člen
(obveznost novega natečaja)
(1) Če projektni natečaj ni uspel, predmeta takega natečaja ni
mogoče oddati v izdelavo brez novega natečaja. Novi natečaj se lahko izvede
drugače kot neuspeli oziroma se ga lahko izvede kot drugačna vrsta javnega
natečaja glede na način izvedbe.
(2) Če investitor prostorske ureditve oziroma objekta, ki je
bil predmet projektnega natečaja ali njegov pravni naslednik, v enem letu po
sprejetju sklepa o zaključku natečaja ne začne z oddajo predmeta natečaja v
izdelavo, se šteje, da se je tak naročnik javnega natečaja odpovedal natečajnim
rešitvam in se zato lahko za isto območje prostorske ureditve oziroma objekt
izvede nov natečaj. Nov javni natečaj se lahko izvede enako kot prejšnji, lahko
pa tudi drugače kot prejšnji oziroma se ga lahko izvede kot drugačna vrsta
javnega natečaja glede na način izvedbe.
74. člen
(posebnosti v primeru idejnega natečaja)
Če je bila na idejnem natečaju podeljena ena ali več nagrad, se
lahko naročnik takega natečaja po sprejetju sklepa o zaključku takega uspelega
javnega natečaja odloči:
1.
da izvede določeno vrsto projektnega natečaja, ali
2.
da ponudi sklenitev pogodbe za izdelavo predloga lokacijskega načrta
oziroma projektne dokumentacije prvonagrajenemu avtorju, lahko pa tudi vsem
nagrajenim avtorjem, razen če je bila predmet natečaja prostorska ureditev oziroma
objekt, za katerega je javni natečaj obvezen; v takem primeru se mora pred
oddajo del pripraviti in izvesti projektni natečaj po določbah tega pravilnika.
Pravilnik o javnih natečajih za izbiro
strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list
RS, št. 108/04) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75. člen
(dokončanje javnih
natečajev)
(1) Že začeti javni natečaji se zaključijo v skladu z
razpisnimi pogoji, določenimi v objavi njihovega razpisa, predmet takih
natečajev pa se lahko odda v izdelavo na način, kot to določajo določbe tega
pravilnika samo v primeru, če se sprejme in objavi sklep o njegovem zaključku v
skladu z določbami 69. člena tega pravilnika.
(2) Javni natečaj se šteje za začet, če je bil pred dnem uveljavitve
tega pravilnika njegov razpis objavljen na spletnih straneh pristojne poklicne
zbornice ali v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma v Uradnem listu
Evropskih skupnosti, lahko pa tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja,
vendar samo, če je naročnik natečaja pri njegovi pripravi in izvedbi sodeloval
s pristojno poklicno zbornico na način in pod pogoji, določenimi s tem
pravilnikom.
76. člen
(dokončanje drugih
natečajev)
Če je bil pred dnem uveljavitve tega pravilnika objavljen razpis
določenega natečaja, pri katerega pripravi in izvedbi ni sodelovala pristojna
poklicna zbornica na način in pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom, se tak
natečaj ne glede na to, ali se imenuje javni ali ne, ne šteje za javni natečaj
po določbah tega pravilnika. Predmet takega natečaja se lahko v primeru, če je
kot njegov naročnik nastopal javni naročnik, po njegovem zaključku odda v
izdelavo na način in pod pogoji, kot to določajo tiste določbe Zakona o javnih
naročilih (Uradni list RS, št. 36/04 – prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu:
ZJN-1), ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega
razpisa za natečaj načrtov.
77. člen
(uskladitev poimenovanj)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za predpise, ki
določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega razpisa za
natečaj načrtov šteje ZJN-1 in izvršilni predpisi, izdani na njegovi podlagi.
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se v primerih, ko
nastopa kot naročnik javnega natečaja oseba, ki je javni naročnik:
-
javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih
ureditev in objektov po določbah tega pravilnika šteje kot natečaj za
pridobitev načrtov planiranja prostora, urbanističnih načrtov, načrtov na
področju arhitekture, inženiringa ali informatike po določbah ZJN-1;
-
ocenjevalna komisija po določbah tega pravilnika šteje kot žirija po
določbah ZJN-1;
-
kandidat za natečajnika po določbah tega pravilnika šteje kot kandidat
po določbah ZJN-1;
-
natečajno gradivo po določbah tega pravilnika šteje kot razpisna
dokumentacija po določbah ZJN-1;
-
razpis javnega natečaja po določbah tega pravilnika šteje kot razpis
natečaja načrtov po določbah ZJN-1;
-
formalne zahteve po določbah tega pravilnika šteje kot pogoj po določbah
ZJN-1;
-
merila za ocenjevanje po določbah tega pravilnika šteje kot merilo in
kvalifikacijske zahteve po določbah ZJN-1;
-
natečajni elaborat po določbah tega pravilnika šteje kot načrt ali
program, za katerega se v natečaju po določbah ZJN-1 podeli nagrada ali se odda
brez podelitve nagrade.
(3) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se v primerih, ko
nastopa kot naročnik javnega natečaja oseba, ki je javni naročnik:
-
šteje, da je sklep o začetku javnega natečaja v skladu s predpisi o
javnih naročilih, če vsebuje elemente, predpisane s Pravilnikom o natančnejši
vsebini sklepa za začetek postopka oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št.
32/04);
-
za vrednost, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem
listu Evropskih skupnosti, šteje vrednost po Pravilniku o določitvi tolarskih
protivrednosti, nad katerimi so potrebne objave javnih naročil v Uradnem
glasilu Evropskih skupnosti (Uradni list RS, št. 40/04);
-
kot obrazec, na katerem se objavi obvestilo o razpisu javnega natečaja,
uporablja obrazec iz priloge 10 Pravilnika o enotnih obrazcih za vse vrste
objav, ki jih morajo naročniki objavljati po Zakonu o javnih naročilih (Uradni
list RS, št. 44/04);
-
kot obrazec, na katerem se objavi obvestilo o zaključku javnega
natečaja, uporablja obrazec iz priloge 11 predpisa iz prejšnje alinee.
(4) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za predpise, ki
določajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe
objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb in na podlagi katerih se
določajo vrste večstanovanjskih stavb, stanovanjskih stavb za posebne namene in
nestanovanjskih stavb, namenjenih javni rabi, za katere je javni natečaj
obvezen, šteje Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa,
vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list
RS, št. 97/03).
78. člen
(uskladitev objav razpisov
javnih natečajev)
Če z dnem uveljavitve tega pravilnika še ni vzpostavljen enotni
informacijski portal ministrstva, pristojnega za finance, se do njegove
vzpostavitve obvestila o razpisih in zaključkih javnih natečajev, pri katerih
kot naročnik nastopa oseba, ki je javni naročnik, pošiljajo v objavo v Uradni
list Republike Slovenije.
79. člen
(uskladitve organizacijske
narave)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za skupno koordinacijsko
telo iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika šteje skupno koordinacijsko
telo iz 120. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02,
97/03 – odl. US, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 47/04 in 62/04 – odl. US).
(2) Če na dan, ko začne veljati ta pravilnik, ZAPS in IZS še
nista ustanovili skupno koordinacijsko telo iz prejšnjega odstavka, se vse
naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnih natečajev, opravljajo pri
Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS/97), ki je bila ustanovljena
na podlagi 100.a člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84
in 29/86; Uradni list RS, št. 71/93 – ZUN, 40/94 – odl. US, 69/94 – odl. US,
59/96, 45/99, 42/00 – odl. US, 52/00 – ZGPro in 52/00) oziroma se na naslov
IZS/97 tudi pošiljajo pozivi naročnikov javnih natečajev za sodelovanje pri
pripravi in izvedbi javnih natečajev, vendar najdalj do ustanovitve skupnega
koordinacijskega telesa.
(3) Šteje se, da je skupno koordinacijsko telo iz prvega odstavka
tega člena ustanovljeno in je začelo opravljati naloge, ki so v zvezi s
pripravo in izvedbo javnih natečajev, ko ZAPS in IZS hkrati objavita njegov
naslov oziroma sedež na svojih spletnih straneh.
80. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
graditvi objektov – ZGO-1D (Uradni list RS, št. 57/12) določa:
»31. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
-
[…],
-
določbe 13. in 14. člena Pravilnika o javnih natečajih za izbiro
strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list
RS, št. 108/04).«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»32. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.