Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
prezračevanju in klimatizaciji stavb obsega:
-
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji
stavb (Uradni list RS, št. 42/02 z dne 15. 5. 2002),
-
Pravilnik o spremembi pravilnika o
prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 105/02 z dne 5. 12.
2002),
-
Gradbeni zakon - GZ (Uradni list RS, št. 61/17
z dne 2. 11. 2017).
PRAVILNIK
o prezračevanju in klimatizaciji
stavb
(neuradno prečiščeno besedilo št 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta pravilnik
določa tehnične zahteve za prezračevanje in klimatizacijo stavb (v nadaljnjem
besedilu: prezračevanje) ter tehnične zahteve za mehanske prezračevalne
sisteme, če se ti vgradijo v stavbo.
(2) V okviru
določanja tehničnih zahtev iz prejšnjega odstavka ta pravilnik obravnava
notranje okolje v pogledu kakovosti zraka in toplotnega okolja, s tem da določa
najnižjo, še dopustno kakovost tega dela notranjega okolja.
(3) Ta pravilnik
ne velja za nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe, ki spadajo v skupino
industrijskih objektov, ter stavbe, namenjene za uporabo manj kot štiri mesece
v letu (npr. počitniške hiše in gorske koče).
2. člen
(1) Ta pravilnik
velja za novogradnje in spremembe namembnosti posameznih prostorov v že
zgrajenih stavbah. Velja tudi za rekonstrukcije že zgrajenih stavb, če so dane
tehnične možnosti za njihovo izvedbo in upoštevani pogoji varstva kulturne
dediščine.
(2) Če so za
nekatere vrste stavb zahteve za prezračevanje določene s posebnim predpisom,
veljajo zanje tiste zahteve tega pravilnika, ki niso urejene s takim predpisom.
3. člen
(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi
imajo naslednji pomen:
1. »prezračevanje« je izmenjava odtočnega zraka z zunanjim
zrakom v prostorih in doseganje njegove čistosti ter s tem povezanega ugodja
oseb v prostorih;
2. »naravno prezračevanje« je prezračevanje, pri katerem se
izkoriščajo naravne fizikalne lastnosti zraka pri različnih temperaturah v
prostorih in zunaj njih, brez uporabe mehanskih naprav. Naravno prezračevanje
poteka skozi odprta okna in zunanja vrata, prezračevalne odprtine in
prezračevalne kanale ter čim manj nekontrolirano skozi pripire, zidove itn.;
3. »mehansko prezračevanje« je prezračevanje, pri katerem se zamenjava
odtočnega zraka z zunanjim doseže z mehansko napravo, pri klimatizaciji s
klimatizacijsko napeljavo. Klimatizacijska napeljava je kombinacija vseh
potrebnih komponent, ki zagotavljajo klimatizacijo prostora;
4. »klimatizacija« je mehansko prezračevanje, pri katerem so
temperatura, vlažnost, prezračevanje in čistoča zraka kontrolirani;
5. »hibridno prezračevanje« je prezračevanje, pri katerem se hkrati
uporabljata naravno in mehansko prezračevanje;
6. »učinkovitost prezračevanja« je razmerje med koncentracijo
onesnaževalcev v odtočnem zraku in koncentracijo onesnaževalcev zraka v coni
dihanja (bivalna cona). Učinkovitost prezračevanja se določi z enačbo:

kjer je:
– učinkovitost prezračevanja,
CODZ – koncentracija
onesnaženosti v odtočnem zraku,
CVTZ – koncentracija
onesnaženosti v vtočnem zraku,
Ci – koncentracija
onesnaženosti zraka v coni dihanja;
7. »bivalna cona« je območje notranjega okolja, v katerem je ponavadi
uporabnik prostora, praviloma obsega območje 1 m od zunanjega okna in zidu,
vrat in grelnega ali hladilnega telesa, 0,5 m od notranjega zidu ter najmanj
0,1 m in največ 1,8 m nad tlemi;
8. »olf« je enota za onesnaževanje zraka, ki ga povzroča ena oseba
s povprečno površino 1,8 m2 pri mirni sedeči aktivnosti 58,2
W/m2 = 1 met (metabolizem v toplotnem okolju, predpisanem v 12.
