Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu obsega:

-       Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/02 z dne 22 .3 .2002),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 90/05 z dne 10. 10. 2005).

PRAVILNIK

o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki hitrosti v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: merilnik hitrosti), postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, način označevanja ter rok redne overitve.

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP–48.

2. člen

Ta pravilnik velja za merilnike hitrosti, ki se uporabljajo za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu na enega od naslednjih načinov:

1.     za stacionarno merjenje hitrosti z merilniki hitrosti, ki so v času merjenja pritrjeni na stojala ali vgrajeni v ohišja ali podobne priprave za fiksiranje položaja;

2.     za mobilno merjenje hitrosti iz premikajočega se vozila ali z ročnim merilnikom hitrost ali s sledenjem, pri katerem merilno vozilo sledi kontroliranemu vozilu in ugotavlja hitrost kontroliranega vozila na podlagi merjenja časa in prevožene poti;

3.     za merjenje hitrosti s fiksno vgrajenimi merilniki hitrosti, pri katerem so merilniki hitrosti v času merjenja fiksno vgrajeni na za to določena mesta in merijo hitrost vozil na podlagi merjenja časa vožnje na cestnih odsekih znane dolžine.

Z merilniki hitrosti se lahko meri hitrost prihajajočih vozil, odhajajočih vozil, vozil, ki prehitevajo oziroma vozijo mimo, ali hitrost vozil na posameznih cestnih odsekih.

Z merilniki hitrosti se sme meriti hitrosti vozil samo na način, ki je odobren v certifikatu o odobritvi tipa merila, in pod pogoji, ki jih določata navodilo za uporabo in ta pravilnik.

3. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.     »ovinek« je cestni odsek s polmerom krivine, krajšim od 260 m. Takšna krivina obstaja, če znaša odmik med primerno navezno linijo (npr. rob ceste, črta po sredini ceste) in premico na sredini 25 m dolgega odseka več kot 30 cm

(slika 1);

2.     »varnostna razlika« je največja možna vrednost merilnega pogreška pri uporabi posameznega merilnika hitrosti. Vrednost varnostne razlike se odšteje od izmerjene hitrosti vozila;

3.     »registrator vožnje« je naprava, ki registrira potek meritve (začetek, konec, čas in dolžino prevožene poti).

II. MEROSLOVNE ZAHTEVE

4. člen

Merilniki hitrosti morajo izmerjene vrednosti kazati številčno v kilometrih na uro (km/h).

5. člen

Merilniki hitrosti morajo meriti hitrost vozil najmanj v območju od 30 km/h do 150 km/h.

6. člen

Največji dopustni pogrešek merilnika hitrosti ne sme biti večji od ± 3 km/h do vključno 100 km/h in ± 3% izmerjene vrednosti nad 100 km/h.

7. člen

Merilniki hitrosti morajo delovati pod naslednjimi pogoji:

1.     Referenčni pogoji:

-  okoliška temperatura                                             23 °C ± 2 °C,

-  relativna vlažnost                                                   60 % ± 15%,

-  napajalna napetost                                                nazivna vrednost ± 2%.

2.     Delovni pogoji (za dele, ki so med delovanjem izpostavljeni okoliškim vplivom):

-  okoliška temperatura najmanj v območju             od 0 °C do +50 °C.

3.     Pogoji skladiščenja (za dele, ki so med delovanjem izpostavljeni okoliškim vplivom):

-  temperatura skladiščenja najmanj v območju      od –25 °C do +70 °C.

7.a člen

Pri izmerjenem rezultatu hitrosti se upoštevajo naslednje varnostne razlike:

-       5 km/h pri merilnem rezultatu do vključno 100 km/h;

-       7 km/h pri merilnem rezultatu od 100 km/h do vključno 200 km/h;

-       11 km/h pri merilnem rezultatu nad 200 km/h;

razen:

-       pri merjenju v ovinkih, kjer se upošteva varnostna razlika 11% izmerjene vrednosti;

-       pri merjenju s sledenjem, kjer se upoštevajo varnostne razlike iz tabele 1 v 10. členu tega pravilnika.

III. DODATNE MEROSLOVNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE VRSTE MERILNIKOV HITROSTI

8. člen

(črtan)

9. člen

Več merilnikov hitrosti, ki med delovanjem oddajajo signale iste narave na enakem frekvenčnem območju, se na enem cestnem odseku, krajšem od trikratne vrednosti dosega merilnika, lahko uporablja le, če so smeri njihovih žarkov obrnjene druga od druge. Če merilniki hitrosti delujejo na različnih frekvenčnih pasovih, je mogoča tudi vzporedna medsebojna uporaba.

10. člen

Meritve hitrosti pri mobilnem merjenju s sledenjem so dovoljene ob upoštevanju naslednjih zahtev:

-       merjenje hitrosti je treba izvajati na najmanj 200 m dolgem odseku;

-       pri izmerjenem rezultatu se pri merjenjih hitrosti upoštevajo naslednje varnostne razlike:

Tabela 1: Varnostne razlike pri merjenju hitrosti s sledenjem

Pri hitrostih do vključno 100 km/h je varnostna razlika podana v km/h (absolutna vrednost), pri hitrostih nad 100 km/h pa v odstotkih (relativna vrednost). Podana varnostna razlika se do rezultata merjenja do vključno 100 km/h odbije od izmerjene vrednosti, pri rezultatih nad 100 km/h pa se varnostna razlika izračuna in nato odbije od izmerjene vrednosti.

Pri izračunanih povprečnih hitrostih se merilni rezultat zaokroži na polni kilometer navzdol.

11. člen

Pri merjenju hitrosti s sledenjem je izmerjena hitrost aritmetična srednja vrednost hitrosti vožnje na celotnem območju merjenja.

Pri merjenju hitrosti s sledenjem je treba upoštevati naslednje zahteve:

-       merilno vozilo v času meritve ne sme prehiteti kontroliranega vozila;

-       na koncu merjenja mora biti razdalja med merilnim vozilom in kontroliranim vozilom enaka ali večja kot na začetku merjenja;

-       merjenje je treba izvajati na naslednjih najmanjših odsekih:

a)       200 m na odsekih z največjo dovoljeno hitrostjo do vključno 90 km/h;

b)       500 m na odsekih z največjo dovoljeno hitrostjo nad 90 km/h;

-       če se pri merjenju hitrosti s sledenjem uporabljajo naprave za slikovno dokumentiranje z zoomom (objektivom s spremenljivo goriščno razdaljo), mora biti nastavitev zooma vidna na posnetku in se med merjenjem ne sme spreminjati;

-       na zahtevo voznika kontroliranega vozila mu mora biti omogočen takojšen ogled zabeleženega poteka merjenja;

-       pri izmerjenem rezultatu se pri merjenjih hitrosti upoštevajo varnostne razlike, ki so določene v tabeli 1 iz prejšnjega člena;

-       pri izdelavi slikovne dokumentacije je treba izdelati najmanj tri posnetke, in sicer ob začetku merjenja, ob koncu merjenja in zunaj merilnega območja.

Pri merjenju hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa, računalnika in registratorja vožnje je za evidentiranje poteka meritve treba izdelati slikovno dokumentacijo in zapis, na katerem so zabeleženi čas začetka meritve, čas konca meritve, prevožena pot v času meritve, nastavitev zooma ter izmerjena vrednost hitrosti v merilnem odseku.

Pri merjenju hitrosti s sledenjem in z uporabo tahografa, računalnika in video sistema:

-       mora kontrolirano vozilo med merjenjem stalno snemati kamera;

-       se za evidentiranje poteka meritve izdela slikovno gradivo, na katerem je razviden potek celotne meritve. Na slikovnem gradivu morajo biti evidentirani čas, prevožena pot, trenutna hitrost merilnega vozila, števec okvirjev slik, nastavitev zooma in izmerjena vrednost hitrosti v merilnem odseku.

12. člen

Ročni merilniki hitrosti se pri merjenju lahko uporabljajo iz roke ali naslonjeni na stabilno oporo ali z ramensko oporo ali nameščeni na stojalu z gibljivo glavo. Merilni žarek mora zajeti os gibanja kontroliranega vozila. Ročni merilniki hitrosti se praviloma uporabljajo z roba cestišča ali z nadvozov.

Merjenje z ročnimi merilniki hitrosti iz premikajočega se vozila ni dovoljeno.

13. člen

(črtan)

IV. TEHNIČNE ZAHTEVE

14. člen

Vsi sklopi merilnika hitrosti morajo biti zavarovani pred mehanskimi udarci pri predvidenih pogojih uporabe.

Merilnik hitrosti mora imeti vgrajeno funkcijo samopreskušanja, ki se izvede najmanj ob vsakem vklopu in ponovnem zagonu naprave.

Merilnik hitrosti mora imeti vgrajeno funkcijo, ki onemogoči delovanje merilnika hitrosti ob okvari ali napačnem delovanju ali pa le-te registrira.

