Pravilnik o meroslovnih zahtevah za plinomere in korektorje

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

PRAVILNIK

o meroslovnih zahtevah za plinomere in korektorje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati plinomeri in korektorji, način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.

Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-53.

2. člen

Plinomeri v tem pravilniku so: mehovni plinomeri, plinomeri z rotacijskimi bati, plinomeri s turbino in drugi plinomeri.

3. člen

Korektorji omogočajo pretvorbo pri merilnih pogojih izmerjene prostornine plina:

-        glede na temperaturo,

-        glede na tlak,

-        glede na temperaturo in tlak,

-        glede na temperaturo in tlak z upoštevanjem korekcije zaradi odstopanja merjenega plina od idealnega plina.

4. člen

Šteje se, da plinomer oziroma korektor, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 6, OIML R 31 ali OIML R 32 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 6, OIML R 31 in OIML R 32), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.

Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).

Mednarodno priporočilo OIML v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.

5. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-        »plinomer« je merilni instrument za merjenje prostornine plina, ki preteče skozenj pri merilnih pogojih;

-        »korektor« je naprava, ki avtomatsko pretvarja pri merilnih pogojih izmerjeno pretočeno prostornino plina v prostornino plina, ki ustreza standardnemu stanju plina;

-        »merilni rezultat« je pretočena prostornina plina;

-        »najmanjši pretok (Q_min)« je najmanjši pretok, pri katerem plinomer izpolnjuje zahteve glede največjega dopustnega pogreška;

-        »največji pretok (Q_max)« je največji pretok, pri katerem plinomer izpolnjuje zahteve glede največjega dopustnega pogreška;

-        »prehodni pretok (Q_t)« je pretok med najmanjšim in največjim pretokom, ki celotno območje pretokov razdeli na dva dela, v katerih je največji dopustni pogrešek različen;

-        »preobremenitveni pretok (Q_r)« je največji pretok, pri katerem lahko plinomer za kratek čas obratuje, ne da bi bil presežen največji dopustni pogrešek;

-        »standardni pogoji« so pogoji, pri katerih se poda prostornina plina po pretvorbi.

II. BISTVENE ZAHTEVE

6. člen

Proizvajalec mora določiti klimatsko, mehansko in elektromagnetno okolje, za katerega je namenjen plinomer oziroma korektor, in pri tem poleg bistvenih zahtev upoštevati zahteve za obratovalne pogoje.

Klimatsko in mehansko okolje, v katerih se uporablja plinomer oziroma korektor, se določita z naslednjimi razredi:

1.      razred C označuje klimatsko okolje, in sicer:

-  v razred C1 spadajo zaprti prostori z zvezno kontrolo temperature in brez kontrole vlažnosti,

-  v razred C2 spadajo zaprti prostori brez kontrole temperature in vlažnosti,

-  v razred C3 spadajo odprti prostori;

2.      razred M označuje mehansko okolje, in sicer:

-  v razred M1 spadajo prostori z vibracijami in sunki manjše jakosti (zanemarljivo tresenje lahkih podpornih elementov, sunki zaradi loputanja z vrati...),

-  v razred M2 spadajo prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov visoka (npr. zaradi delovanja strojev, mimo vozečih vozil),

-  v razred M3 spadajo prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov zelo visoka (npr. če so merila nameščena neposredno na stroje);

3.      razred E označuje elektromagnetno okolje, in sicer:

-  v razred E1 spadajo bivalni in poslovni prostori ter okolje lahke industrije,

-  v razred E2 spadajo industrijska okolja.

7. člen

Merilni rezultat je lahko prikazan na kazalniku ali natisnjen. Kazalnik je lahko mehanski, elektronski ali kombiniran (mehanski in elektronski).

Kazanje merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno z znaki in napisi, potrebnimi za informiranje uporabnika o pomenu merilnega rezultata. Pri normalnih pogojih uporabe mora biti odčitavanje enostavno. Dodatna kazanja se lahko uporabljajo, če jih ni mogoče zamenjati z merilnimi rezultati.

Razdelek skale mora biti v obliki 1 x 10ⁿ, 2 x 10ⁿ ali 5 x 10ⁿ, kjer je n pozitivno ali negativno celo število ali 0. Merska enota ali njen simbol morata biti navedena v neposredni bližini številčne vrednosti.

Če je merilni rezultat natisnjen, mora biti enostavno čitljiv in obstojen.

III. POSEBNE ZAHTEVE

8. člen

Proizvajalec mora določiti naznačene vrednosti za obratovalne pogoje:

-        za območje pretokov plina, katerega vrednosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

Q_max/Q_min ≥ 5;

Q_max/Q_t ≥ 5;

Q_r/Q_max = 1,2;

-        za temperaturno območje, pri čemer je treba upoštevati, da mora plinomer oziroma korektor meriti v temperaturnem območju najmanj 40 °C;

-        za tlačno območje, pri čemer je treba upoštevati, da mora plinomer oziroma korektor meriti v tlačnem območju, kjer je razmerje med največjim in najmanjšim delovnim tlakom enako 2 ali večje od 2;

-        za pogoje, odvisne od vrste oziroma namembnosti plina, kot so: skupina ali vrsta plinov in največji obratovalni tlak;

-        za klimatsko in mehansko okolje, v katerem naj bi se plinomer uporabljal, skladno s tabelo iz 6. člena;

-        za napajanje z električno energijo: nazivno vrednost izmenične napetosti in/ali območje enosmerne napetosti.

9. člen

Pogoji za pretvorbo merilnih rezultatov so določeni s standardnim stanjem plina pri absolutnem tlaku 101.325 Pa in absolutni temperaturi 288,15 K.

10. člen

Največji dopustni pogreški za plinomere so:

11. člen

Za mehovne plinomere v uporabi sta meji največjega dopustnega pogreška v območju Q_{min ≤} Q < Q_t – 6%in + 3%, v območju Q_{t ≤}Q ≤Q_max pa ± 3%.

12. člen

Največji dopustni pogrešek korektorja je ± 1%.

13. člen

Proizvajalec mora določiti razred elektromagnetnega okolja E1 ali E2, v katerem naj bi se plinomer oziroma korektor uporabljal.

Vplivi elektromagnetnih motenj na plinomer oziroma korektor morajo biti takšni, da:

-        sprememba merilnega rezultata ni večja od kritične vrednosti spremembe, to je od vrednosti največjega dopustnega pogreška za prostornino, ki ustreza pretoku Q_max v času 1 minute;

-        prikazanega merilnega rezultata ni mogoče šteti za pravilnega, če kazanje merilnega rezultata pokaže trenutne spremembe, ki jih ni mogoče interpretirati, shraniti ali prenesti kot merilni rezultat.

Po motnji mora plinomer oziroma korektor:

-        delovati znotraj največjih dopustnih pogreškov,

-        imeti zaščitene vse merilne funkcije in

-        omogočati, da se pridobi merilni rezultat, ki je bil prikazan pred motnjo.

14. člen

Plinomer oziroma korektor, napajan iz omrežja (izmeničnega ali enosmernega), mora imeti rezervno napajanje ali na drug način zaščitene merilne funkcije za primer izpada glavnega vira električne energije.

15. člen

Baterijsko napajanje mora imeti življenjsko dobo najmanj tri leta. Po poteku 90% življenjske dobe se mora pojaviti ustrezno opozorilo.

16. člen

Kazalna naprava mora imeti dovolj mest, namenjenih za kazanje pretočene prostornine plina, da se vrednost pretočene prostornine najmanj dve leti normalnega delovanja ne vrne na ničelno vrednost.

17. člen

Plinomer mora imeti možnost namestitve v poljuben položaj obratovanja, če ni jasno označeno drugače.

18. člen

Elektronski korektor mora imeti vgrajeno kontrolo za obratovanje zunaj obratovalnega območja, ki ga je določil proizvajalec.

19. člen

Plinomer in korektor morata kazati izmerjeno prostornino v kubičnih metrih (m3).

IV. NAPISI IN OZNAKE

20. člen

Napisi in oznake na plinomeru oziroma korektorju morajo biti v slovenskem jeziku.

21. člen

Plinomer mora imeti na številčnici kazalne naprave ali na posebni napisni ploščici čitljivo in neizbrisno zapisane naslednje podatke:

-        uradno oznako odobritve tipa merila,

-        firmo oziroma ime ali znak proizvajalca,

-        oznako tipa, ki jo je določil proizvajalec,

-        serijsko številko in leto proizvodnje,

-        oznako velikosti plinomera G..,

-        največji pretok Q_max =... m³/h, (ali dm³/h),

-        najmanjši pretok Q_min =... m³/h (ali dm³/h) in,

-        največji obratovalni tlak p_max =... MPa (ali kPa ali Pa ali bar ali mbar).

22. člen

Korektor mora imeti na posebni ploščici čitljivo in neizbrisno zapisane naslednje podatke:

-        uradno oznako odobritve tipa merila,

-        firmo oziroma ime ali znak proizvajalca,

-        oznako tipa, ki jo je določil proizvajalec,

-        serijsko številko in leto proizvodnje,

-        koeficient stisljivosti in/ali metodo izračuna,

-        območje delovnih tlakov p = ...... do ....... MPa (ali kPa ali Pa ali bar ali mbar) oziroma srednji delovni tlak p_sr = ...... MPa (ali kPa ali Pa ali bar ali mbar) za korektorje, ki korigirajo samo glede na temperaturo,

-        območje delovnih temperatur T= ....do ...... K (ali t =......do......°C) oziroma srednjo delovno temperaturo za korektorje, ki korigirajo samo glede na tlak,

-        srednji letni atmosferski tlak za področje, kjer je korektor v uporabi, če korektor meri nadtlak oziroma korigira samo glede na temperaturo, in

-        vrednosti, ki določajo standardno stanje plina, p_s = 101.325 Pa ali p_s = 1,01325 bar in T_s = 288,15 K ali t_s = 15 °C.

Podatki iz četrte do devete alinee prejšnjega odstavka so lahko shranjeni v neizbrisnem spominu korektorja in se na poseben ukaz (npr. s pritiskom na tipko) izpišejo na prikazovalniku oziroma številčnici korektorja.

Na številčnici korektorja mora biti napis “korigirana prostornina” ali oznaka “V(s)”. Drugi podatki, ki se lahko prikažejo na številčnici (prikazovalniku), morajo biti nedvoumno označeni.

V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

23. člen

Za plinomer oziroma korektor je obvezna odobritev tipa merila, ki ji sledi bodisi prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.

24. člen

V postopku odobritve tipa merila se opravi preskus tipa merila, pri katerem se s pregledom vzorca tipa merila in dokumentacije ter s preskusi ugotovi, ali plinomer oziroma korektor izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika. Če je korektor sestavni del plinomera, se oba preskusita kot celota.

25. člen

Pri preskusu tipa merila se izvedejo najmanj naslednji preskusi:

-        preskus točnosti iz 26. člena tega pravilnika,

-        preskus vpliva različnih vplivnih veličin, pri katerem mora plinomer izpolnjevati vse ustrezne zahteve iz tega pravilnika (primeri preskusov so določeni v OIML R 6, R 31 in 32),

-        preskus vzdržljivosti iz 27. člena tega pravilnika.

26. člen

Pri preskusu točnosti se preveri, ali plinomer oziroma korektor izpolnjuje zahteve iz 10. oziroma 12. člena tega pravilnika.

Preskus točnosti plinomerov se opravi s pretokom zraka z gostoto 1,2 kg/m³.

Pri plinomeru se preskus točnosti opravi pri sedmih pretokih, enakomerno porazdeljenih po obratovalnem območju. Pri pretokih, enakih ali večjih od 0,1 Q_max, se meritev pogreškov ponovi najmanj šestkrat, s spreminjanjem pretoka med zaporednimi meritvami. Razlika med poljubnima dvema pogreškoma pri istem pretoku ne sme preseči 0,6%.

Pri mehovnem plinomeru razlika med maksimumom in minimumom krivulje povprečnih vrednosti pogreškov kot funkcije pretoka v območju od 0,1 Q_max do Q_max ne sme preseči 2%.

Pri plinomerih z rotacijskimi bati in turbinskih plinomerih absolutna razlika med maksimumom in minimumom krivulje pogreškov kot funkcije pretoka v območju 0,4 Q_max in Q_max ne sme preseči 1%.

Pri korektorju mora biti krivulja pogreškov v celotnem obratovalnem območju korektorja v mejah ±0,8%.

27. člen

Pri preskusu vzdržljivosti se izmerijo vrednosti pogreškov pred obratovanjem plinomera oziroma korektorja in po njem pri Q_max v določenem času.

Za mehovni plinomer se izvede preskus vzdržljivosti z obratovanjem pri Q_max v trajanju 2.000 ur. Preskus vzdržljivosti za mehovne plinomere je natančneje določen v točki 7.2.3 OIML R 31.

Za plinomer z rotacijskimi bati, turbinski plinomer in druge plinomere se izvede preskus vzdržljivosti z obratovanjem pri Q_max v trajanju 1.000 ur. Preskus vzdržljivosti za plinomere z rotacijskimi bati in turbinske plinomere je natančneje določen v točki 6.2.3 OIML R 32.

Preizkus vzdržljivost korektorja se izvede v obratovalnih pogojih v trajanju 1.000 ur. Preskus vzdržljivosti za korektorje je natančneje določen v točkah 6.2 in 11.5.1 OIML R 6.

28. člen

Prva overitev plinomera oziroma korektorja vključuje:

-        ugotavljanje skladnosti plinomera oziroma korektorja z odobrenim tipom,

-        meroslovni pregled plinomera oziroma korektorja, s katerim se ugotavlja, ali plinomer oziroma korektor izpolnjuje zahteve tega pravilnika.

Preskus točnosti plinomerov se opravi s pretokom zraka z gostoto 1,2 kg/m³.

Pri prvi overitvi mehovnega plinomera se preveri, ali plinomer izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega pravilnika, z meritvijo pogreškov pri naslednjih pretokih: Q_min, Q_t in Q_max.

Pri prvi overitvi plinomera z rotacijskimi bati, turbinskega plinomera in drugih plinomerov se preveri, ali plinomer izpolnjuje zahteve iz 10. člena tega pravilnika, z meritvijo pogreškov pri sedmih enakomerno razporejenih pretokih med Q_min in Q_max (z vključno Q_min in Q_max).

Preskusa iz tretjega in prejšnjega odstavka se lahko opravita tudi pri drugih pretokih, če se s tem dosežejo enako zanesljivi rezultati meritev.

Pri prvi overitvi korektorja se preveri, ali korektor izpolnjuje zahteve iz 12. člena tega pravilnika, z meritvijo pogreškov v obratovalnih pogojih za celoten obseg merjenja. V najmanj šestih točkah, ki pokrivajo celoten obseg merjenja, se merijo pogreški najprej za rastoče faktorje korekcije in nato za padajoče faktorje korekcije.

VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE

29. člen

Za plinomere in korektorje so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redno overitev je 5 let.

30. člen

Pri redni ali izredni overitvi mehovnega plinomera se opravi preskus točnosti iz tretjega odstavka 28. člena. Pri redni ali izredni overitvi plinomera z rotacijskimi bati ali turbinskega plinomera se opravi preskus točnosti iz četrtega odstavka 28. člena. Pri redni ali izredni overitvi korektorja se opravi preskus točnosti iz šestega odstavka 28. člena.

VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

31. člen

Plinomeri oziroma korektorji, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za pretočna merila za prostornino plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85) oziroma pravilnika o metroloških pogojih za merila, ki korigirajo prostornino pretočenega plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85), se smejo dati v prvo overitev po tem pravilniku do izteka roka veljavnosti odločbe ali certifikata o odobritvi tipa merila oziroma najdlje do 31. decembra 2010.

Plinomeri oziroma korektorji, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o metroloških pogojih za pretočna merila za prostornino plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85) oziroma pravilnika o metroloških pogojih za merila, ki korigirajo prostornino pretočenega plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85), se smejo še naprej dajati v redno oziroma izredno overitev, če glede največjih dopustnih pogreškov izpolnjujejo zahteve 10. oziroma 12. člena tega pravilnika.

32. člen

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, se prenehata uporabljati pravilnik o metroloških pogojih za pretočna merila za prostornino plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85) in pravilnik o metroloških pogojih za merila, ki korigirajo prostornino pretočenega plina (Uradni list SFRJ, št. 9/85).

33. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 009-27/02

Ljubljana, dne 19. marca 2002.

dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport