Na podlagi tretjega odstavka 21. člena, 22. člena,
četrtega odstavka 24. člena, šestega odstavka 26. člena, drugega odstavka 46.
člena in četrtega odstavka 54. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi
sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 50/03 – prečiščeno besedilo)
izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za okolje, prostor in
energijo
PRAVILNIK
o pogojih in metodologiji za ocenjevanje doz pri
varstvu delavcev in prebivalstva pred ionizirajočimi sevanji *
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in vsebina)
Ta pravilnik določa:
1.
pogoje za izdajo dovoljenj v primerih, ko načrtovane doze presegajo
mejne vrednosti za posameznega izpostavljenega delavca, ki opravlja izjemne
naloge ter obvezne ukrepe, ki jih je treba izvesti zaradi zmanjšanja posledic
čezmerne izpostavljenosti delavca;
2.
vsebino in obseg ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji ter
obliko vloge za potrditev ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji;
3.
roke in druge pogoje v zvezi z obveznostjo posredovanja, pregledovanja
in odobritve sprememb ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji;
4.
metodologijo za ocenjevanje doze zaradi zunanjih ionizirajočih sevanj in
doze zaradi vnosa radioaktivnih snovi v telo;
5.
mejne vrednosti doz, če so delavci ali posamezniki iz prebivalstva
izpostavljeni radonu;
6.
način zbiranja podatkov, shranjevanje dokumentacije glede meritev
zunanjih doz, metodologijo za ocenjevanje vnosa radionuklidov in radioaktivne
kontaminacije ter metodologijo za ocenjevanje doz, ki so jih prejele referenčne
skupine prebivalstva in prebivalstvo kot celota, v zvezi s pripravo poročila o
ocenah doz za prebivalstvo.
2. člen
(pojmi)
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot
pojmi iz 3. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski
varnosti (Uradni list RS, št. 50/03 – prečiščeno besedilo; v nadaljnjem
besedilu: ZVISJV) in iz uredbe, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo
in intervencijske nivoje.
II. OPRAVLJANJE IZJEMNIH NALOG
3. člen
(določitev izjemnih nalog)
(1) Kadar je v normalnih delovnih razmerah neizogibno, da
bodo prejete doze presegle predpisane mejne vrednosti, mora izvajalec sevalne
dejavnosti pri načrtovanju efektivnih in ekvivalentnih doz za posamezne
izpostavljene delavce take izjemne naloge posebej opredeliti. Primere je
potrebno ovrednotiti za vsakega posameznega delavca in posamezno nalogo.
(2) Izjemne naloge ne vključujejo intervencijskih ukrepov
zaradi izrednih radioloških dogodkov.
4. člen
(pogoji za odobritev preseganja mejnih doz)
Preseganje mejnih doz je dovoljeno le, če:
1.
izvajalec sevalne dejavnosti vnaprej upraviči in utemelji takšne
izpostavljenosti;
2.
so takšne izpostavljenosti vnaprej omejene časovno in na določena
delovna območja;
3.
so določeni delavci razvrščeni v kategorijo A in izpolnjujejo pogoje, da
lahko letna poklicna izpostavljenost za posameznika preseže 3/10 vrednosti
predpisanih mej efektivnih in ekvivalentnih doz;
4.
se izvajalec sevalne dejavnosti o postopkih dela in obsevanosti
temeljito in natančno posvetuje z vsakim posameznim delavcem, njegovim
predstavnikom, pooblaščenim zdravnikom ter pooblaščenim izvedencem varstva pred
ionizirajočimi sevanji;
5.
vsak določeni delavec privoli v opravljanje izjemnih nalog ter je
vnaprej seznanjen s tveganji in varnostnimi ukrepi, ki jih je treba izvajati
med posamezno nalogo;
6.
so delavci pri izvajanju posameznih nalog izpostavljeni manjšemu sevanju
od vrednosti, ki jih v dovoljenjih za preseganje mejnih doz določi ministrstvo,
pristojno za zdravje;
7.
delodajalec zagotovi, da se vse doze delavcev pri izvajanju izjemnih
nalog evidentirajo ločeno od drugih doz. Podatki o teh dozah in o vsakem
delavcu se morajo posredovati njegovemu pooblaščenemu zdravniku v posebno
zdravstveno evidenco delavca kategorije A in ministrstvu, pristojnemu za
zdravje, v centralno evidenco osebnih doz.
5. člen
(prepoved za praktikante, študente, noseče in doječe ženske)
Praktikantom, študentom, nosečim in doječim ženskam, za
katere je verjetno, da bi prišlo do kontaminacije njihovih teles, je prepovedan
dostop do območij, kjer se opravljajo izjemne naloge.
6. člen
(vloga za pridobitev dovoljenja za preseganje mejnih doz)
Izvajalec sevalne dejavnosti mora ministrstvu, pristojnemu za
zdravje, predložiti vlogo za pridobitev dovoljenja za preseganje mejnih doz pri
izjemnih načrtovanih nalogah, ki mora vsebovati:
1.
oznako, datum in veljavnost izdanega dovoljenja za izvajanje sevalne
dejavnosti;
2.
opis izjemnih nalog z navedbo njihovih bistvenih značilnosti, delovnih
območij in trajanja;
3.
utemeljitev upravičenosti, načrt optimizacije in oceno varstva
izpostavljenih delavcev, ki vključuje podatke o individualnih in skupinskih
efektivnih dozah določenih delavcev pri izjemnih nalogah, njihove prejete doze
v preteklih 5 letih ter načrtovane doze v naslednjih 5 letih. V primerih možne
notranje kontaminacije in neenakomernega zunanjega obsevanja je potrebno
navesti še predvidene ekvivalentne doze;
4.
pogoje za uporabo dodatne osebne varovalne opreme, osebnih dozimetrov,
merilnikov ravni sevanja in radioaktivne kontaminacije površin ali zraka;
5.
podatke o delavcih, določenih za opravljanje izjemnih nalog, njihovo
kategorijo in največje načrtovano preseganje mejnih doz;
6.
soglasje pooblaščenega zdravnika o zdravstveni zmožnosti delavcev,
določenih za opravljanje izjemnih nalog;
7.
soglasje pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji glede opravljanja
izjemnih nalog;
8.
izjave s podpisi delavcev, da privolijo v opravljanje izjemnih nalog,
kjer so mejne doze lahko presežene, ter da so vnaprej seznanjeni s tveganji in
varnostnimi ukrepi, ki jih je treba izvajati med posamezno nalogo;
9.
druge obvezne ukrepe, ki jih je potrebno izvesti zaradi zmanjšanja
posledic čezmerne izpostavljenosti delavca, kot so zagotovitev dodatnega
zdravstvenega varstva in nadzora, dekontaminacija ter omejitev pogostosti
opravljanja izjemnih nalog v obdobju zaporednih 5 let.
7. člen
(dovoljenje za preseganje mejnih doz)
Dovoljenje za preseganje mejnih doz mora vsebovati:
1.
osnovne podatke o imetniku dovoljenja;
2.
opis izjemnih nalog z navedbo njihovih bistvenih značilnosti, delovnih
območij in trajanja ter z utemeljitvijo upravičenosti;
3.
podatke o delavcih, določenih za opravljanje izjemnih nalog in največje
načrtovano preseganje njihovih mejnih doz;
4.
osnovne podatke o pooblaščenem zdravniku in pooblaščenem izvedencu
varstva pred sevanji, ki sta odobrila izvajanje izjemnih nalog;
5.
pogoje za uporabo dodatne varovalne in merilne opreme za varstvo pred
sevanji;
6.
druge obveznosti, ki jih mora izpolnjevati imetnik dovoljenja v skladu z
veljavnimi predpisi;
7.
čas veljavnosti dovoljenja.
8. člen
(premestitev)
Preseganje mejnih doz zaradi posebej dovoljenih
izpostavljenosti ne sme biti razlog za to, da delodajalec izloči delavca brez
njegovega soglasja z njegove običajne zaposlitve ali ga premesti.
III. OCENA VARSTVA IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV PRED SEVANJI
9. člen
(sevalno tveganje)
(1) V tem pravilniku je sevalno tveganje opredeljeno z
vrednostjo efektivne doze za posameznike pri določenem načinu dela z virom
sevanja.
(2) Celotno tveganje sevalne dejavnosti je vsota sevalnih
tveganj za posameznike, izraženo pa je s skupinsko efektivno dozo.
(3) Za dejavnosti, pri katerih obstajajo statistični podatki
o pogostosti izrednih dogodkov, kjer so delavci, posamezniki ali skupine iz
prebivalstva prejeli znane efektivne doze, se morajo pri določanju sevalnega tveganja
v oceni varstva izpostavljenih delavcev upoštevati še potencialne efektivne
doze zaradi posameznih izrednih dogodkov in verjetnosti za nastanek teh
dogodkov.
