Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij za magistre farmacije obsega:
-
Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte
(Uradni list RS, št. 79/00 z dne 8. 9. 2000),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in
poteku specializacij za farmacevte (Uradni list RS, št. 55/04 z dne 21. 5.
2004).
PRAVILNIK
o vrstah, vsebini in poteku
specializacij za magistre farmacije
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek
in programe specializacij magistrov farmacije in magister farmacije (v
nadaljnjem besedilu: magistri farmacije) v Republiki Sloveniji, odobravanje specializacij
in postopek opravljanja specialističnih izpitov.
2. člen
Specializacija magistrov farmacije je
oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja in usposabljanja (v
nadaljevanju: usposabljanja), ki je potrebno za dodatno in poglobljeno
pridobivanje znanja in veščin na enem od področij farmacije.
Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto
specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja ter z
opravljeno specialistično nalogo in specialističnim izpitom.
Vrste specializacij, čas trajanja in
programi specializacij so določeni v prilogi 1, List magistra farmacije
specializanta je priloga 2, Zapisnik o specialističnem izpitu je priloga 3,
Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu je priloga 4. tega pravilnika.
II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ
3. člen
Programe in vsebine specializacij (v
nadaljnjem besedilu: program) določi Lekarniška zbornica Slovenije (v
nadaljnjem besedilu: zbornica) v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo, Zavodom
za farmacijo in preizkušanje zdravil ter Slovenskim farmacevtskim društvom,
sprejme pa jih skupščina zbornice. Programi morajo biti primerljivi s skupnimi
programi držav Evropske skupnosti, če ti obstajajo, ali s skupnimi značilnostmi
programov njenih članic. Evidence vsebin programov vodi zbornica.
4. člen
Program posameznih specializacij določi:
-
obseg znanja in veščine, ki jih mora specializant obvladati do zaključka
specializacije,
-
vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije,
-
druge vsebine in postopke za opravljanje in priznavanje posameznih specializacij.
III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA MESTA
5. člen
Specializacija se opravlja na
specializantskih mestih pri fizičnih in pravnih osebah, ki opravljajo
dejavnosti posameznih farmacevtskih specialnosti (v nadaljnjem besedilu:
pooblaščeni izvajalci). Ti morajo izpolnjevati pogoje, določene s pravilnikom o
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni
delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije
(Uradni list RS, št. 25/93 in 1/99).
V primeru, da za del programa ali celoten
program specializacije ni ustreznega pooblaščenega izvajalca v državi, se ta
del opravi v tujih organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno
usposabljanje.
V odločbi, ki jo izda minister za zdravje pooblaščenemu
izvajalcu za usposabljanje specializantov, je navedeno tudi, na katere vrste
specializacij se nanaša, ter število odobrenih specializantskih mest po vrstah
specializacij.
6. člen
Specializacija poteka pri enem ali več
pooblaščenih izvajalcih, tako da ima specializant zagotovljeno možnost za
pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene farmacevtske
specialnosti.
7. člen
Pooblaščeni izvajalec mora specializantu
nuditi prostor in možnosti za praktično in teoretično delo. Dostopna mu morata
biti domača in tuja strokovna literatura v enakem obsegu, kot zaposlenim magistrom
farmacije, ter prostor in oprema za praktično vadbo veščin in postopkov, ki jih
predvideva specializacija.
8. člen
Pooblaščeni izvajalec je dolžan sprejeti na
usposabljanje takšno število specializantov določene vrste specializacije,
kolikor ima odobrenih specializantskih mest za to specializacijo.
Usposabljanje specializanta na posameznem
specializantskem mestu traja do izteka v programu določenega trajanja programa
ali dela programa specializacije.
9. člen
Zbornica vodi register odobrenih
specializacij in evidenco prostih ter zasedenih specializantskih mest.
Pooblaščeni izvajalec je dolžan vsakih šest
mesecev, to je do 31. decembra in do 30. junija vsako leto, zbornici posredovati
naslednje sezname:
-
seznam prostih in zasedenih specializantskih mest po vrstah
specializacij,
-
seznam glavnih in neposrednih mentorjev,
-
seznam specializantov s predvidenim datumom zaključka njihove
specializacije.
Vsako spremembo v številu in zasedenosti
specializantskih mest mora pooblaščeni izvajalec sporočiti zbornici v osmih
dneh po nastali spremembi.
IV. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE
10. člen
Kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih
specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe in
potrebe preskrbe z zdravili ugotavljajo izvajalci javne zdravstvene službe, ter
organizacije, ki opravljajo proizvodnjo in promet z zdravili in o tem enkrat
letno obveščajo Ministrstvo za zdravje ter zbornico.
Na podlagi teh podatkov ter podatkov o
številu prostih specializantskih mest zbornica s soglasjem Ministrstva za zdravje
vsako leto določi število novih specializacij za posamezna strokovna področja.
11. člen
Zbornica enkrat na leto, najkasneje do 30.
aprila, razpiše z javnim razpisom specializacije za posamezna specialistična
področja.
12. člen
Na razpis za opravljanje specializacije se
lahko prijavi:
-
magister farmacije, ki ima opravljeno pripravništvo in strokovni izpit
in ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju farmacevtskih dejavnosti;
-
magister farmacije, ki ima končan najmanj pet let trajajoč univerzitetni
študij, ki je obsegal najmanj 4 leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja
in najmanj šestmesečno praktično usposabljanje v lekarni ali v bolnišnici pod vodstvom
farmacevtskega oddelka bolnišnice ter ima opravljen strokovni izpit in najmanj
2 leti delovnih izkušenj na področju farmacevtskih dejavnosti;
-
državljan države članice Evropske unije, ki mu je v skladu z Zakonom o
postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za
opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v
Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02) (v nadaljnjem besedilu: poseben
zakon) priznana kvalifikacija magister farmacije in ima najmanj 2 leti delovnih
izkušenj na področju farmacevtskih dejavnosti.
13. člen
Na podlagi razpisa iz 11. člena tega
pravilnika naslovi kandidat na zbornico vlogo, ki ji priloži naslednje
dokumente:
-
dokazilo o zaključenem univerzitetnem študiju na Fakulteti za farmacijo
v Ljubljani ali potrdilo o nostrifikaciji diplome s področja farmacije,
-
dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu na Ministrstvu za zdravje,
-
dokazila, iz katerih je razvidno delo po diplomi, ki bi se lahko
priznalo kot opravljeni del specializacije,
-
soglasje delodajalca, oziroma izjava kandidata o pokrivanju stroškov
specializacije,
-
dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije,
-
dokazilo o znanju slovenskega jezika,
-
dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi
predpisi.
Ne glede na prejšnji odstavek kandidati iz
držav članic Evropske unije vlogi predložijo naslednje dokumente:
-
odločbo o priznanju kvalifikacij za opravljanje poklica v Republiki
Sloveniji, pridobljeno v postopku za priznavanje kvalifikacij po posebnem zakonu,
-
dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi
predpisi.
V svoji vlogi lahko kandidat predlaga tudi
pooblaščenega izvajalca in glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati
specializacijo.
14. člen
Izbirni postopek za vse prijavljene
kandidate opravi zbornica.
Pri izbiri imajo prednost kandidati s
področij, ki nimajo zagotovljenih specialistov, predvidenih z nacionalnim
programom zdravstvenega varstva Republike Slovenije – zdravje za vse do leta 2004 in z ozirom na pogoje, navedene v zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih.
Zbornica odloči o vlogi za specializacijo v
tridesetih dneh po preteku razpisnega roka. Odločbo o specializaciji izda
zbornica v upravnem postopku; za kandidate, ki niso zaposleni ter za državljane
držav, ki niso članice Evropske unije, pa specializacijo predhodno odobri
minister za zdravje.
Po zaključku izbirnega postopka izda
zbornica izbranim kandidatom odločbo o specializaciji, v kateri se določi tudi
datum začetka opravljanja specializacije in glavnega mentorja. Odločba se vroči
izbranemu kandidatu in glavnemu mentorju. Izbranemu kandidatu se pošlje tudi
List magistra farmacije specializanta in navodila za opravljanje
specializacije, ki jih izda zbornica, in podatke o prostih specializantskih
mestih.
Kandidatom, ki niso izbrani, se o tem izda
odločba.
Kandidat lahko vloži pritožbo zoper odločbo
iz tega člena na Ministrstvo za zdravje.
V. MENTORSTVO
15. člen
V času trajanja specializacije ima
specializant glavnega mentorja. Za izvajanje specializacije na posameznih
specializantskih mestih ima specializant področne mentorje.
Naloge glavnega mentorja so naslednje:
-
pripravi individualiziran program specializacije svojemu specializantu,
-
usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija
poteka po programu,
-
sodeluje s področnimi mentorji in spremlja njihovo delo,
-
ocenjuje napredovanje znanja specializanta,
-
predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da
specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,
-
organizira skupinske oblike izobraževanja specializantov.
Področni mentor usposablja in nadzira
specializanta in poroča glavnemu mentorju o napredovanju znanja specializanta.
Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.
16. člen
Zbornica evidentira in imenuje glavne in
področne mentorje na predlog pooblaščenih izvajalcev.
Zbornica vodi register glavnih in področnih
mentorjev.
Glavni mentor je izbran izmed magistri
farmacije z učiteljskim nazivom, in sicer s strokovnega področja, na katerem
poteka specializacija. Glavni mentor je lahko tudi specialist, ki ima najmanj
pet let izkušenj na svojem področju.
Glavni mentor lahko istočasno skrbi za
največ osem specializantov.
Področni mentor je praviloma specialist
določene specialnosti, pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi nefarmacevti, pa
je lahko tudi drug strokovnjak. Izjemoma in za ozko opredeljene dejavnosti je
lahko področni mentor tudi starejši specializant. Področnega mentorja
specializantu določi pooblaščeni izvajalec s seznama področnih mentorjev.
17. člen
Zbornica lahko v primeru nespoštovanja
mentorskih dolžnosti glavnega ali področnega mentorja razreši mentorstva.
VI. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE
18. člen
Specializacija se začne z dnem, ki je določen
v odločbi o specializaciji.
Obdobje, ki je v programu opredeljeno kot
trajanje specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče opraviti program
specializacije.
Dejansko traja specializacija tako dolgo,
da kandidat pridobi znanje in veščine s celotnega področja specializacije v
tolikšnem obsegu, da bo po zaključeni specializaciji in opravljenem
specialističnem izpitu lahko opravljal samostojno delo.
Predlog za podaljšanje trajanja
specializacije poda glavni mentor. O predlogu odloči zbornica v roku 30 dni od
vložitve predloga. Specializant se zoper to odločitev lahko pritoži na
Ministrstvo za zdravje.
19. člen
Specializant lahko v času specializacije samostojno
opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno
formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljena druga
specializacija).
20. člen
Specializacija poteka v okviru polnega
delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem
izvajalcu.
21. člen
Redni letni dopust se všteva v čas
specializacije.
Prekinitve specializacije zaradi bolezni,
izrednega dopusta, izpolnjevanja vojaških obveznosti ipd., ki skupaj ne trajajo
dalj kot štiri tedne v koledarskem letu, ne podaljšujejo celotnega trajanja
specializacije.
Pri daljši odsotnosti zaradi bolezni,
porodniškega dopusta ali drugih opravičljivih obveznostih se čas specializacije
ustrezno podaljša.
22. člen
V program specializacije se lahko priznava
podiplomsko izobraževanje in usposabljanje, ki je skladno s programom ali delom
programa zadevne specializacije. V čas specializacije se lahko šteje tudi
obdobje izobraževanja in usposabljanja na lastne stroške ali delo v tujini, če
je bilo usposabljanje v tem času skladno s programom specializacije, ki velja v
Republiki Sloveniji. O skladnosti programov in priznanju dobe in vsebine
specializacije, opravljene v času tako opravljenega dela, odloča zbornica, ki
se po potrebi posvetuje z izvajalci programov specializacij.
23. člen
Če glavni mentor ugotovi, da specializant
brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu
specializacije, mora najkasneje po treh mesecih in po predhodnem pisnem
opozorilu specializantu, zbornici predlagati prenehanje specializacije. O
predlogu odloči zbornica, ko se seznani s pojasnili glavnega mentorja in
specializanta. Zoper sklep se specializant ali glavni mentor lahko pritožita na
Ministrstvo za zdravje.
24. člen
Opravljanje posameznih delov programa se v
času specializacije potrjuje v listu magistra farmacije specializanta. To je
dokument, v katerem mentorji potrdijo, da je specializant opravil predpisani
del programa tako, da je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine.
V primeru, da so posamezni deli programov
specializacije sestavljeni iz seznanjanja s teoretičnimi znanji, mora
specializant pred izvajanjem praktičnega dela predhodno pridobiti potrditev
teoretičnega znanja.
VII. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT
25. člen
Doseženo raven znanja in obvladovanja
veščin mentorji preverjajo med potekom specializacije.
26. člen
Specializant, ki opravi predpisan program,
lahko pristopi k specialističnemu izpitu.
Vlogo za opravljanje specialističnega
izpita naslovi na zbornico. K vlogi specializant priloži ustrezno izpolnjen
list magistra farmacije specializanta, izjavo glavnega mentorja o
pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in morebitne druge dokumente,
ki jih predvideva program specializacije.
Opravljanje specialističnega izpita odobri
zbornica.
27. člen
Ne glede na določilo drugega odstavka 18.
člena se lahko specializant, ki po mnenju glavnega mentorja že pred potekom
specialističnega programa obvlada celoten program specializacije, predčasno
priglasi k izpitu. V tem primeru ne sme specializantu manjkati več kot šest
mesecev opravljanja specializacije glede na siceršnji program. K tej vlogi
priloži tudi mnenje glavnega mentorja.
28. člen
Če specializant izpolnjuje vse pogoje za
opravljanje specialističnega izpita, zbornica v petnajstih dneh po prejemu
vloge izda odločbo, v kateri določi izpitno komisijo ter čas in kraj
opravljanja specialističnega izpita. Datum izpita se predhodno uskladi s člani
izpitne komisije, rok za izpit pa ne sme biti krajši od petnajstih dni od dne vročitve
odločbe. Odločba se pošlje kandidatu, članom izpitne komisije in glavnemu
mentorju.
Na utemeljeno prošnjo kandidata lahko
predsednik komisije preloži izpit za največ petnajst dni. V vsakem drugem
primeru specializant ponovno zaprosi za opravljanje specialističnega izpita.
Kadar član komisije iz utemeljenih razlogov
zaprosi za svojo zamenjavo, ima kandidat pravico zahtevati, da se izpit odloži
za najmanj petnajst dni, ki se šteje od vročitve obvestila o zamenjavi člana
komisije.
29. člen
Če program specializacije ne določa
drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.
30. člen
Tričlanska izpitna komisija je sestavljena
iz predsednika in dveh članov. Zapisnikarja, ki je magister farmacije, določi
predsednik komisije. Komisija je lahko tudi mednarodna. Predsednik in člani
izpitne komisije morajo imeti naziv fakultetnega učitelja. Član izpitne
komisije je lahko tudi specialist, ki izpolnjuje pogoje za glavnega mentorja iz
16. člena tega pravilnika. Predsednik izpitne komisije mora praviloma imeti
dolgoletne izkušnje v preverjanju znanja na specialističnih izpitih.
Seznam članov izpitnih komisij pripravi
zbornica v sodelovanju z Fakulteto za farmacijo.
Glavni mentor ne more biti predsednik
izpitne komisije.
31. člen
Izpitna komisija odloča z večino glasov.
Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z
“opravil” ali “ni opravil”. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje,
lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje z oznako “cum laude”. Taka
odločitev mora biti sprejeta soglasno.
32. člen
Če je kandidat neuspešen pri opravljanju
izpita, lahko izpitna komisija zahteva podaljšanje specializacije in postavi še
druge posebne zahteve za nadaljevanje.
Specializacija se lahko podaljša za najmanj
tri mesece in največ dve leti.
Posebne zahteve, ki jih postavi izpitna
komisija, se morajo nanašati na pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila med
izpitom. Izpitna komisija določi del programa, ki ga mora specializant
ponoviti, ali navede znanja in veščine, ki jih mora specializant utrjevati pod
nadzorom mentorja.
33. člen
Če kandidat neopravičeno ne pride na izpit
ali odstopi od že pričetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.
Če kandidat ne pride na izpit iz
opravičljivega razloga, se mora k izpitu ponovno prijaviti in obenem utemeljiti
svojo odsotnost na prvem roku. Če je razlog utemeljen, o čemer presodi
zbornica, se šteje, da se kandidat prvič prijavlja na izpit.
34. člen
Kandidat, ki tretjič ne opravi izpita,
izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja izpita.
35. člen
Zoper odločitev izpitne komisije se
specializant lahko pritoži zbornici v osmih dneh po opravljanju izpita.
36. člen
O poteku izpita se piše zapisnik na
predpisanem obrazcu, katerega vzorec je priloga tega pravilnika. Zapisnik vodi
zapisnikar, podpišejo ga vsi člani komisije. Zapisnik se izroči kandidatu in
zbornici najkasneje v sedmih dneh po končanem izpitu.
37. člen
Kandidatu, ki opravi specialistični izpit,
izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in z njim podeli
naziv specialista ustrezne specialnosti. Vzorec obrazca potrdila je priloga
tega pravilnika.
Zbornica izda specialistu potrdilo o
opravljenem specialističnem izpitu najkasneje v 15 dneh po opravljenem izpitu.
38. člen
Specialistični naziv, pridobljen v tujini,
se prizna, če je program specializacije v tujini primerljiv programu, ki velja
v Republiki Sloveniji.
O pogojih za priznanje specializacije na
podlagi prvega odstavka odloči zbornica, ki lahko predhodno pridobi mnenje
ustreznih strokovnih organizacij.
VIII. SPECIALIZACIJE DRŽAVLJANOV DRŽAV, KI NISO ČLANICE
EVROPSKE UNIJE
39. člen
Državljan države, ki ni članica Evropske
unije (v nadaljnjem besedilu: tuj državljan) lahko v Republiki Sloveniji
opravlja specializacijo pod pogoji in v skladu s postopkom, ki so določeni z
zakonom in s tem pravilnikom ter po programu, ki velja za državljane Republike
Slovenije.
Za izdajo odločbe o specializaciji mora tuj
državljan ob vlogi predložiti zbornici:
-
dokazilo o zaključenem študiju na eni od fakultet za farmacijo in
potrdilo o nostrifikaciji diplome,
-
dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu v Republiki Sloveniji,
-
potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika,
-
izjavo o kritju stroškov specializacije,
-
dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi
predpisi.
40. člen
Zbornica preveri izpolnjevanje pogojev in
izda odločbo o specializaciji, v kateri določi tudi pooblaščenega izvajalca,
kjer se bo specializacija opravljala, način plačevanja šolnine in glavnega
mentorja.
41. člen
Na podlagi odločbe sklene tuj državljan s
pooblaščenim izvajalcem pogodbo za opravljanje specializacije, s katero
določita medsebojne pravice in obveznosti.
Za tuje državljane veljajo enake določbe
glede vsebine in poteka specializacije ter opravljanje izpita, kakor za
slovenske državljane.
Pred pričetkom opravljanja programa
specializacije na lastne stroške, magister farmacije, kandidat za
specializacijo sklene z zbornico posebno pogodbo, s katero se urejajo
medsebojne obveznosti v zvezi z razporejanjem in vodenjem programa
specializacije.
Višino šolnine za specializacijo tujcev, ki
vključuje tudi stroške izpita, določi zbornica v soglasju z Ministrstvom za
zdravje.
Priloga 1: Seznam in programi specializacij
Priloga 2: List farmacevta specializanta
Priloga 3: Zapisnik o specialističnem izpitu
Priloga 4: Potrdilo o opravljenem specialističnem
izpitu
Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij za
farmacevte (Uradni list RS, št. 79/00)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Osebe, ki jim je bila odobrena
specializacija pod pogoji in na način, ki je veljal do uveljavitve tega
pravilnika, in so začele opravljati program specializacije, nadaljujejo s
specializacijo in opravijo izpit po dotedaj veljavnih pogojih.
43. člen
Pooblaščeni izvajalci, pri katerih so se
opravljale specializacije do uveljavitve tega pravilnika in izpolnjujejo
pogoje, določene s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov
pripravništva, sekundarijata in specializacije, izvajajo specializacije tudi po
uveljavitvi tega pravilnika.
44. člen
Javni razpis za specializacije iz 11. člena
se za leto 2000 razpiše najkasneje do 30. novembra 2000.
45. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta
pravilnik, prenehajo veljati za specializacije farmacevtov določbe pravilnika o
specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št.
16/82).
46. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu RS.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o
vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte (Uradni list RS, št. 55/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.