Vsi elementi merilnika hitrosti, ki vplivajo na meroslovne lastnosti, izračun in shranjevanje podatkov, morajo biti ustrezno zaščiteni pred namerno ali nenamerno nepravilno uporabo.

15. člen

Za dokumentiranje meritev je obvezna uporaba naprav za slikovno dokumentiranje, ki zagotavljajo nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov (npr. časa meritve) kontroliranemu vozilu, razen kadar je rezultat merjenja hitrosti mogoče takoj po meritvi neposredno prikazati vozniku kontroliranega vozila.

V. NAPISI IN OZNAKE

16. člen

Na merilniku hitrosti morajo biti naslednji napisi in oznake:

-       oznaka tipa merilnika hitrosti,

-       serijska številka merilnika hitrosti in leto izdelave,

-       ime proizvajalca ali njegova blagovna znamka,

-       uradna oznaka odobritve tipa merila.

Napisi in oznake morajo pri normalnih delovnih pogojih ostati trajni in lahko berljivi.

VI. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

17. člen

Za merilnike hitrosti so obvezne odobritev tipa, prva overitev in redne overitve.

K zahtevi za odobritev tipa mora vložnik zahteve poleg dokumentacije iz 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) priložiti še naslednjo dokumentacijo:

1.     uporabniško dokumentacijo, ki vsebuje:

- navodila za montažo in električno priključitev merilnika hitrosti,

- potrebno programsko opremo in navodilo za namestitev programske opreme,

- navodilo za uporabo, vzdrževanje in kalibracijo v slovenskem jeziku,

- navodilo za funkcionalni preskus merilnika hitrosti,

- opis postopka ugotavljanja skladnosti z odobrenim tipom;

2.     konstrukcijsko (tehnično) dokumentacijo električne in elektronske strojne opreme;

3.     konstrukcijsko (tehnično) dokumentacijo programske opreme, ki je potrebna za delovanje (če je vgrajena v napravo):

-  opis programske opreme,

-  opis podatkovnih komunikacij med podsestavi,

-  podatke in navodilo za identifikacijo programske opreme, vgrajene v merilo,

-  pisno izjavo vložnika, da programska oprema merilnika hitrosti ne opravlja nobenih drugih funkcij, razen tistih, ki so določene v prvi alinei te točke,

-  način zaščite programske opreme;

4.     konstrukcijsko (tehnično) dokumentacijo mehanske konstrukcije;

5.     en set epromov oziroma drugih sorodnih uporabljenih elektronskih elementov ali modulov (spominskih medijev) z naloženim programom merilnika hitrosti;

6.     druge dokumente ali podatke, če so potrebni za izvedbo preskusa tipa.

Po potrebi lahko organ za ugotavljanje skladnosti zahteva tudi izvorno kodo programa in druga pripadajoča orodja, ki so bila uporabljena pri razvoju in izdelavi merilnika hitrosti.

18. člen

Preskus tipa merilnika hitrosti vsebuje tudi preverjanje proizvajalčevih pisnih navodil za uporabo, da se ugotovi, ali so podatki in postopki jasno in razumljivo navedeni.

19. člen

Prva overitev se izvede na tak način in v takem obsegu, da se ugotovi skladnost z zahtevami iz tega pravilnika.

VII. REDNE IN IZREDNE OVERITVE

20. člen

Največji dopustni pogrešek pri rednih oziroma izrednih overitvah ne sme biti večji od največjega dopustnega pogreška pri prvi overitvi. Redne oziroma izredne overitve se izvedejo na enak način kot prve overitve.

21. člen

Rok redne overitve merilnikov hitrosti je 1 leto.

22. člen

Merilni postopek, s katerim se preskušajo merilniki hitrosti, mora imeti merilno negotovost boljšo od ene tretjine zahtevane točnosti za merilnike hitrosti.

Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/02) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»VIII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

23. člen

Merilniki hitrosti, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za dopplerske radarje (Uradni list SFRJ, št. 3/85), se smejo dajati v promet in uporabo ter redne in izredne overitve po tem pravilniku, če izpolnjujejo zahteve iz 4. in 6. člena tega pravilnika.

24. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehata uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za dopplerske radarje (Uradni list SFRJ, št. 3/85) in pravilnik o pogojih za ustanovitev laboratorijev za pregled dopplerskih radarjev (Uradni list SFRJ, št. 3/85).

25. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 90/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»16. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.