(4) V oceni varstva izpostavljenih delavcev se poleg
številčnih vrednosti lahko uporabijo tudi izrazi s pomenom, določenim v tem
členu.
(5) Tveganje je:
-
veliko, če je ocenjena efektivna doza višja od 20 mSv na leto;
-
povečano, če je ocenjena efektivna doza višja od 6 mSv na leto;
-
zmerno, če je ocenjena efektivna doza višja od 1 mSv na leto.
Če so doze nižje od 1 mSv na leto, je
tveganje sevalne dejavnosti zanemarljivo.
(6) Efektivne doze so:
-
zelo visoke, če so višje od 50 mSv na leto,
-
visoke, če so višje od 20 mSv na leto,
-
povišane, če so nad 6 mSv na leto za naravno sevanje ali nad 1 mSv na
leto za sevanje od umetnih virov,
-
nizke, če so do 6 mSv na leto za naravno sevanje ali do 1 mSv na leto za
sevanje od umetnih virov,
-
zelo nizke, če so do 2 mSv na leto za naravno sevanje ali do 0,3 mSv na
leto za sevanje od umetnih virov,
-
zanemarljive, če so nižje od 0,01 mSv na leto.
(7) Verjetnost je izražena s pogostostjo nastanka izrednih
dogodkov. Dogodek je:
-
pogost ali verjeten, če se zgodi več kot enkrat na leto,
-
redek ali malo verjeten, če se zgodi manj kot enkrat na leto in več kot
enkrat na 10 let,
-
zelo redek ali zelo malo verjeten, če se zgodi manj kot enkrat na 10
let.
10. člen
(vsebina in obseg ocene)
Ocena varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji mora biti
izdelana v obsegu, določenem v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Vsebina mora biti prilagojena sevalnemu tveganju.
11. člen
(oblika vloge za potrditev ocene)
(1) Oseba, ki namerava izvajati sevalno dejavnost, mora
ministrstvu, pristojnemu za zdravje, predložiti vlogo za izdajo potrdila o
oceni varstva pred ionizirajočimi sevanji, v kateri mora navesti:
-
ime in sedež pravne ali fizične osebe, ki namerava izvajati sevalno
dejavnost,
-
ime, priimek in strokovni naziv pooblaščenega izvedenca varstva pred
sevanji, s katerim se je posvetovala o oceni, ter
-
ime, priimek, strokovni naziv, funkcijo in podpis osebe, ki zastopa
organizacijo.
(2) Vlogi je potrebno priložiti en izvod ocene varstva
izpostavljenih delavcev, ki mora biti izdelana v skladu s prejšnjim členom,
prva stran pa mora navesti naslov, oznako in datum izdelave ocene ter ime in
priimek avtorja s podpisom.
12. člen
(vsebina potrdila o oceni)
(1) Potrdilo o oceni varstva izpostavljenih delavcev mora
vsebovati:
-
osnovne podatke o imetniku potrdila, o sevalni dejavnosti in o virih
sevanj;
-
naslov in oznako ocene, njenega glavnega avtorja ter datum izdelave;
-
čas veljavnosti potrdila ter roke in pogoje za ponoven pregled ocene.
(2) Obrazložitev mora vsebovati:
-
kratek opis sevalne dejavnosti in virov sevanj, predvsem lastnosti in
pogojev uporabe;
-
podatke o številu delavcev in njihovi izpostavljenosti sevanju po
trajanju in efektivnih dozah;
-
podatek o potencialni efektivni dozi za najbolj izpostavljene
posameznike iz prebivalstva;
-
povzetek ocene posameznih tveganj in skupnega tveganja pri izvajanju
sevalne dejavnosti;
-
druge pogoje v zvezi z vsebino ocene, ki jih mora izpolniti imetnik
potrdila v skladu z veljavnimi predpisi.
IV. PREGLED OCENE VARSTVA IZPOSTAVLJENIH DELAVCEV PRED
SEVANJI
13. člen
(roki rednih pregledov in pogoji glede pregledov ocen)
(1) Roke za redne preglede ocene varstva izpostavljenih
delavcev pred sevanji določi ministrstvo, pristojno za zdravje, v potrdilu iz
prejšnjega člena ob upoštevanju vsebine predložene ocene in strokovnega mnenja
pooblaščenega izvedenca varstva pred sevanji. Roki za redne preglede ne smejo
biti daljši od deset let.
(2) Izvajalec sevalne dejavnosti mora pri pregledu ocene
upoštevati naslednje pogoje:
-
kompleksnost in zahtevnost sevalne dejavnosti,
-
organizacijo dela in odgovornosti,
-
razpoložljivost usposobljenih delavcev,
-
varnostno kulturo (določitev in upoštevanje varnostnih vrednot),
-
stanje varnosti virov sevanj, naprav in prostorov,
-
razpoložljivost in uporabnost varovalne opreme, vključno z merilniki
sevanja in dozimetri,
-
velikost sevalnega tveganja (prejete in potencialne doze delavcev in
prebivalcev),
-
dozne ograde za določena dela ali vire,
-
pogostost izrednih dogodkov z možnostjo obsevanja ljudi in kontaminacije
okolja,
-
skladnost dejanskih ukrepov varstva pred sevanji z veljavnimi predpisi,
-
strokovna mnenja in predlagane ukrepe pooblaščenih izvedencev varstva
pred sevanji,
-
ugotovitve in zahteve pristojnih inšpektorjev.
14. člen
(poročilo o pregledu ocene)
(1) Poročilo o pregledu ocene varstva izpostavljenih delavcev
pred sevanji mora vsebovati:
-
analizo prejetih doz za obdobje od zadnjega pregleda ocene in pojasnilo
morebitnih kazalcev,
-
primerjavo doznih ograd za določena dela ali vire z dejansko prejetimi
dozami,
-
presojo stanja glede varnosti virov sevanj, naprav in prostorov,
-
presojo stanja glede organizacije dela, razpoložljivosti delavcev in
varnostne kulture,
-
presojo stanja glede ustreznosti delovnih postopkov in načrtov
optimizacije varstva,
-
presojo stanja glede ustreznosti varovalne opreme, vključno z merilniki
sevanja,
-
opis ukrepov na podlagi mnenj in predlogov pooblaščenih izvedencev
varstva pred sevanji,
-
opis drugih ukrepov, pomembnih za ovrednotenje sevalnega tveganja.
(2) Če je bil pregled ocene opravljen na zahtevo pristojnega
inšpektorja, mora poročilo poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še
opis ukrepov, izvršenih na podlagi ugotovitev in zahtev inšpektorja.
(3) Če je bil pregled ocene opravljen neposredno po izrednem
dogodku, mora poročilo poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebovati
še opis izrednega dogodka, vrednosti prejetih doz ob izrednem dogodku ter
ponovno ovrednotenje sevalnega tveganja.
(4) Če je bil pregled ocene opravljen po zakjučku sanacijskih
del za odpravo posledic izrednega dogodka, mora poročilo poleg podatkov iz
prvega odstavka tega člena vsebovati še opis sanacijskih del, vrednosti
prejetih doz pri tem ter ovrednotenje sevalnega tveganja.
15. člen
(spremembe ocene)
(1) Če je potrebno oceno spremeniti ali dopolniti, mora delodajalec
najpozneje v 60 dneh po izdelavi poročila iz prejšnjega člena pripraviti
predlog sprememb in ga skupaj z vlogo za izdajo potrdila o spremembi ocene
varstva pred ionizirjočimi sevanji predložiti ministrstvu, pristojnemu za
zdravje.
(2) Predlog se mora sklicevati na predhodno oceno, ki je že
bila izdelana in potrjena na podlagi 10., 11. in 12. člena tega pravilnika,
vsebovati pa mora vsa tista poglavja iz priloge 1, ki se spremenijo. Če so
spremembe majhne, je predlog lahko vsebovan v vlogi. Pri večjih spremembah
sevalne varnosti je obvezno priložiti še strokovno mnenje pooblaščenega
izvedenca varstva pred sevanji.
V. OCENJEVANJE DOZ
16. člen
(ocena efektivne in ekvivalentne doze)
Za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz se uporabljajo
vrednosti veličin in zveze med njimi, ki so opredeljene v uredbi, ki ureja
mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in intervencijske nivoje. Te veličine so
absorbirana doza, utežni faktor sevanja, tkivni utežni faktor, predvidena
efektivna doza, predvidena ekvivalentna doza, vnos, efektivna doza zaradi
zunanje obsevanosti ter predvidena efektivna doza na enoto vnosa.
17. člen
(uporaba enakovrednih metod)
Če vrednosti veličin iz prejšnjega člena in zveze med njimi
niso zadostne za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz, lahko pooblaščeni
izvedenci varstva pred sevanji ali medicinske fizike, pooblaščeni izvajalci
dozimetrije ali odgovorne osebe za varstvo pred sevanji uporabijo druge
enakovredne metode, ki jih mora potrditi ministrstvo, pristojno za zdravje.
18. člen
(zunanja obsevanost)
Za oceno efektivnih in ekvivalentnih doz zaradi zunanje
obsevanosti se poleg vrednosti veličin iz 16. in 17. člena tega pravilnika in
zvez med njimi, uporabijo tudi vrednosti in zveze iz 19. in 20. člena tega
pravilnika ter iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
19. člen
(delovne veličine za zunanje sevanje)
(1) Pri nadzoru obsevanosti posameznikov z zunanjim sevanjem
se uporablja osebni ekvivalent doze Hp(d), kjer je d globina v
milimetrih (mm) pod površino telesa.
(2) Pri nadzoru nadzorovanih, opazovanih ali drugih območij
se uporabljata okoliški ekvivalent doze H*(d) in smerni ekvivalent doze H’(d,Ω),
kjer je d globina v mm pod površino krogle ICRU, Ω pa vpadni kot.
(3) Pri prodornem sevanju se izbere globina d = 10 mm, pri
manj prodornem sevanju pa d = 0,07 mm za kožo in d = 3 mm za oči.
20. člen
(utežni faktorji sevanja in ekvivalentna doza)
(1) Vrednosti utežnih faktorjev sevanja wR veljajo
za sevanje, ki vpada na površino telesa pri zunanji obsevanosti ali za sevanje,
ki ga odda vir sevanja pri notranji obsevanosti.
(2) Kadar je polje sevanja v tkivu T sestavljeno iz različnih
vrst sevanj z različnimi energijami in vrednostmi wR, je potrebno
absorbirano dozo razdeliti v podskupine D(T,R), kjer ima
vsaka svojo vrednost wR. Za določitev skupne ekvivalentne doze
seštejemo zmnožke wR in D(T,R).
(3) Če polje sevanja opišemo z zvezno porazdelitvijo
energije, vsak element absorbirane doze iz energijskega intervala med E
in E + dE pomnožimo z ustrezno vrednostjo w(R) in integriramo po
vseh energijah. Za nevtrone lahko kot približek uporabimo naslednjo zvezno
matematično funkcijo:
wR = 5 + 17
exp{–1/6 [ln(2E)]2},
kjer je E energija nevtronov v MeV.
(4) Za Augerjeve elektrone je potrebno wR računsko
določiti z uporabo metod mikrodozimetrije, če so vzbujeni atomi vezani na
deoksiribonukleinske aminokisline (DNA).
(5) Za druge vrste sevanj in območja energij, ki niso
navedene v uredbi, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in
intervencijske nivoje, se kot približek za določitev wR uporabi
povprečni faktor kakovosti Qp v globini 10 mm v krogli ICRU.
21. člen
(notranja obsevanost)
Za oceno efektivnih doz zaradi notranje obsevanosti z
radionuklidom ali zmesmi radionuklidov se poleg vrednosti veličin iz 16. in 17.
člena tega pravilnika in zvez med njimi, uporabijo tudi vrednosti in zveze iz
22. člena tega pravilnika.
22. člen
(vnos in predvidena efektivna doza na enoto vnosa)
(1) Po ingestiji ali inhalaciji radionuklidov v določenem
obdobju se predvidena efektivna doza za posameznika iz prebivalstva iz
starostne skupine g oziroma delavca, praktikanta ali študenta, starejšega od 18
let, določi tako, da se posamezni vnosi j-tega radionuklida Aj,ing
ali Aj,inh množijo z ustreznimi predvidenimi efektivnimi
dozami na enoto vnosa h(g)j,ing ali h(g)j,inh
ter zmnožki seštejejo. Uporabijo se vrednosti g in h(g) iz tabel
1, 2 in 3, ki so sestavni del uredbe, ki ureja mejne doze, radioaktivno
kontaminacijo in intervencijske nivoje.
(2) Vrednosti h(g) veljajo pri faktorjih presnove f1,
ki so navedeni v tabelah, navedenih v prejšnjem odstavku, označujejo pa delež
prenosa atomov iz črevesja v druge organe ali tkiva. Vrednosti f1
se razlikujejo glede na presnovo različnih kemičnih elementov.
(3) Vrednosti f1 in h(g)j,ing
se za določene elemente spremenijo, če so ti pri vnosu z zaužitjem vezani v
različne kemične spojine. Pri izračunu h(g)j,ing je zato za
delavce in posameznike iz prebivalstva (razen za dojenčke) potrebno upoštevati
vrednosti f1 iz priloge 3, ki je sestavni del tega
pravilnika.
(4) Tudi pri vdihavanju kemično vezanih elementov v spojine
je potrebno v pljučnih modelih pri izračunu h(g)j,inh za
odrasle delavce ter za praktikante in študente, stare od 16 do 18 let,
upoštevati faktorje presnove f1, ki so v prilogi 4, ki je
sestavni del tega pravilnika.
(5) Za posameznike iz prebivalstva morajo pljučni modeli
vnosa in faktorji presnove f1 upoštevati lastnosti kemičnih
spojin elementov na podlagi priporočil Mednarodne komisije za varstvo pred
sevanji (International Commission on Radiological Protection). Kadar ni dovolj
podatkov o potrebnih parametrih, se upoštevajo količine, ki po izračunu dajo
višjo vrednost h(g)j,inh.
VI. MEJNE VREDNOSTI DOZ ZARADI RADONA
23. člen
(izpostavljenost potencialni energiji pri razpadu alfa)
(1) Pri vdihavanju kratkoživih potomcev radona 222Rn
in torona 220Rn se uporabljajo naslednje vrednosti razmerja med
efektivno dozo in izpostavljenostjo potencialni energiji pri razpadu alfa v
enotah Sv/(J·h·m–3):
a)
1,1 za radon v bivalnih prostorih;
b)
1,4 za radon na delovnem mestu;
c)
0,5 za toron na delovnem mestu.
(2) Potencialna energija pri razpadu alfa je celotna energija
delcev alfa, ki nastanejo v zraku po verižnih razpadih potomcev radona 218Po,
214Pb, 214Bi in 214Po ali po verižnih razpadih
potomcev torona 216Po, 212Pb, 212Bi, 212Po
in 208Tl. Enota je joule (J).
(3) Izpostavljenost potencialni energiji pri razpadu alfa je
določena tako, da se gostota te energije v zraku (J·m–3) množi s
časom izpostavljenosti (h).
(4) Za delavce kategorije A je mejna izpostavljenost radonovim
potomcem 14 mJ·h·m(na–3) na leto, toronovim potomcem pa 42 mJ·h·m–3
na leto. Za delavce kategorije B je mejna izpostavljenost 3/10 teh vrednosti.
24. člen
(mejna efektivna doza)
(1) Mejna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonovim in
toronovim potomcem je 20 mSv na leto za delavce kategorije A in 6 mSv na leto
za delavce kategorije B, če med svojim delom niso izpostavljeni še drugim virom
ionizirajočega sevanja. Če so izpostavljeni tudi drugim sevanjem, skupna vsota
posameznih efektivnih doz ne sme presegati teh mej.
(2) Mejna efektivna doza zaradi izpostavljenosti radonovim in
toronovim potomcem je 6 mSv na leto za posameznike iz prebivalstva.
(3) Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko določi nižje
avtorizirane meje, če ugotovi, da je potrebno optimizirati varstvo ljudi ob
upoštevanju gospodarskih in družbenih dejavnikov.
VII. POROČILO O OCENAH PREJETIH DOZ ZA PREBIVALSTVO
25. člen
(način zbiranja podatkov)
(1) Pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji izdelajo in do
31. marca posredujejo ministrstvu, pristojnemu za zdravje, poročila o ocenah
doz za celotno prebivalstvo Republike Slovenije za preteklo leto. Pri izdelavi
poročila upoštevajo podatke monitoringa radioaktivnosti v okolju, ki se izvaja
na podlagi 123. člena ZVISJV.
(2) Poročila o ocenah doz za posamezne referenčne skupine
prebivalstva, ki jih pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji izdelajo na
podlagi podatkov izrednega monitoringa v primeru povečane radioaktivne
kontaminacije zraka, pitne vode, vode, tal, živil, krme in posameznih izdelkov
ali materialov, morajo biti posredovana ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v
skladu s programom monitoringa in načinom poročanja, sprejetim na podlagi
prvega odstavka 90. člena ZVISJV. Prvo poročilo o ocenah doz mora biti
posredovano najpozneje 60 dni po začetku izrednega monitoringa, zadnje poročilo
pa najpozneje 90 dni po koncu izrednega monitoringa.
(3) Poročila o ocenah doz za posamezne referenčne skupine
prebivalstva, ki jih izdelajo pooblaščeni izvedenci varstva pred sevanji na podlagi
podatkov sistematičnega pregledovanja delovnega in bivalnega okolja, morajo
biti posredovana ministrstvu, pristojnemu za zdravje, v skladu s programom,
sprejetim na podlagi 45. člena ZVISJV.
(4) Upravljavci sevalnih ali jedrskih objektov morajo zaradi
izvajanja svojih sevalnih dejavnosti po izteku koledarskega leta zagotoviti
izdelavo poročil o ocenah doz za posamezne in značilne referenčne skupine
prebivalstva za preteklo leto ter jih do 31. marca posredovati ministrstvu,
pristojnemu za zdravje. Poročila izdelajo pooblaščeni izvedenci varstva pred
sevanji. Pri tem morajo upoštevati podatke obratovalnih monitoringov
radioaktivnosti, ki se izvajajo na podlagi 124. člena ZVISJV.
(5) Pooblaščeni izvajalci dozimetrije morajo izdelati
poročila o ocenah doz za posamezne skupine delavcev za preteklo leto ter jih do
31. marca posredovati ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
(6) Izvajalci sevalnih dejavnosti, ki opravljajo radiološke
posege, morajo tako pogosto, kot je to določeno v programu radioloških posegov,
oziroma vsaj enkrat v petih letih, zagotoviti izdelavo poročila o ocenah doz za
posamezne referenčne skupine prebivalstva ter jih posredovati ministrstvu,
pristojnemu za zdravje. Poročila izdelajo pooblaščeni izvedenci varstva pred
sevanji ali medicinske fizike. Pri tem morajo upoštevati podatke programov
radioloških posegov, ki se izvajajo na podlagi 48. člena ZVISJV.
(7) Če posamezno poročilo ne vsebuje realnih ocen efektivnih
doz, značilnih referenčnih skupin prebivalstva, vrst zunanjega sevanja, dejanskih
poti prenosa radioaktivnih snovi v človekovo okolje in vnosov v človeka,
kemičnih in fizikalnih lastnostih radionuklidov pri vnosu ter ovrednotenj
nezanesljivosti ali spremenljivosti ocen doz, lahko ministrstvo, pristojno za
zdravje, odredi, da se posamezno poročilo ustrezno popravi ali dopolni.
26. člen
(shranjevanje dokumentacije)
Ministrstvo, pristojno za zdravje, trajno shranjuje vsa
poročila iz prejšnjega člena v svojem arhivu. Če se izdelajo zbirna poročila za
več zaporednih let in če je zagotovljeno, da se v zbirnih poročilih ohranijo
vse pomembne informacije, navedene v sedmem odstavku prejšnjega člena,
posameznih letnih poročil ni potrebno več shranjevati.
27. člen
(ocenjevanje vnosa in kontaminacije)
Metodologija za ocenjevanje vnosa radionuklidov in
radioaktivne kontaminacije zaradi izvajanja sevalne dejavnosti mora upoštevati
čimbolj realne podatke o:
-
vrsti in aktivnosti radionuklidov, ki se zaradi izvajanja sevalnih
dejavnosti izpuščajo v okolje, njihovi kemični in fizikalni obliki, ter o
mestih in načinih izpuščanja,
-
prenosnih poteh teh radionuklidov do referenčnih skupin prebivalstva,
kjer je potrebno ločiti prevladujoče poti, ki prispevajo večino doze, od manj
pomembnih poti, ki prispevajo manj od 1/10 prevladujoče doze,
-
radioaktivni kontaminaciji zraka, tal, vode, živil in drugih izdelkov,
doznih koeficientih za posamezne radionuklide ter modelih za izračun doz,
-
referenčnih skupinah prebivalstva, razdeljenih v tri starostne skupine
(dojenčke, mlajše od enega leta; otroke, stare od 7 do 12 let; odrasle,
starejše od 17 let), njihovih normalnih in posebnih življenjskih oziroma
prehrambenih navadah, ter
-
možnih odstopanjih dejanskih doz od ocenjenih in njihovih porazdelitvah
zaradi nezanesljivosti ali spremenljivosti izmerjenih ali izračunanih podatkov.
28. člen
(ocenjevanje doz za referenčne skupine prebivalstva)
(1) Metodologija za ocenjevanje doz, ki so jih prejele
referenčne skupine prebivalstva, mora biti prilagojena sevalnim tveganjem pri
izvajanju sevalnih dejavnosti. Upoštevati mora prispevke zunanje in notranje
obsevanosti. Če so ocenjene doze, njihove nezanesljivosti ali spremenljivosti
primerljive z avtoriziranimi mejnimi vrednostmi, morajo biti programi
monitoringa radioaktivnosti podrobni in obsežni, uporabljeni računski modeli pa
realni.
(2) Če so zaradi izvajanja sevalne dejavnosti ocenjene doze
referenčnih posameznikov iz prebivalstva nižje od 10 µSv na leto ali nižje od
10% avtoriziranih vrednosti mejnih doz, se namesto zahtevnih računskih modelov
lahko uporabijo enostavni in splošni modeli, ki po izračunu dajo višjo vrednost
ocenjene doze in upoštevajo hipotetično referenčno skupino prebivalstva.
(3) Poročila o ocenah doz za referenčne skupine prebivalstva
zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti morajo vsebovati še primerjavo ocen doz z
doznimi ogradami in program zagotavljanja kakovosti. Pri izračunu efektivne
doze zaradi vnosa se morajo uporabiti dozni koeficienti, določeni v 22. in 23.
členu tega pravilnika. Poročilo mora upoštevati tudi prispevke k dozam zaradi
nastajanja in kopičenja radioaktivnih razpadnih produktov, če so primerljivi z
dozami prevladujočih prenosnih poti.
(4) Zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti je za referenčne
skupine prebivalstva potrebno določiti tudi skupinske doze. Pri sestavi
referenčne skupine se lahko upoštevajo le posamezniki, ki prejmejo dozo nad 1%
avtorizirane mejne doze. Pri tem je potrebno upoštevati nezanesljivost ali
spremenljivost vrednosti posameznih doz.
29. člen
(ocenjevanje doz za celotno prebivalstvo)
Metodologija ocenjevanja doz za celotno prebivalstvo mora
biti določena tako, da zagotavlja enakovredno in kakovostno primerjavo
vrednosti doz za celotno prebivalstvo s tistimi dozami, ki jih prejmejo
posamezne referenčne skupine prebivalstva zaradi izvajanja sevalnih dejavnosti.
Posamezne doze se morajo celovito in redno vrednotiti, da se lahko izvajajo
ukrepi optimizacije varstva pred ionizirajočimi sevanji.
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
30. člen
(veljavnost določb)
(1) Določbe iz 2. člena, 16. člena, petega odstavka 20. člena
in prvega odstavka 22. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati po
uveljavitvi uredbe, ki ureja mejne doze, radioaktivno kontaminacijo in
intervencijske nivoje.
(2) Določbe iz 25. člena se začnejo izvajati po uveljavitvi
predpisov ali sprejetju programov, ki urejajo monitoring radioaktivnosti,
sistematično pregledovanje delovnega in bivalnega okolja, doze izpostavljenih
delavcev in radiološke posege.
31. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 0220-5-2003/1
Ljubljana, dne 24. oktobra 2003.
EVA 2002-2711-0089
dr. Dušan Keber l. r.
Minister za zdravje
Soglašam!
mag. Janez Kopač l. r.
Minister za okolje,
prostor in energijo
* Ta pravilnik delno povzema
vsebino direktive 96/29/EURATOM, o temeljnih varnostnih standardih za varovanje
zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi, ki jih povzročajo
ionizirajoča sevanja
Priloga
1: Vsebina, obseg in oblika ocene varstva izpostavljenih delavcev pred sevanji
Priloga
2: Pomen veličin za določanje zunanje obsevanosti
Priloga
3: Spojine nekaterih kemičnih elementov in vrednosti faktorja presnove f1
za izračun doznih koeficientov h(g) pri zaužitju.
Priloga
4: Spojine kemičnih elementov, načini absorpcije v pljučih in vrednosti
faktorja presnove f1 za izračun doznih koeficientov h(g)
pri vdihavanju.