členu tega pravilnika;
9. »temperatura zraka« v prostoru je temperatura, merjena v
sredini prostora na višini 1,1 m;
10. »občutena
temperatura« ali »operativna temperatura« je srednja temperatura med
temperaturo zraka v prostoru in srednjo sevalno temperaturo, določena z enačbo:
q0 =
uq1 + (1 – u)qs
kjer
je:
q0 – občutena temperatura v izbrani
lokaciji prostora (oC),
q1 – temperatura zraka v prostoru (oC),
qs – srednja sevalna temperatura obdajajočih površin glede na izbrano
lokacijo v prostoru (oC),
u – vrednost, podana v tabeli v odvisnosti od srednje hitrosti zraka
v (m/s):
v (m/s)
|
do 0,2
|
od 0,2 do 0,6
|
od 0,6 do 1,0
|
u
|
0,5
|
0,6
|
0,7
|
V primerih, ko je relativna hitrost zraka manjša od 0,2
m/s ali ko je razlika med srednjo sevalno temperaturo in temperaturo zraka
manjša od 4 oC, se občutena temperatura lahko izračuna kot srednja
vrednost temperature zraka in srednje sevalne temperature;
11. »asimetrična
sevalna temperatura« je razlika temperature sevanja dveh površin telesa,
ločenih z namišljeno ravnino;
12. »srednja
hitrost zraka« je izmerjena lokalna hitrost zraka v bivalni coni v najmanj
180-sekundnem intervalu, merjena vsesmerno, določena z enačbo:

kjer je:
– srednja hitrost zraka (m/s),
N
– skupno število merjenj (-),
– trenutna hitrost zraka (m/s);
13. »intenziteta
turbulence« je razmerje standardnega odklona hitrosti zraka in srednje hitrosti
zraka, določeno z enačbo:
Tu = 100 (SD/
)
kjer je:
Tu
– intenziteta turbulence (%),
–
izmerjena srednja hitrost zraka (m/s) v najmanj 180-sekundnem intervalu,
SD – standardni odklon izmerjene hitrosti zraka (m/s) v najmanj
180-sekundnem intervalu, določen z enačbo:

kjer je:
SD
– standardni odklon,
N
– skupno število merjenj (-),
– trenutna hitrost zraka (m/s),
– izmerjena srednja hitrost zraka (m/s) v najmanj
180-sekundnem intervalu;
14. frakcija
»PM10« je masna koncentracija prostorsko nastalih delcev z
aerodinamičnim premerom, manjšim od 10 μm;
15. vrste
zraka so:
-
zunanji (sveži): doveden zrak ali vhodni
zunanji zrak v sistem pred njegovo obdelavo,
-
vtočni (vpihovani): vstopni zrak v obravnavani
prostor ali zrak, vstopajoč v sistem brez obdelave,
-
prehodni: notranji zrak, ki prehaja iz enega v
drug obravnavani prostor,
-
odtočni: zrak, ki zapušča obravnavani prostor,
-
obtočni (recirkulacijski): zrak, ki se vrača v
zrak obravnavanega prostora,
-
zavrženi: zrak, zavržen v atmosfero,
-
sekundarni: zrak, odvzet prostoru in ponovno
vrnjen v isti prostor brez obdelave,
-
notranji: zrak v obravnavanem prostoru ali
bivalni coni,
-
izgubljeni: zrak, iztekajoč skozi netesnosti
sistema,
-
infiltracijski: zrak, ki vdira v notranjost
stavbe skozi netesnosti stavbe,
-
eksfiltracijski: zrak, ki odteka iz stavbe v
atmosfero skozi zračne netesnosti stavbe,
-
mešani: zrak, ki vsebuje dva ali več zračnih
tokov. V primeru mešanja z zračnimi tokovi slabše kakovosti ta slabša kakovost
določi celotni zračni tok.
(2) Pri risanju
in označevanju vrst zraka v projektni dokumentaciji in tudi na vgrajenih
elementih sistema se uporabljajo okrajšave in
barve, navedene na sliki 1 in v tabelah 1, 1.1, 2 in 3 pod točko 1. Vrste zraka
v prilogi 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del (v nadaljnjem besedilu:
priloga 1).
4. člen
(1) V stavbe se
lahko vgrajujejo samo gradbeni proizvodi, ki so bili dani v promet v skladu s
predpisi o gradbenih proizvodih. Pri projektiranju je treba predvideti uporabo
materialov z najnižjo emisijo z upoštevanjem značilnosti vlažnosti,
enostavnosti čiščenja, trajnosti in zahtevanih lastnosti sestave sendvič
konstrukcij.
(2) Sestavni
deli prezračevalnih sistemov, ki se vgrajujejo v stavbe, so gradbeni proizvodi,
ki omogočajo, da stavbe izpolnjujejo bistvene varnostne, higienske in
zdravstvene zahteve. Mehanski, elektromehanski in električni deli
prezračevalnih sistemov morajo poleg zahtev iz tega pravilnika izpolnjevati
tudi vse zahteve predpisov, ki urejajo tovrstne proizvode.
(3) Vgraditi se
smejo samo tisti mehanski prezračevalni sistemi, za katere proizvajalec izda
izjavo o skladnosti s standardi iz 21. člena tega pravilnika.
5. člen
(1) V tem
pravilniku navedeni parametri notranjega okolja morajo biti zagotovljeni v vseh
bivalnih conah prostorov pri normalnih vremenskih razmerah skladno z
namembnostjo prostorov ter pri predvidenem številu prisotnih oseb v prostorih.
S tem pravilnikom zahtevani parametri notranjega okolja veljajo za prostore,
namenjene za delo in bivanje ljudi (npr. poslovni, vzgojno-varstveni,
stanovanja), za druge prostore (npr. garaže) morajo biti ustrezni parametri
notranjega okolja določeni v projektni dokumentaciji.
(2) Če v
bivalnih conah prostorov niso zagotovljeni parametri notranjega okolja z
naravnim prezračevanjem, morajo biti v stavbo vgrajene naprave oziroma
napeljava, ki to zagotavljajo.
(3)
Prezračevanje in predpisane parametre notranjega okolja je treba doseči z
najmanjšo možno rabo energije z upoštevanjem podnebnih razmer lokacije in
zahtev uporabnikov prostora. Prezračevalni sistem mora zagotoviti zahtevano
izmenjavo zraka oziroma učinkovito prezračevanje ob najmanjši izgubi
toplote/hladu prezračevanega prostora in stavbe.
6. člen
Pri
projektiranju prezračevanja v prostorih, v katerih se pojavljajo ali nastajajo
emisije škodljivih ali eksplozijsko nevarnih plinov, par, hlapov, prahu oziroma
druge človekovemu zdravju in ugodju škodljive emisije oziroma snovi, je treba
doseči takšno kakovost notranjega zraka, da bo kljub emisijam zagotovljeno
stanje, ki ne ogroža zdravja uporabnikov stavbe in tudi ne ljudi v njeni okolici.
II. NOTRANJE OKOLJE
1. Kakovost zraka
7. člen
(1) Zrak v
prostoru mora biti svež in prijeten, brez vonjav in ne sme ogrožati zdravja
ljudi v prostoru.
(2) Pri
projektiranju in gradnji stavb je treba šteti, da je vir onesnaževanja
notranjega zraka stavba kot celota - gradbeni material, pohištvo, prezračevalni
sistem, oprema, kot je podano v tabeli A.7 standarda SIST CR 1752,
Prezračevanje stavb - Kriteriji načrtovanja notranjega okolja.
(3)
Onesnaževanje notranjega zraka, povezano z uporabniki prostora, je opredeljeno
v tabeli A.6 standarda SIST CR 1752.
8. člen
(1) Najmanjši
potrebni vtok zunanjega zraka je 15 m3/h na osebo v prostorih, kjer
kajenje ni dovoljeno, brez upoštevanja drugih virov onesnaževanja notranjega
zraka in pri učinkovitosti prezračevanja ena (1).
(2) V času
prisotnosti ljudi v prostorih stavbe, ki so namenjeni za delo in bivanje ljudi,
je treba dosegati volumsko izmenjavo zraka (n) vsaj n = 0,5 h-1. Z
uporabljenim sistemom prezračevanja je treba preprečiti pretok zraka iz bolj
obremenjenih prostorov (npr. kuhinje, stranišča, kopalnice, garaže,
laboratorija …) v ostale prostore v stavbi.
(3) V času
odsotnosti ljudi v prostorih stavbe, ki so namenjeni za delo in bivanje ljudi,
je treba zagotoviti in vzdrževati izmenjavo zraka najmanj n = 0,2 h-1
za odstranitev emisij stavbe in preprečitev drugih škodljivosti (npr. pojav
kondenzacije).
(4) V stavbah z
vgrajenimi mehanskimi sistemi za prezračevanje in v prostorih z višino stropov
nad 3,5 m je zahtevana volumska izmenjava zraka lahko manjša, n < 0,5 h-1,
ob doseganju parametrov za notranje okolje v bivalni coni prostora. Količina
zraka se preračuna na notranje mere prostorov.
(5) V bivalnih
prostorih stanovanjskih stavb je treba zagotoviti prezračevanje v skladu z
zahtevami standarda SIST DIN 1946-6.
(6) V prostorih,
v katerih je kajenje dovoljeno, mora najmanjša dodatna količina vtoka zunanjega
zraka znašati 45 m3/h na osebo (upošteva se predvideno število oseb
za prostor).
(7) Količina
zunanjega zraka se lahko določi tudi glede na talno površino in mora znašati
najmanj 1,5 m3/h na kvadratni meter talne površine prostora,
brez upoštevanja drugih virov onesnaževanja zraka.
(8) Količine
zunanjega zraka za prezračevanje stavb so podane v tabeli 8 pod točko 4.
Količina zraka v prilogi 1. V tej tabeli podane vrednosti zagotavljajo dopustno
notranje okolje pri običajno znanih pogojih in ne upoštevajo morebitnih
dodatnih onesnaževalcev. Distribucija zraka mora biti določena glede na
lokacijo človeka in delujoče naprave.
9. člen
(1) S
prezračevanjem je treba zagotavljati, da koncentracije notranjih onesnaževalcev
zraka v prostorih stavbe ne presegajo vrednosti, podanih v tabeli 7 pod točko
4. Količina zraka v prilogi 1.
(2) Zdravju
škodljive koncentracije snovi v zraku ne smejo presegati vrednosti iz standarda
SIST CR 1752, dodatek E.
10. člen
(1) Tok zraka
ter razširjenost emisij in vonjav med posameznimi prostori stavbe oziroma med
stavbo in njenim okoljem je treba nadzorovati s tlačno razliko vtočnih in
odtočnih tokov zraka z nadtlakom ali podtlakom do 10 Pa. Prostori z različnim
namenom uporabe ne smejo imeti skupnega prezračevalnega sistema.
(2) Stavbe je
treba graditi tako, da se prepreči nekontroliran vtok zraka, še posebej v
vetrovnih legah, ter zagotoviti tesnost lupine stavbe. Tesnost stavbe je določena
s predpisom o toplotni zaščiti stavb.
2. Toplotno okolje
11. člen
(1) Projektirani
ali izmerjeni občutek človekovega toplotnega okolja se izrazi skladno z
zahtevami standarda SIST ISO 7730, točki 3.1 in 4. Če obleka in aktivnost nista
opredeljeni, znašata vrednosti za obleko v povprečju 0,5 clo (0,078 m2
K/W) v času brez ogrevanja (letnem) in 1,0 clo (0,155 m2 K/W) v
ogrevalnem (zimskem) obdobju pri aktivnosti 1,2 met (sedenje).
(2) Toplotno
okolje mora biti tako, da je indeks PPD manjši od 15 %, indeks PMV pa v mejah
–0,7 < PMV < +0,7
12. člen
(1) V prostorih
mora biti zagotovljena takšna vlažnost zraka, da s svojim neposrednim oziroma
posrednim učinkom ne vpliva na ugodje in zdravje ljudi ter ne povzroči nastanka
površinske kondenzacije na stenah.
(2) Pri
temperaturi zraka med 20 °C in 26 °C je območje dopustne relativne vlažnosti
med 30 % in 70 %.
(3) V
stanovanjskih prostorih je priporočljiva relativna vlažnost zraka pod 60 %, kar
zmanjšuje rast alergenih in patogenih organizmov. Pri klimatizaciji prostorov
mora biti zagotovljena relativna vlažnost zraka pod 60 %.
(4) Optimalna
občutena temperatura v odvisnosti od aktivnosti in obleke uporabnika prostora
se določi skladno s SIST CR 1752, slika A.2, kategorija C.
13. člen
(1) Gibanje
zraka v prostoru je pri optimalni občuteni temperaturi dopustno, če je odstotek
nezadovoljnih uporabnikov prostora manjši od 25 % - po metodologiji iz
standarda SIST CR 1752, točka A.2.4.3.
(2) Dopustne
srednje hitrosti zraka v bivalni coni so podane v SIST CR 1752, slika A.3,
kategorija C, v odvisnosti od lokalne temperature zraka v prostoru in
intenzitete turbulence. Območje sprejemljivosti srednje hitrosti zraka pri
normalnih pogojih predstavlja območje pod ustrezno krivuljo intenzitete
turbulence.
(3) Hitrosti
zraka v bivalni coni pri temperaturi zraka prostora, kot je določena s
prejšnjim členom, tveganju prepiha 25 % in intenziteti turbulence 40 % se
načrtujejo skladno s tabelo 4 pod točko 2. Načrtovana hitrost zraka v prilogi 1
tega pravilnika. Hitrosti zraka ne smejo biti presežene pri normalnem delovanju
sistema, presežene so lahko samo pri časovno omejenem intenzivnem
prezračevanju.
14. člen
Parametri za
toplotno ugodje sedeče osebe v bivalni coni so naslednji:
1. temperatura zraka:
v času brez ogrevanja med 22 °C in 26 °C, priporočljivo 23 °C do 25
°C,
v času ogrevanja med 19 °C in 24 °C, priporočljivo 20 °C
do 22 °C;
2. navpična temperaturna razlika zraka med glavo in gležnji za sedečo
osebo (med 0,1 m in 1,1 m nad podom) manjša od 3 K, v vseh drugih primerih
manjša od 4 K;
3. površinska temperatura poda med 17 °C in 26 °C, pri sistemu talnega
ogrevanja do 29 °C (izjemi sta prostori z nestalno prisotnostjo in
prostori s posebno namembnostjo);
4. pod oziroma talna obloga poda zaradi svojega neposrednega oziroma
posrednega vpliva ne sme onesnaževati zraka v prostoru in ne sme vplivati na
ugodje in zdravje uporabnikov prostorov;
5.
največja sevalna temperaturna asimetrija:
za hladno steno
|
< 13 °C,
|
za toplo steno
|
< 35 °C,
|
za hladen strop
|
< 18 °C,
|
za topel strop
|
< 7 °C.
|
Z oblikovanjem stavbe in senčili je treba v času hlajenja
preprečiti vpliv neposrednega sončnega sevanja v bivalni coni;
6.
priporočena srednja hitrost zraka:
v času ogrevanja
in hlajenja
|
0,15 m/s,
|
v ostalem času
|
0,2 m/s.
|
15. člen
(1) Količina
vtoka (zunanjega) zraka se uravnava po dejanskih potrebah obremenjenosti in
času zasedenosti z uporabnikom prostora.
(2) Zaradi
varčevanja z energijo se v stavbah ali v delih stavb, ki se prezračujejo
mehansko in kjer je volumska izmenjava zraka v bivalni coni ali v celotnem
prostoru večja, n > 0,7 h-1, vgradijo naprave za pridobivanje
toplote zavrženega ali odtočnega zraka. Naprave za pridobivanje toplote
zavrženega ali odtočnega zraka morajo imeti pri projektnih pogojih učinek h > 65
%, razen:
- h ≥ 50 % pri
vgradnji ploščnega prenosnika toplote in toku zraka > 15.000 m3/h,
-
h ≥ 45 % pri vgradnji ploščnega prenosnika toplote in toku zraka ≤
15.000 m3/h ali toplotne cevi,
-
h ≥ 40 % pri vgradnji lamelnega prenosnika toplote ali če je
obratovanje prezračevalne naprave občasno (do 150 ur letno).
(3) Vgradnja
naprave za vračanje toplote ni potrebna pri prezračevanju toka zraka do
1.200 m3/h, v posebnih primerih (npr. vir toksičnih ali
eksplozijskih snovi) in v primerih, ko dokazano tega ni mogoče izvesti.
(4)
Regenerativni prenosniki toplote se lahko uporabljajo le v primerih, ko
zavrženi ali odtočni zrak ne vsebujeta tobačnega
dima ali drugih škodljivih onesnaževalcev.
III. PREZRAČEVANJE IN PREZRAČEVALNI SISTEMI
16. člen
(1) Prostori v
stavbah se prezračujejo naravno, mehansko ali hibridno.
(2)
Prezračevalni sistemi so namenjeni doseganju in uravnavanju predpisane ravni
notranjega okolja v prostorih.
1. Projektiranje prezračevalnih sistemov
17. člen
(1)
Prezračevalni sistem mora biti projektiran in izveden tako, da pri normalnem
vzdrževanju racionalno in nemoteno deluje ves čas uporabe in da je omogočen
lahek dostop za čiščenje, vzdrževanje in popravila tega sistema.
(2) Izkaz
energijskih karakteristik prezračevalnega sistema in predvidena raba energije
morata biti navedena v obrazcu »Izkaz energijskih karakteristik prezračevanja
stavbe« iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika. Izpolnjen obrazec je
obvezen del projektne dokumentacije.
18. člen
(1) Pri
projektiranju prezračevalnih sistemov je treba upoštevati:
- namembnost in fleksibilnost prostora z opredelitvijo bivalne cone,
- obremenjenost prostora z uporabniki (na m2 površine),
- ocenitev uporabnikove aktivnosti in navad oblačenja,
- obremenitev prostora z onesnaževalci,
- delež kadilcev, kjer je dovoljeno kajenje,
- kakovost razpoložljivega zunanjega zraka,
- nivo zunanjega hrupa,
- meteorološke pogoje,
- delež steklenih površin in njihovih transmisij,
- možnost odpiranja oken,
- uporabo senčil,
- hladilno/grelne obremenitve notranjega in zunanjega izvora,
- fizikalne lastnosti materialov, uporabljenih v stavbi,
- kontrolo in dušenje hrupa zaradi mehanskega oziroma hibridnega
prezračevalnega sistema,
- način vzdrževanja in kakovost čiščenja prezračevalnega sistema in
prostorov.
(2) Projektant
mora izbrati takšne načine prezračevanja, ki ob doseganju najmanj minimalno
predpisanih parametrov omogočajo ekonomsko, tehnično in organizacijsko
najustreznejši način obratovanja, vzdrževanja in upravljanja z vgrajenimi
prezračevalnimi sistemi.
19. člen
(1) Parametri
načrtovanja prostorov različnih namembnosti so podani v tabelah 5 in 6 pod
točko 3. Parametri načrtovanja v prilogi 1.
(2) Če parametri
v prostoru odstopajo od parametrov, podanih v tabelah iz prejšnjega
odstavka, se prezračevalni sistem projektira po naslednji metodologiji:
1.
toplotno okolje:
-
oceni se stopnja aktivnosti uporabnikov
prostorov skladno s standardom SIST CR 1752, priloga D1,
-
oceni se toplotni upor obleke uporabnikov
prostorov za letno oziroma zimsko obdobje skladno s standardom SIST CR 1752,
priloga D2,
-
določi se (optimalna) občutena temperatura,
-
izbere se želeno največje število nezadovoljnih
uporabnikov prostorov (indeks PPD) in določi dopustno temperaturno območje
skladno s standardom SIST CR 1752,
-
izbere se želeno največje število nezadovoljnih
ljudi zaradi prepiha, ugotovi dopustna srednja hitrost zraka z upoštevanjem
40-odstotne intenzitete turbulence, če za izbrani sistem ni opredeljena
drugače,
-
določi se navpična temperaturna razlika,
površinska temperatura poda in asimetrična sevalna temperatura;
2. najmanjša količina zunanjega zraka:
2.1 kakovost zraka:
najmanjša količina zunanjega zraka se določi
glede na največje dopustne koncentracije onesnaževalcev v prostoru po
naslednjem postopku:
-
dentificirajo se vse kritične kemične in druge
emisije, oceni njihova intenziteta in mesto izvora,
-
ugotovijo se predpisane dopustne
koncentracijske vrednosti in
-
izračuna se potrebna količina zraka za
stacionarno stanje s pogojem, da je kakovost vtočnega (zunanjega) zraka boljša
od notranjega zraka (točka 4. Količina zraka, enačba 1 v prilogi 1),
-
pri prezračevalnem sistemu, ki oskrbuje več
prostorov z različnimi potrebami po deležu zunanjega zraka, se za določitev
potrebne skupne količine zunanjega zraka uporabi enačba 3, navedena pod točko
4. Količina zraka v prilogi 1.
Ob navzočnosti večjega števila virov onesnaževanja zraka je za
prezračevanje obravnavanega prostora odločujoča največja izračunana količina
zraka.
2.2.
toplotno okolje:
najmanjšo količino zraka določajo naslednji kriteriji:
2.2.1 količina zunanjega zraka na osebo (8. člen tega pravilnika);
2.2.2 transport toplote/hladu s prezračevanjem, določen po
naslednjem postopku:
-
določi se hladilna in/ali grelna obremenitev
(moč),
-
določi se temperatura vtoka zraka,
-
določi se količina vtoka zraka: za načrtovano
toplotno okolje z upoštevanjem hladilne/grelne moči in temperaturne razlike med
prostorskim in vtočnim zrakom (enačba 2 pod točko 4. Količina zraka v
prilogi 1);
2.2.3 odstranitev onesnaževalcev (točka 2.1 tega
člena);
2.2.4 distribucija zraka v prezračevani prostor
(dosežena učinkovitost prezračevanja).
2. Tehnične zahteve za prezračevalne sisteme
20. člen
(1)
Prezračevalni sistem mora biti opremljen z merilnimi in krmilnimi instrumenti
za nadzor in upravljanje njegovih glavnih funkcij delovanja ter oskrbovan in
vzdrževan tako, da izpolnjuje zahteve po tem pravilniku ves čas svojega
delovanja.
(2) Namestitev
prezračevalnih odprtin, njihovo število in porazdelitev morajo biti takšni, da
ne povzročajo nezaželenih učinkov toka zraka. Prezračevalne odprtine morajo
biti stalno dostopne za vzdrževanje in čiščenje.
(3) Vsi deli
prezračevalnega sistema morajo biti iz negorljivega materiala, gladkih
notranjih površin, kjer se maščoba in umazanija lahko čistita. Le v izjemnih
primerih je lahko uporabljen gorljiv material, kar mora biti v projektni
dokumentaciji posebej označeno in utemeljeno.
(4) Strojna
oprema mora biti opremljena z ustreznim varovanjem in varnostnimi napravami za
vzdrževanje in popravila ter za takojšnjo ustavitev po potrebi.
(5)
Prezračevalni sistem oziroma njegovi deli, vgrajeni na zunanjem delu stavbe,
morajo biti odporni proti vremenskim razmeram ter ne smejo škodljivo vplivati
na okolico. Pri absolutni temperaturni razliki med vtočnim ali odtočnim zrakom
in okolico nad 10 K morajo biti prezračevalni sistem oziroma njegovi sestavni
deli toplotno izolirani. Debelina toplotne izolacije (toplotne prevodnosti ≤
0,04 W/mK) mora biti ≥ 40 mm, da ne prihaja do kondenzacije v sami notranjosti
ali na površini sistema, da je izolacija zaščitena proti poškodbam in da je
omogočeno čiščenje kanalov.
21. člen
Mehanski
prezračevalni sistemi oziroma mehanski deli hibridnih prezračevalnih sistemov
morajo poleg tehničnih zahtev iz prejšnjega člena izpolnjevati tudi ustrezne
tehnične zahteve - vključno s predpisanimi metodami preskušanja – iz
standardov, navedenih v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
3. Preskus in prevzem vgrajenega
prezračevalnega sistema
22. člen
(1) Izvajalec
vgradnje prezračevalnega sistema mora le-tega pred preskusom hidravlično
uravnovesiti in nastaviti skladno s podatki iz projektne dokumentacije ter
dokazati njegovo zračno tesnost. Izvajalec mora v dogovoru z investitorjem
najpozneje do tehničnega prevzema poskrbeti za preskus sistema. Delovanje
sistema mora biti preskušeno pri različnih vremenskih razmerah.
(2) Izvajalec
mora poskrbeti za preskus funkcionalnosti sistema, ki se izvede pred količinsko
nastavitvijo zračnih tokov. Pred preskusom funkcionalnosti sistema se preveri
pravilnost izvedbe sistema, da sprememba funkcionalnosti sistema ne bi vplivala
na zračne tokove. Funkcionalnost električne opreme prezračevalnega sistema se
preskusi po priključitvi na električno omrežje. Zračni kanali morajo biti
čisti.
(3) V času
preskusa mora sistem obratovati z nazivno močjo, količine zraka morajo biti
nastavljene na največje načrtovane vrednosti. Načrtovani tlačni pogoji se
preverjajo z meritvijo pretoka zraka ali z meritvijo padcev tlaka ali z dimnim
preskusom.
23. člen
(1) Parametri
toplotnega okolja in kakovosti zraka, toka zraka, karakteristike električnih
naprav in drugi načrtovani podatki morajo biti preskušeni s pretokom zraka, ki
ustreza načrtovanim vrednostim. Pri preskusu sistema so dopustna naslednja
odstopanja izmerjenih vrednosti:
količina zraka za
posamezni prostor
|
±20 %
|
količina zraka za
posamezni sistem
|
±15 %
|
temperatura zraka
|
±2 °C
|
relativna
vlažnost zraka
|
±15 % abs.
|
hitrost zraka v
bivalni coni
|
±0,05 m/s
|
temperatura zraka
in občutena temperatura v bivalni coni
|
±1,5 °C
|
raba energije,
preračunana na načrtovano količino zraka
|
do +5 %
|
(2) Podana odstopanja
iz prejšnjega odstavka vključujejo dovoljeni odklon od načrtovanih vrednosti in
tudi merilno negotovost.
(3) Če
funkcionalnost sistema in/ali delov sistema zahteva manjša odstopanja, kot so
opredeljena v prvem odstavku tega člena, jih mora projektant posebej navesti v
projektni dokumentaciji. Vse temperature in karakteristike ogrevanja ali
hlajenja morajo sočasno ustrezati danim odstopanjem.
(4) Meritve se
opravijo z merilnimi instrumenti skladno z meroslovnimi predpisi. Točnost
uporabljenih merilnih instrumentov mora biti v okviru odstopanj, kot so
navedena v tem členu.
(5) Preskus
sistema mora zajemati tudi meritve hrupa po veljavnih predpisih o hrupu v
naravnem in življenjskem okolju in o zvočni zaščiti stavb.
24. člen
Po končanem pregledu, preskusu oziroma
meritvah se izdela poročilo, ki mora vsebovati:
-
podatke o izvajalcu preskusa,
-
podatke o naročniku,
-
definicijo zahtevka za opravljanje preskusa,
-
podatke o lokaciji stavbe in/ali sistema, ki se
preskuša,
-
podatke o metodologiji preskusa in uporabljenih
merilnih instrumentih,
-
podatke o meteoroloških pogojih v času
preskusa,
-
rezultate preskusa,
-
analizo merilnih rezultatov in ugotovitve,
-
oceno merilnih pogreškov,
-
sklepne ugotovitve z odločitvijo glede na
veljavne predpise.
25. člen
Preskusni
postopek in merilne metode, skupna celotna kontrola, preskus delovanja,
preskusne in specialne meritve prezračevalnega sistema se izvajajo skladno s
standardom SIST prEN 12599.
26. člen
(1) Izvajalec
mora o pregledih, preskusih, merjenjih, količinski nastavitvi zračnih tokov,
nastavitvi avtomatske regulacije in kontrole izdelati zapisnik in poročilo iz
24. člena tega pravilnika, ki ju izroči investitorju oziroma lastniku po
opravljenih preskusih oziroma najpozneje ob predaji sistema.
(2) Vse
spremembe na sistemu, ki so bile izvedene med gradnjo, morajo biti zapisane v
projektni dokumentaciji (projekt izvedenih del) in na shemi vgrajenega sistema,
ki se izročita investitorju oziroma lastniku. Investitor oziroma lastnik mora
prejeti tudi vsa navodila o delovanju sistema, njegovem upravljanju in
vzdrževanju v slovenskem jeziku.
(3) Projektna
dokumentacija prezračevalnega sistema mora vsebovati vse postopke načrtovanja,
procesne in kontrolne diagrame, risbe, sheme itn. Dokumentacija, izročena
lastniku, mora poleg tega vsebovati tudi tehnične specifikacije delovanja,
navodila za uporabo in vzdrževanje ter tehnična navodila za sisteme, vse v
slovenskem jeziku.
27. člen
(1) Sistem sme
biti predan v upravljanje le osebju, ki je strokovno usposobljeno (v nadaljnjem
besedilu: upravljavec) v zvezi z uporabo, obratovanjem in vzdrževanjem sistema.
Pri prevzemu sistema je treba pregledati celoten sistem glede na njegovo
delovanje in vzdrževanje in druge pomembne okoliščine v prisotnosti
investitorja oziroma lastnika.
(2) Od vgradnje
dalje mora upravljavec voditi knjigo delovanja, servisiranja in vzdrževanja
prezračevalnega sistema oziroma naprave z
navedbo časovnih intervalov in odgovornih oseb.
(3) Projektant
in izvajalec klimatizirane stavbe sta dolžna zagotoviti izvedbo meritev v prvem
letu rednega obratovanja sistema po izdaji uporabnega dovoljenja. Meritve se
opravijo v zimskem času, ko je zunanja temperatura zraka pod 5 °C, in v letnem
času, ko je zunanja temperatura zraka nad 25 °C. Osnovni namen teh meritev je
ugotoviti skladnost izvedbe in doseganje parametrov notranjega okolja s
projektno dokumentacijo.
4. Obratovanje in vzdrževanje
prezračevalnega sistema
28. člen
(1) Vsi deli
prezračevalnega sistema morajo biti narejeni in vgrajeni tako, da sta omogočeni
njihovo čiščenje in zamenjava. Po vgradnji in ob pregledih morajo biti
komponente očiščene in po potrebi razkužene na zdravju neškodljiv način, za kar
mora biti predvideno zadostno število ustrezno velikih čistilnih odprtin
skladno s standardom SIST EN 12097.
(2) Prezračevalni
sistemi in komponente za vtočni zrak morajo obratovati in biti vzdrževani tako,
da so zahteve za higieno in čistočo zraka neprestano dosežene skladno z
zahtevanimi oziroma načrtovanimi vrednostmi ter predpisi.
29. člen
(1)
Prezračevalni sistemi morajo biti narejeni, vgrajeni in vzdrževani tako, da
rast in razmnoževanje mikroorganizmov na vseh komponentah sistemov nista
mogoča. Skupno število aerobnih bakterij v vodi v vlažilni komori ne sme biti
več kot 1000 CFU* v 1 ml vode pri inkubacijski temperaturi 22 ± 2 °C
v 68 ± 4 urah in 36 ± 2 °C v 44 ± 4 ure. Bakterij vrste Legionella v 1 ml vode
v vlažilni komori ne sme biti. Za razkuževanje se uporablja fizikalna ali
kemijska metoda. Izbrana metoda mora biti učinkovita in zdravju neškodljiva.
Priporočljivo je, da so vlažilne komore in vodni zbiralniki opremljeni z
avtomatskim sistemom za izpust vode in osušitev, če ne obratujejo več kot en
dan.
(2) Vlažilne
komore, filtri, predgrelniki in dogrelniki morajo biti kontrolirani glede na
vlago. Relativna vlažnost zraka v sistemu ne sme preseči 90 %.
(3) Zračni
filtri morajo biti načrtovani, vgrajeni, servisirani ali zamenjani tako, da
prostorsko nastali lebdeči delčki ter tudi anorganski in organski prah v čim
manjši količini prodrejo v prezračevane prostore, oziroma tako, da se količina
prahu v prostorih ne poveča. Priporočeni razred filtra je najmanj F6 (po SIST
EN 779). Vgrajeni filtri, dušilniki zvoka in toplotna izolacija ne smejo
spuščati mineralnih vlaken in drugih škodljivih onesnaževalcev v vtočni tok zraka
pri obratovanju.
30. člen
(1) Redni
pregled prezračevalnih naprav in sistemov je treba izvesti najmanj enkrat na
leto, če v navodilih za uporabo ni določeno drugače. Količina bakterij v vodi
vlažilne komore se kontrolira najmanj dvakrat na leto.
(2) Izredni
pregled prezračevalnih naprav in sistemov se opravi po posegih, ki lahko
vplivajo na funkcionalnost sistema oziroma na količino mikroorganizmov v
sistemu. V tem primeru se opravijo tudi kontrola količine bakterij v vodi
vlažilne komore in tudi ciljane bakteriološke analize.
(3) Ugotovitve
rednih in tudi izrednih pregledov se vpisujejo v knjigo pregledov, ki jo hrani
upravljavec prezračevalnega sistema.
IV. NADZORSTVO
31. člen
(prenehal
veljati)
Priloga
1: Vrste zraka; Načrtovana hitrost zraka; Parametri načrtovanja; Količina
zraka;
Priloga
2: Standardi prezračevalnih sistemov
Priloga
3: Izkaz energijskih karakteristik prezračevanja stavbe
Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji
stavb (Uradni list RS, št. 42/02)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»V. POSEBNA, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32. člen
(1) Standardi,
navedeni v tem pravilniku, se hranijo in so na voljo pri slovenskem nacionalnem
organu za standarde.
(2) Idejni
projekti, projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekti za razpis,
projekti za izvedbo in projekti izvedenih del, za katerih izdelavo so bile
pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se izdelajo po dosedanjih
predpisih.
33. člen
(1) Z dnem
uveljavitve tega pravilnika preneha veljati 7. člen pravilnika o racionalni
rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode
(Uradni list SRS, št. 31/84).
(2) Z dnem
uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o tehničnih
ukrepih in pogojih za prezračevanje stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št.
35/70).
(3) Z dnem
uveljavitve tega pravilnika se za stavbe iz 1. člena tega pravilnika prenehajo
uporabljati določbe 7. člena, drugega odstavka 23. člena, 24. člena, 31. člena,
44. do 46. člena, 58. člena in 66. člena pravilnika o tehničnih normativih za
ventilacijske ali klimatizacijske sisteme (Uradni list SFRJ, št. 38/89).
34. člen
Ta pravilnik
začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi pravilnika o
prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 105/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Gradbeni zakon - GZ (Uradni list RS, št. 61/17) v
zvezi s prenehanjem veljavnosti 31. člena pravilnika določa:
»122. člen
(prenehanje
veljavnosti in uporabe izvršilnih predpisov)
[…]
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona
prenehajo veljati:
-
[…]
-
31. člen Pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji
stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02 in 110/02 – ZGO-1).
(4) Določbe iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo do uskladitve zakonov, s katerimi se v skladu s tretjim odstavkom
8. člena tega zakona ureja pristojnost inšpektorjev na posameznem delovnem
področju, s tem zakonom.
[…]«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»126. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. junija 2018.«.