Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in
petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00)
izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
PRAVILNIK
o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih
morajo izpolnjevati merilniki toplotne energije, postopke ugotavljanja
skladnosti in overitev, rok redne overitve in način označevanja.
Merilnik toplotne energije (v nadaljnjem besedilu: merilnik)
je vsako merilo, s katerim se lahko meri energija, ki se prejme ali odda preko
posredniškega medija, ki je lahko voda ali drug medij.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-51-R75
2. člen
Ta pravilnik velja za:
-
sestavljive merilnike,
-
kompaktne merilnike,
-
vse merilnike, ki se uporabljajo kot t. i. delilniki stroškov.
3. člen
Šteje se, da merilniki, ki izpolnjujejo zahteve mednarodnega
priporočila OIML R 75 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v
nadaljnjem besedilu: OIML R 75), izpolnjujejo tudi zahteve tega pravilnika.
Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva
Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje
(Organisation International de Métrologie Légale).
Mednarodno priporočilo OIML R 75 v francoskem jeziku in
prevod v angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.
4. člen
V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
-
»sestavljivi merilniki« so merilniki, sestavljeni iz treh komponent, in
sicer para temperaturnih zaznaval, merilnika pretoka in računske enote, ki se
lahko preskušajo in overjajo samostojno ali skupaj v obliki sestavljenega
merilnika;
-
»kompaktni merilniki« so merilniki, ki tvorijo nerazstavljiv sestav treh
komponent, in sicer para temperaturnih zaznaval, merilnika pretoka in računske
enote, vendar obstaja možnost delnega preskusa posameznih komponent;
-
»pretok (q)« je prostornina vode ali drugega medija, ki preteče skozi
merilnik pretoka v časovni enoti in v smeri, označeni na ohišju. Navaja se lahko
v kubičnih metrih na uro ali v litrih na uro;
-
»najmanjši pretok (qi)« je spodnja meja območja pretokov, pri
kateri merilnik kot celota ali merilnik pretoka še izpolnjuje zahteve glede
največjih dopustnih pogreškov;
-
»nazivni (stalni) pretok (qp)« je največji pretok, pri
katerem merilnik kot celota ali merilnik pretoka stalno deluje brez
prekoračitve največjega dopustnega pogreška;
-
»največji pretok (qs)« je zgornja meja območja pretokov, pri
kateri merilnik kot celota ali merilnik pretoka še lahko za omejen čas (manj od
1 h/dan in manj od 200 h/leto) deluje brez prekoračitve največjega dopustnega
pogreška. Merilnik pretoka mora biti konstruiran tako, da tudi pri pretokih, ki
so nekoliko večji od qs, merilni pogrešek ni večji od +10 %;
-
»merilnik pretoka merilnika« je merilo, skozi katero teče voda ali drug
medij za prenos toplote in je nameščeno v dovodnem ali v povratnem delu sistema
za izmenjavo toplote ter oddaja signale, ki so v sorazmerju s prostornino
pretečene vode ali drugega medija;
-
»par temperaturnih zaznaval« tvori skupaj merilo za merjenje
temperaturne razlike (∆Θ) med temperaturo medija v dovodnem delu in temperaturo
v povratnem delu;
-
»računska enota« je ločljivi ali neločljivi sestavni del merilnika, ki
sprejema signale iz merilnika pretoka in para temperaturnih zaznaval ter
izračuna in prikazuje izmerjeno toplotno energijo;
-
»kazalna naprava« je del računske enote merilnika, ki prikazuje rezultat
meritve stalno ali na zahtevo;
-
»naprava za nastavljanje« je naprava oziroma funkcija, ki je neločljivo
vgrajena v računsko enoto merilnika in se uporablja za vzporedno premaknitev
krivulje pogreškov, da bi se pogreški v posameznih točkah merilnega območja
spravili v meje največjega dopustnega pogreška;
-
»delovni tlak« je srednja vrednost tlaka, merjenega pred merilnikom
pretoka merilnika in za njim, ki je odvisna tudi od trenutne vrednosti pretoka;
-
»mejni vrednosti temperaturne razlike (∆Θmin; ∆Θmaks)«
sta mejni vrednosti območja temperaturnih razlik, znotraj katerega mora
merilnik delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška. Vrednosti
se navajata v enoti K (kelvin);
-
»mejni vrednosti temperature delovanja (Θ min; Θ maks)«
sta mejni vrednosti temperature vode ali drugega prenosnega medija, znotraj
katerih mora merilnik delovati brez prekoračitve največjega dopustnega
pogreška. Vrednosti se navajata v enoti °C (stopinja Celzija);
-
»največja toplotna moč (Ps )« je največja moč, pri kateri
merilnik še lahko deluje pri zgornji meji temperaturnega območja trajno brez
prekoračitve največjih dopustnih pogreškov;
-
»največji dopustni tlak« je največji tlak, ki ga merilnik oziroma
merilnik pretoka prenese pri največji dopustni temperaturi brez trajne okvare
in brez trajne spremembe meroslovnih lastnosti;
-
»največji padec tlaka« je padec tlaka pretočnega medija pri pretoku qp
in je posledica prisotnosti merilnika oziroma njegovega merilnika pretoka v
cevi;
-
»nazivni obratovalni pogoji« so pogoji, ki določajo območja vrednosti
vplivnih veličin, pri katerih ostaja pogrešek kazanja v okviru največjega
dopustnega pogreška;
-
»referenčni pogoji« so posebni obratovalni pogoji, v katerih se izvajajo
meritve za namene primerjave;
-
»referenčne vrednosti merjene veličine (RVM)« so specifično ožje
področje vrednosti pretoka, povratne temperature in temperaturne razlike, ki je
fiksno določeno za namene primerjav merilnih rezultatov;
-
»vplivna veličina« je veličina, ki na splošno ni predmet merjenja,
vendar vpliva na rezultat merjenja;
-
»motnja« je vrednost vplivne veličine, ki je še znotraj predpisanih
mejnih vrednosti, vendar zunaj vrednosti, ki so opredeljene kot nazivni
obratovalni pogoji merilnika;
-
»napaka« je sprememba kazanja merilnika v nazivnih obratovalnih pogojih
glede na kazanje v referenčnih pogojih;
-
»pomembna napaka« je tista napaka, ki preseže vrednost največjega
dopustnega pogreška, a ni prehodne narave;
-
»ndp« je največji relativni pogrešek merilnika kot celote ali njegovih
sestavnih delov, ki je še dovoljen po tem pravilniku;
-
»največji dopustni pogrešek v uporabi« je enak dvojni vrednosti največjega
dopustnega pogreška kompaktnega merilnika pri overitvah. Uporablja se samo v
primerih, ko se merilnik kot celota izgradi iz omrežja izključno za namen
kontrole pravilnega delovanja;
-
»relativni pogrešek« je algebrajska razlika med prikazano vrednostjo
toplotne energije ali pretečene prostornine medija in izračunano ali izmerjeno
pravo vrednostjo toplotne energije ali pretečene prostornine medija, deljena s
pravo vrednostjo;
-
»overitveni razdelek« je najmanjši razdelek na skali, ki pripada
elementu, ki predstavlja najnižjo številčno vrednost prikazovanega rezultata
meritve. Pri digitalni kazalni napravi je ta razdelek lahko prepoznaven v
posebnem načinu delovanja s povečano ločljivostjo, ki se vključi samo pri
overjanju;
-
»ločljivost kazalne naprave« je najmanjša razlika med kazanji kazalne
naprave, ki jo je še mogoče razločiti;
-
»pomožne naprave« so vse naprave, ki kot del merilnika opravljajo
pomožno funkcijo pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju
rezultata meritve (npr. naprava za ničliranje, naprava za nastavljanje,
podvojena kazalna naprava, dajalnik impulzov, naprave za shranjevanje
rezultatov merjenja glede na določeno tarifo ali druga merila itd.). Pomožne
naprave so lahko mehanske ali elektronske.
II. BISTVENE ZAHTEVE
5. člen
Nazivne obratovalne pogoje določi proizvajalec, izpolnjevati
pa morajo naslednje bistvene zahteve:
1.
napajanje:
Ne glede na izvedbo zunanjega napajanja (javno izmenično
omrežje ali zunanja enosmerna napetost) mora celotna konstrukcija napajalnega
dela zagotavljati, da se ob morebitni prekinitvi napajanja izmerjena vrednost
ohrani najmanj za obdobje enega leta.
a)
izmenična napetost iz javnega omrežja:
-
od –15 % do +10 % nazivne napetosti in
-
od –2 % do +2 % nazivne frekvence;
b)
nizkonapetostno izmenično ali enosmerno napajanje (napetost, manjša od
50 V)
-
od –50 % do +50 % nazivne izmenične napetosti ali
-
od –50 % do +75 % nazivne enosmerne napetosti;
c)
baterijsko napajanje:
-
nepolnilne baterije ali polnilne baterije, ki se zaradi kostrukcijske
izvedbe merilnika ne morejo polniti med obratovanjem
Če se baterijska napetost zniža do kritične meje, pod katero
zanesljivo delovanje merila kot celote ni več mogoče, se mora to alarmno stanje
signalizirati na primeren način. Tik pred prekoračitvijo kritične meje se mora
merjenje blokirati, zadnja izmerjena vrednost pa shraniti v poseben pomnilnik,
kjer ostane dosegljiva za obdobje najmanj enega leta. Najkrajšo dobo
zanesljivega delovanja brez zamenjave baterije ali ponovne vzpostavitve
normalne delovne napetosti mora specificirati proizvajalec, trajati pa mora
najmanj dve leti;
-
polnilne baterije, ki se lahko polnijo med obratovanjem merilnika
Merilniki s tako izvedbo napajanja morajo kot prvi pogoj
izpolnjevati zahteve iz točke 1.c) v primeru, da bi se zunanje napajanje
prekinilo ali izključilo. Odvisno od izvedbe zunanjega napajanja morajo hkrati
izpolnjevati še zahteve iz točke 1.b) v primeru prekinitve ali izklopa
zunanjega napajanja oziroma točke 1.a) v primeru delujočega napajanja;
2.
temperatura in temperaturna razlika pretočnega medija:
Θ min; Θ maks; ∆Θ min; ∆Θ maks
so določeni z naslednjim pogojem:
∆Θ maks/ ∆Θ min Θ 10; ∆Θ min
= 2 K;
3.
tlak pretočnega medija je omejen z največjim dopustnim tlakom, ki ga
merilnik lahko prenese pri največji dopustni temperaturi;
4.
pretoki so na spodnji meji omejeni z vrednostjo qi, na
zgornji meji z vrednostjo qs ter s pogojem qp/qi
. 10;
5.
toplotna energija je omejena s Ps;
6.
okoljski razredi:
a)
razred A (povprečni bivalni pogoji, zaprti prostori):
-
temperatura okolice: +5 °C do +55 °C,
-
nižja vlaga, normalni električni in elektromagnetni pogoji, lažje
mehansko okolje;
b)
razred B (težji bivalni pogoji, odprti prostori):
-
temperatura okolice: –25 °C do +55 °C,
-
srednje vrednosti vlage, normalni električni in elektromagnetni pogoji,
lažje mehansko okolje;
c)
razred C (industrijski pogoji):
-
temperatura okolice: +5 °C do +55 °C,
-
srednje vrednosti vlage, težji električni in elektromagnetni pogoji,
lažje mehansko okolje.
6. člen
Referenčni pogoji so:
-
temperatura okolice: +15
°C do + 35 °C,
-
relativna vlažnost: 25
% do 75 %,
-
zračni tlak: 86
kPa do 106 kPa.
Pri izvajanju posamezne meritve se temperatura in vlaga
znotraj specificiranega območja ne smeta spreminjati več kot ±2,5 K oziroma ±5
%.
Referenčne vrednosti merjene veličine (RVM) za qp Θ
3,5 m3/h so:
-
območje temperaturne razlike: (40 ±
2 ) K,
ali ∆Θ
maks (–2,0) K, če je
∆Θ
maks < 40 K,
-
območje pretoka: (0,7
do 0,75) qp m3/h,
-
območje temperature v povratnem vodu: (50 ± 5) °C,
ali zgornja vrednost temperature v
povratnem vodu, če je ta manjša od 50
°C.
Določene referenčne vrednosti iz tega člena se lahko smiselno
uporabljajo tudi v primeru, da se preskusi merilnika pretoka pri pretokih,
večjih od 3,5 m3/h, namesto z vodo izvajajo s simuliranjem pretoka prek vhodnih
impulzov v računsko enoto.
Referenčni pogoji veljajo za merilnik kot celoto. Pri
preskusu posameznih sestavnih delov se smiselno upoštevajo samo bistvene vrednosti
veličin.
7. člen
Največji dopustni pogreški za posamezne sestavne dele
merilnika so:
a)
računska enota:
Ec = ± (0,5 + ∆Θ min/ ∆Θ).
b)
par temperaturnih zaznaval:
Et = ± (0,5 + 3 ∆Θ min/ ∆Θ).
c)
merilnik pretoka:
-
razred točnosti 2: Ef = ± (2 + 0,02 qp/q), vendar ne več kot
5 %,
-
razred točnosti 3: Ef = ± (3 + 0,05 qp/q), vendar ne več kot
5 %.
8. člen
Ndp za merilnik kot enotno merilo v sestavljeni ali
razstavljivi izvedbi, pri čemer velja, da je razred točnosti merilnika določen
z razredom točnosti merilnika pretoka, so:
-
E = Ec + Et + Ef,
-
E = ± (3 + 4 ∆Θ min/ ∆Θ + 0,02 qp/q), za razred
točnosti 2,
-
E = ± (4 + 4 ∆Θ min/ ∆Θ + 0,05 qp/q), za razred
točnosti 3.
9. člen
Pri določanju največjega dopustnega pogreška merilnika kot
celote se upošteva primerjava med vrednostjo veličine, ki jo prikazuje kazalna
naprava, in dogovorno pravo vrednostjo te veličine.
Kot dogovorna prava vrednost se šteje:
1.
za prostornino pretečene vode (ali drugega medija):
a)
prostornina, določena neposredno ali z merjenjem mase na preskusni
napravi z zahtevano merilno negotovostjo,
b)
prostornina, simulirana z določenim številom vhodnih impulzov, ki prek
impulzne vrednosti, izražene v obliki prirastka prostornine na impulz, določajo
dogovorno pravo vrednost prostornine;
2.
za temperaturno razliko:
a)
temperaturna razlika, simulirana s postavitvijo temperaturnih zaznaval v
termostatske kopeli z zahtevano merilno negotovostjo, ali
b)
temperaturna razlika, simulirana s preciznimi upori namesto
temperaturnih zaznaval;
3.
za toplotno energijo: vrednost energije, izračunana po enačbi:
ΘW = k x ΘV x ∆Θ
kjer je:
∆Θ= simulirana temperaturna razlika skladno
z opisom iz točke 2.a) ali 2.b),
ΘV= simuliran prirastek prostornine skladno
z opisom v točki 1.a) ali 1.b),
k= toplotni koeficient, odvisen od lastnosti
pretočnega medija, lege merilnika pretoka (dovod ali povratni vod) ter
temperature v dovodu in povratnem vodu.
Za potrebe izračuna se koeficient k določi iz
standardiziranih tabel.
10. člen
Razširjena merilna negotovost preskusne opreme, na kateri je
določena dogovorna prava vrednost merjene veličine iz 9. člena tega pravilnika,
mora izpolnjevati naslednji zahtevi:
-
biti mora manjša od ene petine (1/5) ndp opazovanega merila kot celote
ali za njegove posamezne sestavne dele ali
-
če ni manjša od ene petine (1/5) ndp, jo je treba odšteti od vrednosti
ndp, da se dobi nova vrednost ndp merila kot celote ali njegovega sestavnega
dela.
III. POSEBNE ZAHTEVE
11. člen
Merska enota za energijo je lahko joule (J) ali vatna ura
(Wh). Dopustne so izvedbe, kjer je mogoče izbirati med obema merskima enotama,
ki morata biti prikazani v neposredni bližini prikazane izmerjene vrednosti.
Konstrukcija kazalne naprave mora omogočati registracijo
energije, ki ustreza najmanj 3.000 uram neprekinjenega delovanja pri največji
moči Ps brez prehoda skozi ničlo.
Prikazi vseh drugih podatkov (serijska številka, datum
vključitve delovanja itd.), značilnih stanj (alarmna stanja, tarifna stanja)
ter veličin, ki neposredno vstopajo v izračun toplotne energije, morajo biti
izvedeni tako, da ne povzročajo dvoumnosti.
Navidezna ali dejanska velikost številk prikaza mora biti
vsaj 4 mm.
Za potrebe overjanja je lahko uporabljen način prikaza
merjenih veličin s povečano ločljivostjo. Dostop do vključitve tega načina
prikaza in tudi do vseh mest, prek katerih je mogoče spreminjati meroslovne
lastnosti merila in vplivati na izmerjene rezultate posameznih meritev, mora
biti po overitvi zaščiten z overitvenimi oznakami ali z vstopnimi programskimi
gesli, ki se aktivirajo z računalniško povezavo ali s pametno kartico (smart
card).
12. člen
Programska oprema, uporabljena za izvajanje posameznih
glavnih ali pomožnih funkcij pri merilnikih, se razvršča po naslednjih merilih:
-
stopnji tveganja glede na možnosti nepooblaščenega posega s ciljem spreminjanja
meroslovnih lastnosti (v nadaljnjem besedilu: stopnja tveganja),
-
stopnji programske zaščite,
-
stopnji preskušanja programa,
-
stopnji skladnosti programske opreme v konkretnem merilu s programsko
opremo, odobreno s preskusom tipa.
Po merilih iz prejšnjega odstavka se merilniki uvrščajo v
srednjo kategorijo, ki pomeni:
-
stopnja programske zaščite
Tisti del programske opreme, ki je
namenjen izvajanju zakonskih funkcij merilnika, je zaščiten z enostavnimi
splošnimi programskimi orodji (urejevalniki besedila).
-
stopnja preskušanja
Programska oprema se v postopku
odobritve tipa ovrednoti na podlagi opisa programskih funkcij, ki jih mora
proizvajalec ali njegov zastopnik priložiti tehnični dokumentaciji. Opis
programskega dela, ki je uporabljen pri izvajanju zakonskih funkcij, je
potreben predvsem s stališča uporabe merila in njegovega preskusa. Poudarek je
na rezultatih praktičnega meroslovnega preskusa.
Pri določenih lastnostih merila, ki
niso neposredno sestavni del preskusa tipa (npr. zaščita raznih elektronskih
vmesnikov), se lahko smiselno uporabi deklaracija, ki jo je potrdil
proizvajalec, da merilo, ki je predloženo kot vzorec tipa, popolnoma ustreza
opisom v predloženi tehnični dokumentaciji in nima nobenih drugih funkcij poleg
opisanih.
-
stopnja skladnosti programske opreme v konkretnem merilu s programsko
opremo, odobreno s preskusom tipa:
Programska oprema v posameznem merilu
mora biti skladna s tehnično dokumentacijo, odobreno v postopku odobritve tipa.
Ne glede na manjše spremembe v izvorni kodi programske opreme mora osnovna
funkcija ustrezati opisu v odobreni dokumentaciji. Tisti deli programske
opreme, ki so bili vgrajeni v postopku odobritve tipa, morajo ostati istovetni
v vseh naslednjih posameznih merilih. Vsaka sprememba v vgrajenih programskih
delih zahteva nov postopek odobritve tipa merila.
Vse ostale spremembe programske opreme so dopustne, če pri
tem dokumentirane funkcije in lastnosti ostajajo nespremenjene. Organ za
ugotavljanje skladnosti, ki je odobril tip merila, mora biti obveščen o vseh
tovrstnih spremembah.
13. člen
Merilnik kot celota mora biti zaščiten pred nepooblaščenim
spreminjanjem njegovih nastavitev, pri čemer je zaščita lahko izvedena mehansko
(npr. z overitvenimi oznakami) ali z vstopnimi programskimi gesli oziroma
pametnimi karticami pri merilnikih, ki imajo določene funkcije izvedene s
posebno programsko opremo, ki je neizbrisno shranjena v posebnem pomnilniku.
14. člen
Za potrebe overjanja mora imeti računska enota razstavljivega
ali sestavljivega merilnika možnost sprejemanja ali oddajanja signalov, ki
posredujejo merjene veličine s povečano razločljivostjo.
Vhodi in izhodi za preskusne signale ne smejo povratno
vplivati na meroslovne lastnosti merilnika.
Izhodni signal, ki predstavlja izmerjeno energijo, mora imeti
dovolj veliko razločljivost, da relativni pogrešek tega signala zaradi
razločljivosti tudi pri najmanjšem pretoku ostane zanemarljiv. Signal lahko
nastopa v obliki impulzne vrednosti, podane kot impulz/energijski prirastek,
ali pa v obliki podatka v ustreznem standardiziranem komunikacijskem formatu,
ki je dosegljiv preko standardnega komunikacijskega konektorja. Nazivno
razmerje signala s povečano razločljivostjo nasproti izmerjeni energiji določi
proizvajalec.
Izhodni signal iz merilnika pretoka, ki v računsko enoto
merilnika posreduje informacijo o pretečeni prostornini vode ali podobnega
medija, mora imeti tako visoko razločljivost, da relativni pogrešek tudi pri
najmanjšem pretoku ne preseže 0,8 %, preskusni čas pa ni daljši od 1 h pri qp
Θ 10 m3/h, ali 1,5 h pri qp > 10 m3/h.
Specifikacije vhodnih in izhodnih signalov, njihove
razporeditve in označitve morajo biti skladne s standardom SIST EN 1434.
Standard iz prejšnjega odstavka se hrani in je na voljo pri
nacionalnem organu za standarde.
15. člen
Kot temperaturna zaznavala merilnika se lahko uporabljajo
samo parna standardizirana uporovna zaznavala. Konstrukcijska izvedba para
tipal, dolžina kablov ter način priključitve na računsko enoto merilnika morajo
omogočati vsaj enega izmed dveh načinov simulacije temperaturne razlike iz točk
2.a) in 2.b) iz 9. člena tega pravilnika.
Izvedbe kompaktnih merilnikov, kjer je z zunanje strani
dosegljivo samo eno zaznavalo, drugo pa neločljivo vgrajeno v ohišje merilnika
pretoka, niso dopustne, če ne obstaja zanesljiv način simuliranja temperaturne
razlike za potrebe overjanja.
Če se za temperaturna zaznavala
uporabljajo standardizirana uporovna zaznavala tipa PT 100, morajo največje
dopustne dolžine dvožičnih priključnih kablov ustrezati vrednostim v naslednji
tabeli:
Presek priključnega
kabla (mm2)
|
Največja dopustna
dolžina kabla (m)
|
0,22
|
2,5
|
0,50
|
5
|
0,75
|
7,5
|
1,50
|
15
|
Če zahteve za dolžino kablov iz tabele ni mogoče izpolniti,
je treba temperaturna zaznavala priključiti štirižično. Pri tem velja, da originalne
dolžine kablov, kot jih za konkretne primere uporabe in vrste zaznaval (tipi Pt
100 ali Pt 500) določa proizvajalec, ni dopustno spreminjati.
16. člen
Izvedbe priključnih mest za posamezne sestavne dele pri
sestavljivih merilnikih morajo izpolnjevati naslednje splošne zahteve:
-
posamezno priključno mesto ne sme povratno vplivati na druge meroslovne
lastnosti merilnika,
-
vsako posamezno priključno mesto mora imeti predvideno možnost zaščite
(overitvene oznake ali alternativne vrste zaščit, ki preprečujejo nepooblaščeno
priključevanje oziroma razstavljanje merila kot celote),
-
fizične izvedbe in oznake priključnih mest morajo biti skladne s
standardom SIST EN 1434.
IV. NAPISI IN OZNAKE
17. člen
Napisi in oznake na merilniku morajo biti v slovenskem jeziku.
18. člen
Na merilniku ali na njegovih sestavnih delih morajo biti
navedeni naslednji podatki:
1.
na merilniku pretoka:
-
proizvajalec (ime ali zaščitni znak),
-
proizvajalčeva oznaka tipa, leto izdelave, serijska številka,
-
razred točnosti,
-
značilne vrednosti pretoka (qi , qp , qs),
-
temperaturne meje (Θmin in Θmax),
-
največji dovoljeni delovni tlak,
-
ena ali več puščic za oznako smeri pretoka,
-
okoljski razred,
-
pretočni medij, če ni namenjen za vodo,
-
nazivna impulzna vrednost (litri/impulz).
2.
na paru temperaturnih zaznaval:
-
proizvajalec (ime ali zaščitni znak),
-
oznaka tipa, npr. Pt 100, leto izdelave, serijska številka,
-
temperaturne meje (Θmin in Θmax),
-
meje temperaturne razlike (∆Θmin, ∆Θmax),
-
največji dopustni tlak (pri neposredno v pretočni medij nameščenih
zaznavalih),
-
identifikacija zaznaval po mestu namestitve (povratni oziroma dovodni),
če je ta potrebna.
3.
na računski enoti:
-
proizvajalec (ime ali zaščitni znak),
-
proizvajalčeva oznaka tipa, leto izdelave, serijska številka,
-
tip temperaturnih zaznaval (Pt 100 ali Pt 500),
-
okoljski razred,
-
temperaturne meje (Θmin in Θmax),
-
meje temperaturne razlike (∆Θmin, ∆Θmax),
-
oblika vhodnega signala iz merilnika pretoka,
-
pretočni medij, če to ni voda,
-
namestitev merilnika pretoka (dovod ali povratni vod).
4.
na kompaktnem merilniku:
-
proizvajalec (ime ali zaščitni znak),
-
proizvajalčeva oznaka tipa, leto izdelave, serijska številka,
-
značilne vrednosti pretoka (qi, qp, qs),
-
temperaturne meje (Θmin in Θmax),
-
meje temperaturne razlike (∆Θmin, ∆Θmax),
-
razred točnosti,
-
največji dopustni delovni tlak za merilnik pretoka,
-
pretočni medij, če ni namenjeno za vodo,
-
namestitev merilnika pretoka (dovod ali povratni vod),
-
ena ali več puščic za oznako smeri pretoka.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
19. člen
Za merilnike je obvezna odobritev tipa, ki ji sledi bodisi
prva overitev bodisi izjava o skladnosti z odobrenim tipom.
Postopek odobritve tipa merila obsega:
-
ugotavljanje skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika,
-
meroslovne preskuse.
Preskusna oprema za izvajanje preskusov v postopku odobritve
tipa mora ustrezati zahtevam iz prve alinee 10. člena tega pravilnika. Oprema
iz druge alinee 10. člena tega pravilnika se šteje za pogojno primerno samo za
izvajanje preskusov pri pogoju ∆Θ Θ 3 K.
Pred začetkom preskusov se za temperaturna tipala, merilnik
pretoka in računsko enoto ali za kompaktni merilnik v referenčnih pogojih
določijo največji dopustni pogreški skladno s 7. in 8. členom tega pravilnika.
Preskusni pogoji vključujejo specificirano dolžino ravnega
dela cevi pred merilom in za njim, navedbo pretočnega medija (če ta ni voda)
ter pretoke:
q1
(–10, +0) %, q2 ± 5 %, q3 ± 5 %, q4
± 5 %, q5 (–0, +10) %,
kjer so:
q1 = qs
in q5 = qi, –q1/q2
= q2/q3 = q3/q4
= q4/q5 = K in –K = 4√ (qs/qi)
Priporočljivo je, da se v opazovanje vključi vrednost pretoka
– med 0,7 qp in 0,75 qp, ki je v skladu s tem pravilnikom
hkrati referenčna vrednost merjene veličine (RVM).
Preskusne temperature so:
a)
Θmin do (Θmin +5) °C, vendar ne manj kot 10 °C;
b)
(50 ± 5) °C,
c)
(85 ± 5) °C.
Temperatura vode v neposredni bližini merilnika se med
preskusom ne sme spreminjati za več kot 2 K.
Pri vsaki vrednosti pretoka se izvedejo tri meritve, katerih
rezultati se morajo nahajati znotraj meja ndp.
Če je v določeni točki območja pretokov pogrešek meritve
večji od ndp, je treba meritev ponoviti. Ponovljeni preskus se šteje za
uspešnega:
-
če je aritmetična srednja vrednost treh rezultatov znotraj meja ndp in
-
če sta vsaj dva rezultata znotraj meja ndp.
Kjer ni določeno drugače, se nadaljnji preskusi izvajajo v
referenčnih pogojih skladno s 6. členom tega pravilnika in po programu, ki je
določen s tem pravilnikom. V dogovoru z vložnikom zahteve za odobritev tipa
merila lahko vrstni red preskusov in število vzorčnih meril izjemoma odstopajo
od zahtev v tabeli.
20. člen
Preskusni program za merilnike
in njihove sestavne dele je določen v naslednji tabeli:
Preskus
|
Točka
OIML
R 75-2
|
Izpostavitev
|
Temperaturna zaznavala
|
Merilnik pretoka
|
Računska enota
|
Kompaktni merilnik
|
Priporočljivo število vzorcev
|
|
|
Faktorji vpliva
|
|
|
|
|
|
ndp
|
6.4
|
Preskus točnosti
|
x
|
x
|
x
|
x
|
2
|
ndp
|
6.5
|
Suhi termični preskus
|
|
x(a)
|
x
|
x
|
2
|
ndp
|
6.6
|
Nizke temperature
|
|
x(a)
|
x
|
x
|
2
|
ndp
|
6.7
|
Statično spreminjanje napajalne napetosti
|
|
x(a)
|
x
|
x
|
2
|
|
|
Motnje
|
|
|
|
|
|
NSFa
|
6.8
|
Preskus vzdržljivosti
|
|
x
|
x
|
x
|
2
|
NSFd
|
6.9
|
Ciklični termični preskus v prisotnosti kondenzacije
|
|
x(a)
|
x
|
x
|
1
|
NSFd
|
6.10
|
Krajše redukcije napetosti
|
|
x(a)
|
x
|
x
|
3
|
NSFa
|
6.11
|
Električni prehodni pojavi
|
|
x(a)(b)
|
x(b)
|
x
|
3
|
NSFd
|
6.12
|
Elektromagnetno polje
|
|
x(a)(b)
|
x(b)
|
x
|
3
|
NSFa
|
6.13
|
Elektrostatična razbremenitev
|
|
x(a)
|
x
|
x
|
3
|
NSFd
|
6.14
|
Statično magnetno polje
|
|
x
|
x
|
x
|
3
|
NSFd
|
6.15
|
Elektromagnetno polje pri omrežni frekvenci
|
|
x(a)
|
x
|
x
|
3
|
NSFa
|
6.16
|
Tlačni preskus
|
|
x
|
|
x
|
1
|
|
6.17
|
Padec tlaka
|
|
x
|
|
x
|
1
|
ndp = največji
dopustni pogrešek,
NSFd = pomembna napaka se ne sme pojaviti v
času trajanja preskusa,
NSFa = pomembna napaka se ne sme pojaviti po
preskusu,
x = preskus, ki ga je treba izvesti,
a = velja samo za merilnike pretoka z
elektronskimi vezji,
b = preskus je treba izvesti s priključenimi
kabli.
Podrobnejša obrazložitev preskusnih pogojev je določena:
-
za računsko enoto (temperature in temperaturne razlike) v OIML R 75-2,
točka 6.4.2,
-
za temperaturna zaznavala (najmanjša potrebna potopna globina, odzivni
časi) v OIML R 75-2, točka 6.4.3.
21. člen
K zahtevi za odobritev tipa merila mora vložnik zahteve poleg
prilog iz drugega odstavka 5. člena pravilnika o načinih ugotavljanja
skladnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov ter o vrstah in načinih
njihove označitve z oznakami skladnosti (Uradni list RS, št. 72/01) priložiti
še naslednjo dokumentacijo:
-
osnovne specifikacije merilnika,
-
tehnični opis,
-
izjavo o lastnem segrevanju temperaturnih zaznaval,
-
podatek o najmanjši potopni globini temperaturnih zaznaval,
-
navodilo za uporabnika,
-
navodila za vgradnjo (zahteve so podrobneje določene v OIML R 75-1, 12.
točka),
-
načrt žigosanja merila,
-
osnovne mehanske sheme,
-
osnovne materialne specifikacije,
-
osnovne električne sheme,
-
seznam sestavnih delov,
-
opis vgrajene programske opreme (način identifikacije programske
verzije, diagram poteka),
-
seznam programabilnih sestavnih delov,
-
videz osnovne čelne plošče in opis osnovnih funkcij, ki so dosegljive
prek čelne plošče,
-
opis osnovnega funkcionalnega preskusa,
-
opis preskusnih izhodov in razmerja signalov v odnosu do merjenih
veličin.
22. člen
Prva overitev merilnika ali njegovih sestavnih delov obsega:
-
ugotavljanje skladnosti z odobrenim tipom,
-
meroslovni preskus.
Preskusna oprema za izvajanje preskusov pri prvi overitvi
mora biti skladna z zahtevami iz prve alinee 10. člena tega pravilnika. Oprema
iz druge alinee 10. člena tega pravilnika se šteje za pogojno primerno samo za
izvajanje preskusov pri pogoju ∆Θ Θ 3 K.
Preskus merilnika pretoka se izvede pri naslednjih pretokih:
a)
qi Θ q Θ 1,1 qi,
b)
0,1 qp Θ q Θ 0,11 qp,
c)
0,9 qp Θ q Θ 1,0 qp.
Preskus se izvaja pri temperaturi (50 ± 5) °C oziroma se
lahko izvede tudi s hladno vodo, če je tako določeno s certifikatom o odobritvi
tipa.
Par temperaturnih zaznaval se
preskusi brez ohišja za namestitev v cev po programu iz naslednje tabele:
Temperaturno območje preskusov
|
Zap. št.
|
Za Θmin
|
Območje
|
1
|
< 20 °C
|
Θmin do (Θmin+
10 K)
|
|
> / = 20 °C
|
35 °C do 45 °C
|
2
|
vse Θmin
|
75 °C do 85 °C
|
3
|
vse Θmin
|
(Θmax – 30
K) do Θmax
|
Če certifikat o odobritvi tipa tako določa, je mogoče tudi
odstopanje od tega programa.
Globina potopa v termostatske kopeli pri vseh navedenih
preskusih ne sme biti manjša od nazivne najmanjše globine potopa.
Izračun odstopanja izmerjenih uporovnih vrednosti in meritev
izolacijske upornosti sta podrobneje določena v OIML R 75-2, točki 7.2.1. in
7.2.2.
23. člen
Preskus samostojne računske enote pri prvi overitvi se izvede
v naslednjih pogojih:
a)
∆Θ min ≤ ∆Θ ≤ 1,2 ∆Θ min;
b)
10 K ≤ ∆Θ ≤ 20 K;
c)
∆Θ max – 5 K ≤ ∆Θ ≤ ∆Θ max.
Vrednosti simuliranega pretoka ne smejo prekoračiti območja
delovanja računske enote.
Za temperaturo v povratku se lahko izbirajo vrednosti iz
območja med 40 °C in 70 °C, če s tem ni prekoračena meja Θmax.
Med preskusom računske enote v okviru prve overitve je
dopustno namesto vrednosti, prikazane na kazalni napravi, upoštevati izhodne
impulze z visoko ločljivostjo. Vsaj en preskus mora vključevati tudi neposredni
odčitek kazalne naprave.
Preskus računske enote vključno s parom temperaturnih
zaznaval mora vključevati:
-
temperaturna območja iz petega odstavka prejšnjega člena in prvega
odstavka tega člena, če se temperaturna zaznavala obravnavajo kot ločljiva od
računske enote, in
-
temperaturna območja iz prvega odstavka tega člena, če so temperaturna
zaznavala neločljiva od računske enote.
Preskus kompaktnega merilnika je treba izvesti vsaj pri
naslednjih pogojih:
a)
∆Θ min ≤ ∆Θ ≤ 1,2 ∆Θ min in
0,9 qp ≤ q ≤ 1,0 qp;
b)
10 K ≤ ∆Θ ≤ 20 K in
0,2 qp ≤ q ≤ 0,22 qp;
c)
∆Θ max – 5 K ≤ ∆Θ ≤ ∆Θ max in
qi ≤ q ≤ 1,1 qi.
24. člen
Najmanjši obseg dokumentacije, potrebne pri izvedbi prve
overitve merilnika, je:
-
osnovne specifikacije merilnika in njegovih sestavnih delov,
-
načrt žigosanja,
-
opis osnovnega funkcionalnega preskusa,
-
opis preskusnih izhodov in razmerja signalov v odnosu do merjenih veličin,
-
opis preskusnih pogojev za prvo overitev,
-
opis posebnih preskusnih pogojev, če so bili določeni v certifikatu o
odobritvi tipa.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
25. člen
Za merilnike so obvezne redne in izredne overitve.
Obseg preskusov pri redni in izredni overitvi sestavljivega
in kompaktnega merilnika oziroma njegovih sestavnih delov je enak kot pri prvi
overitvi.
Za redne overitve veljajo vrednosti največjih dopustnih
pogreškov iz 7. in 8. člena tega pravilnika.
26. člen
Enotni rok za redne overitve vseh izvedb merilnikov in
njihovih sestavnih delov je pet let.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Merilniki, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika
veljavno odobritev tipa merila in prvo overitev na podlagi pravilnika o
metroloških pogojih, ki jih morajo izpolnjevati merilniki toplotne energije
(Uradni list SFRJ, št. 56/88; 71/88 in 74/90), se smejo še naprej dajati v
redno oziroma izredno overitev po tem pravilniku, če glede največjih dopustnih
pogreškov izpolnjujejo zahteve iz 7. in 8. člena tega pravilnika.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati
pravilnik o metroloških pogojih, ki jih morajo izpolnjevati merilniki toplotne
energije (Uradni list SFRJ, št. 56/88; 71/88 in 74/90).
29. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 009-28/02
Ljubljana, dne. 21. marca 2002.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport