Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij za magistre farmacije obsega:

-       Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte (Uradni list RS, št. 79/00 z dne 8. 9. 2000),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte (Uradni list RS, št. 55/04 z dne 21. 5. 2004).

PRAVILNIK

o vrstah, vsebini in poteku specializacij za magistre farmacije

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik ureja vrste, trajanje, potek in programe specializacij magistrov farmacije in magister farmacije (v nadaljnjem besedilu: magistri farmacije) v Republiki Sloveniji, odobravanje specializacij in postopek opravljanja specialističnih izpitov.

2. člen

Specializacija magistrov farmacije je oblika podiplomskega strokovnega izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju: usposabljanja), ki je potrebno za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in veščin na enem od področij farmacije.

Specialistično izobrazbo za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja ter z opravljeno specialistično nalogo in specialističnim izpitom.

Vrste specializacij, čas trajanja in programi specializacij so določeni v prilogi 1, List magistra farmacije specializanta je priloga 2, Zapisnik o specialističnem izpitu je priloga 3, Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu je priloga 4. tega pravilnika.

II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ

3. člen

Programe in vsebine specializacij (v nadaljnjem besedilu: program) določi Lekarniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo, Zavodom za farmacijo in preizkušanje zdravil ter Slovenskim farmacevtskim društvom, sprejme pa jih skupščina zbornice. Programi morajo biti primerljivi s skupnimi programi držav Evropske skupnosti, če ti obstajajo, ali s skupnimi značilnostmi programov njenih članic. Evidence vsebin programov vodi zbornica.

4. člen

Program posameznih specializacij določi:

-       obseg znanja in veščine, ki jih mora specializant obvladati do zaključka specializacije,

-       vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije,

-       druge vsebine in postopke za opravljanje in priznavanje posameznih specializacij.

III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA MESTA

5. člen

Specializacija se opravlja na specializantskih mestih pri fizičnih in pravnih osebah, ki opravljajo dejavnosti posameznih farmacevtskih specialnosti (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci). Ti morajo izpolnjevati pogoje, določene s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije (Uradni list RS, št. 25/93 in 1/99).

V primeru, da za del programa ali celoten program specializacije ni ustreznega pooblaščenega izvajalca v državi, se ta del opravi v tujih organizacijah, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje.

V odločbi, ki jo izda minister za zdravje pooblaščenemu izvajalcu za usposabljanje specializantov, je navedeno tudi, na katere vrste specializacij se nanaša, ter število odobrenih specializantskih mest po vrstah specializacij.

6. člen

Specializacija poteka pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih, tako da ima specializant zagotovljeno možnost za pridobivanje potrebnega obsega znanja in veščin določene farmacevtske specialnosti.

7. člen

Pooblaščeni izvajalec mora specializantu nuditi prostor in možnosti za praktično in teoretično delo. Dostopna mu morata biti domača in tuja strokovna literatura v enakem obsegu, kot zaposlenim magistrom farmacije, ter prostor in oprema za praktično vadbo veščin in postopkov, ki jih predvideva specializacija.

8. člen

Pooblaščeni izvajalec je dolžan sprejeti na usposabljanje takšno število specializantov določene vrste specializacije, kolikor ima odobrenih specializantskih mest za to specializacijo.

Usposabljanje specializanta na posameznem specializantskem mestu traja do izteka v programu določenega trajanja programa ali dela programa specializacije.

9. člen

Zbornica vodi register odobrenih specializacij in evidenco prostih ter zasedenih specializantskih mest.

Pooblaščeni izvajalec je dolžan vsakih šest mesecev, to je do 31. decembra in do 30. junija vsako leto, zbornici posredovati naslednje sezname:

-       seznam prostih in zasedenih specializantskih mest po vrstah specializacij,

-       seznam glavnih in neposrednih mentorjev,

-       seznam specializantov s predvidenim datumom zaključka njihove specializacije.

Vsako spremembo v številu in zasedenosti specializantskih mest mora pooblaščeni izvajalec sporočiti zbornici v osmih dneh po nastali spremembi.

IV. RAZPIS IN ODOBRITEV SPECIALIZACIJE

10. člen

Kratkoročne in dolgoročne potrebe po novih specialistih za posamezna področja za potrebe mreže javne zdravstvene službe in potrebe preskrbe z zdravili ugotavljajo izvajalci javne zdravstvene službe, ter organizacije, ki opravljajo proizvodnjo in promet z zdravili in o tem enkrat letno obveščajo Ministrstvo za zdravje ter zbornico.

Na podlagi teh podatkov ter podatkov o številu prostih specializantskih mest zbornica s soglasjem Ministrstva za zdravje vsako leto določi število novih specializacij za posamezna strokovna področja.

11. člen

Zbornica enkrat na leto, najkasneje do 30. aprila, razpiše z javnim razpisom specializacije za posamezna specialistična področja.

12. člen

Na razpis za opravljanje specializacije se lahko prijavi:

-       magister farmacije, ki ima opravljeno pripravništvo in strokovni izpit in ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju farmacevtskih dejavnosti;

-       magister farmacije, ki ima končan najmanj pet let trajajoč univerzitetni študij, ki je obsegal najmanj 4 leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja in najmanj šestmesečno praktično usposabljanje v lekarni ali v bolnišnici pod vodstvom farmacevtskega oddelka bolnišnice ter ima opravljen strokovni izpit in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju farmacevtskih dejavnosti;

-       državljan države članice Evropske unije, ki mu je v skladu z Zakonom o postopku priznavanja kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 21/02) (v nadaljnjem besedilu: poseben zakon) priznana kvalifikacija magister farmacije in ima najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju farmacevtskih dejavnosti.

13. člen

Na podlagi razpisa iz 11. člena tega pravilnika naslovi kandidat na zbornico vlogo, ki ji priloži naslednje dokumente:

-       dokazilo o zaključenem univerzitetnem študiju na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani ali potrdilo o nostrifikaciji diplome s področja farmacije,

-       dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu na Ministrstvu za zdravje,

-       dokazila, iz katerih je razvidno delo po diplomi, ki bi se lahko priznalo kot opravljeni del specializacije,

-       soglasje delodajalca, oziroma izjava kandidata o pokrivanju stroškov specializacije,

-       dokazilo o državljanstvu Republike Slovenije,

-       dokazilo o znanju slovenskega jezika,

-       dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi.

Ne glede na prejšnji odstavek kandidati iz držav članic Evropske unije vlogi predložijo naslednje dokumente:

-       odločbo o priznanju kvalifikacij za opravljanje poklica v Republiki Sloveniji, pridobljeno v postopku za priznavanje kvalifikacij po posebnem zakonu,

-       dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi.

V svoji vlogi lahko kandidat predlaga tudi pooblaščenega izvajalca in glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo.

14. člen

Izbirni postopek za vse prijavljene kandidate opravi zbornica.

Pri izbiri imajo prednost kandidati s področij, ki nimajo zagotovljenih specialistov, predvidenih z nacionalnim programom zdravstvenega varstva Republike Slovenije – zdravje za vse do leta 2004 in z ozirom na pogoje, navedene v zakonu o zdravilih in medicinskih pripomočkih.

Zbornica odloči o vlogi za specializacijo v tridesetih dneh po preteku razpisnega roka. Odločbo o specializaciji izda zbornica v upravnem postopku; za kandidate, ki niso zaposleni ter za državljane držav, ki niso članice Evropske unije, pa specializacijo predhodno odobri minister za zdravje.

Po zaključku izbirnega postopka izda zbornica izbranim kandidatom odločbo o specializaciji, v kateri se določi tudi datum začetka opravljanja specializacije in glavnega mentorja. Odločba se vroči izbranemu kandidatu in glavnemu mentorju. Izbranemu kandidatu se pošlje tudi List magistra farmacije specializanta in navodila za opravljanje specializacije, ki jih izda zbornica, in podatke o prostih specializantskih mestih.

Kandidatom, ki niso izbrani, se o tem izda odločba.

Kandidat lahko vloži pritožbo zoper odločbo iz tega člena na Ministrstvo za zdravje.

V. MENTORSTVO

15. člen

V času trajanja specializacije ima specializant glavnega mentorja. Za izvajanje specializacije na posameznih specializantskih mestih ima specializant področne mentorje.

Naloge glavnega mentorja so naslednje:

-       pripravi individualiziran program specializacije svojemu specializantu,

-       usklajuje in nadzira potek specializacije ter s tem zagotavlja, da specializacija poteka po programu,

-       sodeluje s področnimi mentorji in spremlja njihovo delo,

-       ocenjuje napredovanje znanja specializanta,

-       predlaga podaljšanje določenega dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,

-       organizira skupinske oblike izobraževanja specializantov.

Področni mentor usposablja in nadzira specializanta in poroča glavnemu mentorju o napredovanju znanja specializanta. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.

16. člen

Zbornica evidentira in imenuje glavne in področne mentorje na predlog pooblaščenih izvajalcev.

Zbornica vodi register glavnih in področnih mentorjev.

Glavni mentor je izbran izmed magistri farmacije z učiteljskim nazivom, in sicer s strokovnega področja, na katerem poteka specializacija. Glavni mentor je lahko tudi specialist, ki ima najmanj pet let izkušenj na svojem področju.

Glavni mentor lahko istočasno skrbi za največ osem specializantov.

Področni mentor je praviloma specialist določene specialnosti, pri dejavnostih, ki jih izvajajo tudi nefarmacevti, pa je lahko tudi drug strokovnjak. Izjemoma in za ozko opredeljene dejavnosti je lahko področni mentor tudi starejši specializant. Področnega mentorja specializantu določi pooblaščeni izvajalec s seznama področnih mentorjev.

17. člen

Zbornica lahko v primeru nespoštovanja mentorskih dolžnosti glavnega ali področnega mentorja razreši mentorstva.

VI. TRAJANJE IN POTEK SPECIALIZACIJE

18. člen

Specializacija se začne z dnem, ki je določen v odločbi o specializaciji.

Obdobje, ki je v programu opredeljeno kot trajanje specializacije, je najkrajši čas, v katerem je mogoče opraviti program specializacije.

Dejansko traja specializacija tako dolgo, da kandidat pridobi znanje in veščine s celotnega področja specializacije v tolikšnem obsegu, da bo po zaključeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko opravljal samostojno delo.

Predlog za podaljšanje trajanja specializacije poda glavni mentor. O predlogu odloči zbornica v roku 30 dni od vložitve predloga. Specializant se zoper to odločitev lahko pritoži na Ministrstvo za zdravje.

19. člen

Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja tista dela in storitve, za katere je usposobljen z dotlej pridobljeno formalno izobrazbo (zaključen študij s strokovnim izpitom, opravljena druga specializacija).

20. člen

Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu.

21. člen

Redni letni dopust se všteva v čas specializacije.

Prekinitve specializacije zaradi bolezni, izrednega dopusta, izpolnjevanja vojaških obveznosti ipd., ki skupaj ne trajajo dalj kot štiri tedne v koledarskem letu, ne podaljšujejo celotnega trajanja specializacije.

Pri daljši odsotnosti zaradi bolezni, porodniškega dopusta ali drugih opravičljivih obveznostih se čas specializacije ustrezno podaljša.

22. člen

V program specializacije se lahko priznava podiplomsko izobraževanje in usposabljanje, ki je skladno s programom ali delom programa zadevne specializacije. V čas specializacije se lahko šteje tudi obdobje izobraževanja in usposabljanja na lastne stroške ali delo v tujini, če je bilo usposabljanje v tem času skladno s programom specializacije, ki velja v Republiki Sloveniji. O skladnosti programov in priznanju dobe in vsebine specializacije, opravljene v času tako opravljenega dela, odloča zbornica, ki se po potrebi posvetuje z izvajalci programov specializacij.

23. člen

Če glavni mentor ugotovi, da specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu specializacije, mora najkasneje po treh mesecih in po predhodnem pisnem opozorilu specializantu, zbornici predlagati prenehanje specializacije. O predlogu odloči zbornica, ko se seznani s pojasnili glavnega mentorja in specializanta. Zoper sklep se specializant ali glavni mentor lahko pritožita na Ministrstvo za zdravje.

24. člen

Opravljanje posameznih delov programa se v času specializacije potrjuje v listu magistra farmacije specializanta. To je dokument, v katerem mentorji potrdijo, da je specializant opravil predpisani del programa tako, da je pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine.

V primeru, da so posamezni deli programov specializacije sestavljeni iz seznanjanja s teoretičnimi znanji, mora specializant pred izvajanjem praktičnega dela predhodno pridobiti potrditev teoretičnega znanja.

VII. PREVERJANJE ZNANJA IN SPECIALISTIČNI IZPIT

25. člen

Doseženo raven znanja in obvladovanja veščin mentorji preverjajo med potekom specializacije.

26. člen

Specializant, ki opravi predpisan program, lahko pristopi k specialističnemu izpitu.

Vlogo za opravljanje specialističnega izpita naslovi na zbornico. K vlogi specializant priloži ustrezno izpolnjen list magistra farmacije specializanta, izjavo glavnega mentorja o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit in morebitne druge dokumente, ki jih predvideva program specializacije.

Opravljanje specialističnega izpita odobri zbornica.

27. člen

Ne glede na določilo drugega odstavka 18. člena se lahko specializant, ki po mnenju glavnega mentorja že pred potekom specialističnega programa obvlada celoten program specializacije, predčasno priglasi k izpitu. V tem primeru ne sme specializantu manjkati več kot šest mesecev opravljanja specializacije glede na siceršnji program. K tej vlogi priloži tudi mnenje glavnega mentorja.

28. člen

Če specializant izpolnjuje vse pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica v petnajstih dneh po prejemu vloge izda odločbo, v kateri določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita. Datum izpita se predhodno uskladi s člani izpitne komisije, rok za izpit pa ne sme biti krajši od petnajstih dni od dne vročitve odločbe. Odločba se pošlje kandidatu, članom izpitne komisije in glavnemu mentorju.

Na utemeljeno prošnjo kandidata lahko predsednik komisije preloži izpit za največ petnajst dni. V vsakem drugem primeru specializant ponovno zaprosi za opravljanje specialističnega izpita.

Kadar član komisije iz utemeljenih razlogov zaprosi za svojo zamenjavo, ima kandidat pravico zahtevati, da se izpit odloži za najmanj petnajst dni, ki se šteje od vročitve obvestila o zamenjavi člana komisije.

29. člen

Če program specializacije ne določa drugače, se specialistični izpit opravlja pri pooblaščenem izvajalcu.

30. člen

Tričlanska izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Zapisnikarja, ki je magister farmacije, določi predsednik komisije. Komisija je lahko tudi mednarodna. Predsednik in člani izpitne komisije morajo imeti naziv fakultetnega učitelja. Član izpitne komisije je lahko tudi specialist, ki izpolnjuje pogoje za glavnega mentorja iz 16. člena tega pravilnika. Predsednik izpitne komisije mora praviloma imeti dolgoletne izkušnje v preverjanju znanja na specialističnih izpitih.

Seznam članov izpitnih komisij pripravi zbornica v sodelovanju z Fakulteto za farmacijo.

Glavni mentor ne more biti predsednik izpitne komisije.

31. člen

Izpitna komisija odloča z večino glasov.

Uspeh kandidata na izpitu se ocenjuje z “opravil” ali “ni opravil”. Če kandidat pokaže izjemno, nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje z oznako “cum laude”. Taka odločitev mora biti sprejeta soglasno.

32. člen

Če je kandidat neuspešen pri opravljanju izpita, lahko izpitna komisija zahteva podaljšanje specializacije in postavi še druge posebne zahteve za nadaljevanje.

Specializacija se lahko podaljša za najmanj tri mesece in največ dve leti.

Posebne zahteve, ki jih postavi izpitna komisija, se morajo nanašati na pomanjkljivosti, ki jih je ugotovila med izpitom. Izpitna komisija določi del programa, ki ga mora specializant ponoviti, ali navede znanja in veščine, ki jih mora specializant utrjevati pod nadzorom mentorja.

33. člen

Če kandidat neopravičeno ne pride na izpit ali odstopi od že pričetega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.

Če kandidat ne pride na izpit iz opravičljivega razloga, se mora k izpitu ponovno prijaviti in obenem utemeljiti svojo odsotnost na prvem roku. Če je razlog utemeljen, o čemer presodi zbornica, se šteje, da se kandidat prvič prijavlja na izpit.

34. člen

Kandidat, ki tretjič ne opravi izpita, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja izpita.

35. člen

Zoper odločitev izpitne komisije se specializant lahko pritoži zbornici v osmih dneh po opravljanju izpita.

36. člen

O poteku izpita se piše zapisnik na predpisanem obrazcu, katerega vzorec je priloga tega pravilnika. Zapisnik vodi zapisnikar, podpišejo ga vsi člani komisije. Zapisnik se izroči kandidatu in zbornici najkasneje v sedmih dneh po končanem izpitu.

37. člen

Kandidatu, ki opravi specialistični izpit, izda zbornica potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in z njim podeli naziv specialista ustrezne specialnosti. Vzorec obrazca potrdila je priloga tega pravilnika.

Zbornica izda specialistu potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu najkasneje v 15 dneh po opravljenem izpitu.

38. člen

Specialistični naziv, pridobljen v tujini, se prizna, če je program specializacije v tujini primerljiv programu, ki velja v Republiki Sloveniji.

O pogojih za priznanje specializacije na podlagi prvega odstavka odloči zbornica, ki lahko predhodno pridobi mnenje ustreznih strokovnih organizacij.

VIII. SPECIALIZACIJE DRŽAVLJANOV DRŽAV, KI NISO ČLANICE EVROPSKE UNIJE

39. člen

Državljan države, ki ni članica Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: tuj državljan) lahko v Republiki Sloveniji opravlja specializacijo pod pogoji in v skladu s postopkom, ki so določeni z zakonom in s tem pravilnikom ter po programu, ki velja za državljane Republike Slovenije.

Za izdajo odločbe o specializaciji mora tuj državljan ob vlogi predložiti zbornici:

-       dokazilo o zaključenem študiju na eni od fakultet za farmacijo in potrdilo o nostrifikaciji diplome,

-       dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu v Republiki Sloveniji,

-       potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika,

-       izjavo o kritju stroškov specializacije,

-       dokazila o izpolnjevanju drugih pogojev, določenih z zakonom in drugimi predpisi.

40. člen

Zbornica preveri izpolnjevanje pogojev in izda odločbo o specializaciji, v kateri določi tudi pooblaščenega izvajalca, kjer se bo specializacija opravljala, način plačevanja šolnine in glavnega mentorja.

41. člen

Na podlagi odločbe sklene tuj državljan s pooblaščenim izvajalcem pogodbo za opravljanje specializacije, s katero določita medsebojne pravice in obveznosti.

Za tuje državljane veljajo enake določbe glede vsebine in poteka specializacije ter opravljanje izpita, kakor za slovenske državljane.

Pred pričetkom opravljanja programa specializacije na lastne stroške, magister farmacije, kandidat za specializacijo sklene z zbornico posebno pogodbo, s katero se urejajo medsebojne obveznosti v zvezi z razporejanjem in vodenjem programa specializacije.

Višino šolnine za specializacijo tujcev, ki vključuje tudi stroške izpita, določi zbornica v soglasju z Ministrstvom za zdravje.

Priloga 1: Seznam in programi specializacij

Priloga 2: List farmacevta specializanta

Priloga 3: Zapisnik o specialističnem izpitu

Priloga 4: Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu

Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte (Uradni list RS, št. 79/00) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

42. člen

Osebe, ki jim je bila odobrena specializacija pod pogoji in na način, ki je veljal do uveljavitve tega pravilnika, in so začele opravljati program specializacije, nadaljujejo s specializacijo in opravijo izpit po dotedaj veljavnih pogojih.

43. člen

Pooblaščeni izvajalci, pri katerih so se opravljale specializacije do uveljavitve tega pravilnika in izpolnjujejo pogoje, določene s pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi ali zasebni zdravstveni delavci za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacije, izvajajo specializacije tudi po uveljavitvi tega pravilnika.

44. člen

Javni razpis za specializacije iz 11. člena se za leto 2000 razpiše najkasneje do 30. novembra 2000.

45. člen

Z dnem, ko se začne uporabljati ta pravilnik, prenehajo veljati za specializacije farmacevtov določbe pravilnika o specializaciji delavcev na področju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 16/82).

46. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij za farmacevte (Uradni list RS, št. 55/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.