Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in
petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00)
izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
PRAVILNIK
o meroslovnih zahtevah za plinomere in korektorje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih
morajo izpolnjevati plinomeri in korektorji, način označevanja, postopke
ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.
Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-53.
2. člen
Plinomeri v tem pravilniku so: mehovni plinomeri, plinomeri z
rotacijskimi bati, plinomeri s turbino in drugi plinomeri.
3. člen
Korektorji omogočajo pretvorbo pri merilnih pogojih izmerjene
prostornine plina:
-
glede na temperaturo,
-
glede na tlak,
-
glede na temperaturo in tlak,
-
glede na temperaturo in tlak z upoštevanjem korekcije zaradi odstopanja
merjenega plina od idealnega plina.
4. člen
Šteje se, da plinomer oziroma korektor, ki izpolnjuje vse
zahteve mednarodnega priporočila OIML R 6, OIML R 31 ali OIML R 32 Mednarodne
organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 6,
OIML R 31 in OIML R 32), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.
Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva
Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje
(Organisation Internationale de Métrologie Légale).
Mednarodno priporočilo OIML v francoskem jeziku in prevod v
angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.
5. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
»plinomer« je merilni instrument za merjenje prostornine plina, ki
preteče skozenj pri merilnih pogojih;
-
»korektor« je naprava, ki avtomatsko pretvarja pri merilnih pogojih
izmerjeno pretočeno prostornino plina v prostornino plina, ki ustreza
standardnemu stanju plina;
-
»merilni rezultat« je pretočena prostornina plina;
-
»najmanjši pretok (Qmin)« je najmanjši pretok, pri katerem
plinomer izpolnjuje zahteve glede največjega dopustnega pogreška;
-
»največji pretok (Qmax)« je največji pretok, pri katerem
plinomer izpolnjuje zahteve glede največjega dopustnega pogreška;
-
»prehodni pretok (Qt)« je pretok med najmanjšim in največjim
pretokom, ki celotno območje pretokov razdeli na dva dela, v katerih je
največji dopustni pogrešek različen;
-
»preobremenitveni pretok (Qr)« je največji pretok, pri
katerem lahko plinomer za kratek čas obratuje, ne da bi bil presežen največji
dopustni pogrešek;
-
»standardni pogoji« so pogoji, pri katerih se poda prostornina plina po
pretvorbi.
II. BISTVENE ZAHTEVE
6. člen
Proizvajalec mora določiti klimatsko, mehansko in
elektromagnetno okolje, za katerega je namenjen plinomer oziroma korektor, in
pri tem poleg bistvenih zahtev upoštevati zahteve za obratovalne pogoje.
Klimatsko in mehansko okolje, v katerih se uporablja plinomer
oziroma korektor, se določita z naslednjimi razredi:
1.
razred C označuje klimatsko okolje, in sicer:
-
v razred C1 spadajo zaprti prostori z zvezno kontrolo temperature in
brez kontrole vlažnosti,
-
v razred C2 spadajo zaprti prostori brez kontrole temperature in
vlažnosti,
-
v razred C3 spadajo odprti prostori;
2.
razred M označuje mehansko okolje, in sicer:
-
v razred M1 spadajo prostori z vibracijami in sunki manjše jakosti
(zanemarljivo tresenje lahkih podpornih elementov, sunki zaradi loputanja z vrati...),
-
v razred M2 spadajo prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov visoka
(npr. zaradi delovanja strojev, mimo vozečih vozil),
- v razred M3 spadajo
prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov zelo visoka (npr. če so merila
nameščena neposredno na stroje);
|
Kombinirana
klimatska in mehanska okolja
|
Okolje
|
C1
|
C2
|
C3
|
M1
|
A
|
B
|
C
|
M2
|
D
|
E
|
F
|
M3
|
G
|
H
|
I
|
3.
razred E označuje elektromagnetno okolje, in sicer:
-
v razred E1 spadajo bivalni in poslovni prostori ter okolje lahke
industrije,
-
v razred E2 spadajo industrijska okolja.
7. člen
Merilni rezultat je lahko prikazan na kazalniku ali
natisnjen. Kazalnik je lahko mehanski, elektronski ali kombiniran (mehanski in
elektronski).
Kazanje merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter
opremljeno z znaki in napisi, potrebnimi za informiranje uporabnika o pomenu
merilnega rezultata. Pri normalnih pogojih uporabe mora biti odčitavanje
enostavno. Dodatna kazanja se lahko uporabljajo, če jih ni mogoče zamenjati z
merilnimi rezultati.
Razdelek skale mora biti v obliki 1 x 10n, 2 x 10n
ali 5 x 10n, kjer je n pozitivno ali negativno celo število ali 0.
Merska enota ali njen simbol morata biti navedena v neposredni bližini
številčne vrednosti.
Če je merilni rezultat natisnjen, mora biti enostavno čitljiv
in obstojen.
III. POSEBNE ZAHTEVE
8. člen
Proizvajalec mora določiti naznačene vrednosti za obratovalne
pogoje:
-
za območje pretokov plina, katerega vrednosti morajo izpolnjevati
naslednje zahteve:
Qmax/Qmin ≥ 5;
Qmax/Qt ≥ 5;
Qr/Qmax = 1,2;
-
za temperaturno območje, pri čemer je treba upoštevati, da mora plinomer
oziroma korektor meriti v temperaturnem območju najmanj 40 °C;
-
za tlačno območje, pri čemer je treba upoštevati, da mora plinomer
oziroma korektor meriti v tlačnem območju, kjer je razmerje med največjim in
najmanjšim delovnim tlakom enako 2 ali večje od 2;
-
za pogoje, odvisne od vrste oziroma namembnosti plina, kot so: skupina
ali vrsta plinov in največji obratovalni tlak;
-
za klimatsko in mehansko okolje, v katerem naj bi se plinomer
uporabljal, skladno s tabelo iz 6. člena;
-
za napajanje z električno energijo: nazivno vrednost izmenične napetosti
in/ali območje enosmerne napetosti.
9. člen
Pogoji za pretvorbo merilnih rezultatov so določeni s
standardnim stanjem plina pri absolutnem tlaku 101.325 Pa in absolutni
temperaturi 288,15 K.
10. člen
Največji dopustni pogreški za
plinomere so:
|
Qmin ≤ Q
< Qt
|
Qt ≤Q ≤Qmax
|
Mehovni plinomer
|
± 3%
|
± 2%
|
Plinomer z
rotacijskimi bati,
plinomer s turbino
in drugi
plinomeri
|
± 2%
|
± 1%
|
11. člen
Za mehovne plinomere v uporabi sta meji največjega dopustnega
pogreška v območju Qmin ≤ Q < Qt – 6%in + 3%, v
območju Qt ≤Q ≤Qmax pa ± 3%.
12. člen
Največji dopustni pogrešek korektorja je ± 1%.
13. člen
Proizvajalec mora določiti razred elektromagnetnega okolja E1
ali E2, v katerem naj bi se plinomer oziroma korektor uporabljal.
Vplivi elektromagnetnih motenj na plinomer oziroma korektor
morajo biti takšni, da:
-
sprememba merilnega rezultata ni večja od kritične vrednosti spremembe,
to je od vrednosti največjega dopustnega pogreška za prostornino, ki ustreza
pretoku Qmax v času 1 minute;
-
prikazanega merilnega rezultata ni mogoče šteti za pravilnega, če
kazanje merilnega rezultata pokaže trenutne spremembe, ki jih ni mogoče
interpretirati, shraniti ali prenesti kot merilni rezultat.
Po motnji mora plinomer oziroma korektor:
-
delovati znotraj največjih dopustnih pogreškov,
-
imeti zaščitene vse merilne funkcije in
-
omogočati, da se pridobi merilni rezultat, ki je bil prikazan pred
motnjo.
14. člen
Plinomer oziroma korektor, napajan iz omrežja (izmeničnega
ali enosmernega), mora imeti rezervno napajanje ali na drug način zaščitene
merilne funkcije za primer izpada glavnega vira električne energije.
15. člen
Baterijsko napajanje mora imeti življenjsko dobo najmanj tri
leta. Po poteku 90% življenjske dobe se mora pojaviti ustrezno opozorilo.
16. člen
Kazalna naprava mora imeti dovolj mest, namenjenih za kazanje
pretočene prostornine plina, da se vrednost pretočene prostornine najmanj dve
leti normalnega delovanja ne vrne na ničelno vrednost.
17. člen
Plinomer mora imeti možnost namestitve v poljuben položaj
obratovanja, če ni jasno označeno drugače.
18. člen
Elektronski korektor mora imeti vgrajeno kontrolo za
obratovanje zunaj obratovalnega območja, ki ga je določil proizvajalec.
19. člen
Plinomer in korektor morata kazati izmerjeno prostornino v
kubičnih metrih (m3).
IV. NAPISI IN OZNAKE
20. člen
Napisi in oznake na plinomeru oziroma korektorju morajo biti
v slovenskem jeziku.
21. člen
Plinomer mora imeti na številčnici kazalne naprave ali na
posebni napisni ploščici čitljivo in neizbrisno zapisane naslednje podatke:
-
uradno oznako odobritve tipa merila,
-
firmo oziroma ime ali znak proizvajalca,
-
oznako tipa, ki jo je določil proizvajalec,
-
serijsko številko in leto proizvodnje,
-
oznako velikosti plinomera G..,
-
največji pretok Qmax =... m3/h, (ali dm3/h),
-
najmanjši pretok Qmin =... m3/h (ali dm3/h)
in,
-
največji obratovalni tlak pmax =... MPa (ali kPa ali Pa ali
bar ali mbar).
22. člen
Korektor mora imeti na posebni ploščici čitljivo in
neizbrisno zapisane naslednje podatke:
-
uradno oznako odobritve tipa merila,
-
firmo oziroma ime ali znak proizvajalca,
-
oznako tipa, ki jo je določil proizvajalec,
-
serijsko številko in leto proizvodnje,
-
koeficient stisljivosti in/ali metodo izračuna,
-
območje delovnih tlakov p = ...... do ....... MPa (ali kPa ali Pa ali
bar ali mbar) oziroma srednji delovni tlak psr = ...... MPa (ali kPa
ali Pa ali bar ali mbar) za korektorje, ki korigirajo samo glede na
temperaturo,
-
območje delovnih temperatur T= ....do ...... K (ali t =......do......°C)
oziroma srednjo delovno temperaturo za korektorje, ki korigirajo samo glede na
tlak,
-
srednji letni atmosferski tlak za področje, kjer je korektor v uporabi,
če korektor meri nadtlak oziroma korigira samo glede na temperaturo, in
-
vrednosti, ki določajo standardno stanje plina, ps = 101.325
Pa ali ps = 1,01325 bar in Ts = 288,15 K ali ts
= 15 °C.
Podatki iz četrte do devete alinee prejšnjega odstavka so
lahko shranjeni v neizbrisnem spominu korektorja in se na poseben ukaz (npr. s
pritiskom na tipko) izpišejo na prikazovalniku oziroma številčnici korektorja.
Na številčnici korektorja mora biti napis “korigirana
prostornina” ali oznaka “V(s)”. Drugi podatki, ki se lahko prikažejo na
številčnici (prikazovalniku), morajo biti nedvoumno označeni.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
23. člen
Za plinomer oziroma korektor je obvezna odobritev tipa
merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim
tipom.
24. člen
V postopku odobritve tipa merila se opravi preskus tipa
merila, pri katerem se s pregledom vzorca tipa merila in dokumentacije ter s
preskusi ugotovi, ali plinomer oziroma korektor izpolnjuje zahteve iz tega
pravilnika. Če je korektor sestavni del plinomera, se oba preskusita kot
celota.
25. člen
Pri preskusu tipa merila se izvedejo najmanj naslednji
preskusi:
-
preskus točnosti iz 26. člena tega pravilnika,
-
preskus vpliva različnih vplivnih veličin, pri katerem mora plinomer
izpolnjevati vse ustrezne zahteve iz tega pravilnika (primeri preskusov so
določeni v OIML R 6, R 31 in 32),
-
preskus vzdržljivosti iz 27. člena tega pravilnika.
26. člen
Pri preskusu točnosti se preveri, ali plinomer oziroma
korektor izpolnjuje zahteve iz 10. oziroma 12. člena tega pravilnika.
Preskus točnosti plinomerov se opravi s pretokom zraka z
gostoto 1,2 kg/m3.
Pri plinomeru se preskus točnosti opravi pri sedmih pretokih,
enakomerno porazdeljenih po obratovalnem območju. Pri pretokih, enakih ali
večjih od 0,1 Qmax, se meritev pogreškov ponovi najmanj šestkrat, s
spreminjanjem pretoka med zaporednimi meritvami. Razlika med poljubnima dvema
pogreškoma pri istem pretoku ne sme preseči 0,6%.
Pri mehovnem plinomeru razlika med maksimumom in minimumom
krivulje povprečnih vrednosti pogreškov kot funkcije pretoka v območju od 0,1 Qmax
do Qmax ne sme preseči 2%.
Pri plinomerih z rotacijskimi bati in turbinskih plinomerih
absolutna razlika med maksimumom in minimumom krivulje pogreškov kot funkcije
pretoka v območju 0,4 Qmax in Qmax ne sme preseči 1%.
Pri korektorju mora biti krivulja pogreškov v celotnem
obratovalnem območju korektorja v mejah ±0,8%.
27. člen
Pri preskusu vzdržljivosti se izmerijo vrednosti pogreškov
pred obratovanjem plinomera oziroma korektorja in po njem pri Qmax v
določenem času.
Za mehovni plinomer se izvede preskus vzdržljivosti z
obratovanjem pri Qmax v trajanju 2.000 ur. Preskus vzdržljivosti za
mehovne plinomere je natančneje določen v točki 7.2.3 OIML R 31.
Za plinomer z rotacijskimi bati, turbinski plinomer in druge
plinomere se izvede preskus vzdržljivosti z obratovanjem pri Qmax v
trajanju 1.000 ur. Preskus vzdržljivosti za plinomere z rotacijskimi bati in
turbinske plinomere je natančneje določen v točki 6.2.3 OIML R 32.
Preizkus vzdržljivost korektorja se izvede v obratovalnih
pogojih v trajanju 1.000 ur. Preskus vzdržljivosti za korektorje je natančneje
določen v točkah 6.2 in 11.5.1 OIML R 6.
28. člen
Prva overitev plinomera oziroma korektorja vključuje:
-
ugotavljanje skladnosti plinomera oziroma korektorja z odobrenim tipom,
-
meroslovni pregled plinomera oziroma korektorja, s katerim se ugotavlja,
ali plinomer oziroma korektor izpolnjuje zahteve tega pravilnika.
Preskus točnosti plinomerov se opravi s pretokom zraka z
gostoto 1,2 kg/m3.
Pri prvi overitvi mehovnega plinomera se preveri, ali
plinomer izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega pravilnika, z meritvijo pogreškov
pri naslednjih pretokih: Qmin, Qt in Qmax.
Pri prvi overitvi plinomera z rotacijskimi bati, turbinskega
plinomera in drugih plinomerov se preveri, ali plinomer izpolnjuje zahteve iz
10. člena tega pravilnika, z meritvijo pogreškov pri sedmih enakomerno
razporejenih pretokih med Qmin in Qmax (z vključno Qmin
in Qmax).
Preskusa iz tretjega in prejšnjega odstavka se lahko opravita
tudi pri drugih pretokih, če se s tem dosežejo enako zanesljivi rezultati
meritev.
Pri prvi overitvi korektorja se preveri, ali korektor
izpolnjuje zahteve iz 12. člena tega pravilnika, z meritvijo pogreškov v
obratovalnih pogojih za celoten obseg merjenja. V najmanj šestih točkah, ki
pokrivajo celoten obseg merjenja, se merijo pogreški najprej za rastoče
faktorje korekcije in nato za padajoče faktorje korekcije.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
29. člen
Za plinomere in korektorje so obvezne redne in izredne overitve.
Rok za redno overitev je 5 let.
30. člen
Pri redni ali izredni overitvi mehovnega plinomera se opravi
preskus točnosti iz tretjega odstavka 28. člena. Pri redni ali izredni overitvi
plinomera z rotacijskimi bati ali turbinskega plinomera se opravi preskus
točnosti iz četrtega odstavka 28. člena. Pri redni ali izredni overitvi
korektorja se opravi preskus točnosti iz šestega odstavka 28. člena.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
31. člen
Plinomeri oziroma korektorji, ki imajo na dan uveljavitve
tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o
metroloških pogojih za pretočna merila za prostornino plina (Uradni list SFRJ,
št. 9/85) oziroma pravilnika o metroloških pogojih za merila, ki korigirajo
prostornino pretočenega plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85), se smejo dati v
prvo overitev po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti odločbe ali
certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do 31. decembra 2010.
Plinomeri oziroma korektorji, ki imajo na dan uveljavitve
tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi
pravilnika o metroloških pogojih za pretočna merila za prostornino plina
(Uradni list SFRJ, št. 9/85) oziroma pravilnika o metroloških pogojih za
merila, ki korigirajo prostornino pretočenega plina (Uradni list SFRJ, št.
9/85), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če glede
največjih dopustnih pogreškov izpolnjujejo zahteve 10. oziroma 12. člena tega
pravilnika.
32. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehata uporabljati
pravilnik o metroloških pogojih za pretočna merila za prostornino plina (Uradni
list SFRJ, št. 9/85) in pravilnik o metroloških pogojih za merila, ki
korigirajo prostornino pretočenega plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85).
33. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 009-27/02
Ljubljana, dne 19. marca 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport