Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične
prašičje kuge – Pestis suum obsega:
- Pravilnik
o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge –
Pestis suum (Uradni list RS, št. 62/03 z dne 27. 6. 2003),
- Pravilnik
o spremembah pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje
klasične prašičje kuge – Pestis suum (Uradni list RS, št. 23/04 z dne 12. 3.
2004),
- Pravilnik
o spremembah določenih pravilnikov na področju veterinarstva zaradi pristopa
Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (Uradni list RS, št. 31/07 z dne 6. 4.
2007),
- Pravilnik
o spremembah Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje
klasične prašičje kuge – Pestis suum (Uradni list RS, št. 42/10 z dne 28. 5.
2010).
PRAVILNIK
o ukrepih za ugotavljanje,
preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge – Pestis suum
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za
ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge – Pestis suum v
skladu z Direktivo Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti
za nadzor nad klasično prašičjo kugo (UL L št. 316 z dne 1. 12. 2001, str. 5),
zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2008/73/ES z dne 15. julija 2008 o
poenostavitvi postopkov za oblikovanje seznamov in objavljanje informacij na
veterinarskem in zootehniškem področju, ter o spremembi direktiv 64/432/EGS,
77/504/EGS, 88/407/EGS, 88/661/EGS, 89/361/EGS, 89/556/EGS, 90/426/EGS,
90/427/EGS, 90/428/EGS, 90/429/EGS, 90/539/EGS, 91/68/EGS, 92/35/EGS,
91//496/EGS, 92/65/EGS, 92/66/EGS, 92/119/EGS, 94/28/ES, 200/75/ES, Odločbe
2000/258/ES ter direktiv 2001/89/ES, 2002/60/ES in 2005/94/ES (UL L št. 219 z
dne 14. 8. 2008, str. 40).
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
- prašiči
so živali iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;
- divji
prašiči so prašiči, ki se ne vzrejajo oziroma gojijo na gospodarstvu;
- gospodarstvo
je objekt s pripadajočim zemljiščem, kjer se stalno ali začasno redijo oziroma
gojijo prašiči, razen klavnic, prevoznih sredstev in ograjenih območij (obore),
v katerih se lahko gojijo in lovijo divji prašiči, če je velikost in struktura
obore takšna, da ukrepi iz 5. člena tega pravilnika niso izvedljivi;
- diagnostični
priročnik pomeni diagnostični priročnik iz Priloge Odločbe Komisije z dne
1. februarja 2002 o odobritvi Diagnostičnega priročnika, ki določa diagnostične
postopke, metode vzorčenja in merila za ocenjevanje rezultatov laboratorijskih
preiskav za potrjevanje klasične prašičje kuge (UL L št. 39 z dne
9.2.2002, str. 71) (Odločba 2002/106/ES);
- prašič,
sumljiv na okužbo z virusom klasične prašičje kuge, je prašič oziroma
truplo prašiča, ki kaže klinične znake oziroma post-mortalne spremembe ali
reakcijo na opravljene laboratorijske preiskave, ki kažejo na možnost prisotnosti
klasične prašičje kuge;
- primer
klasične prašičje kuge ali prašič, okužen z virusom klasične prašičje kuge, je
prašič oziroma truplo prašiča, kjer so bili uradno potrjeni klinični znaki
oziroma post-mortalne spremembe ali uradno potrjena prisotnost bolezni na
podlagi opravljene laboratorijske preiskave;
- izbruh
klasične prašičje kuge je eden ali več uradno potrjenih primerov klasične
prašičje kuge na gospodarstvu v Republiki Sloveniji;
- primarni
izbruh klasične prašičje kuge je izbruh klasične prašičje kuge, ki ni
epizootiološko vezan na predhodne izbruhe klasične prašičje kuge na istem
območju ali prvi izbruh klasične prašičje kuge na drugem območju;
- primarni
pojav klasične prašičje kuge pri divjih prašičih je katerikoli pojav
klasične prašičje kuge pri divjih prašičih na območju, kjer niso uvedeni ukrepi
za izkoreninjenje bolezni;
- okuženo
območje je območje s polmerom najmanj treh kilometrov od okuženega
gospodarstva, kjer se uvedejo ukrepi za izkoreninjenje bolezni iz 10. člena
tega pravilnika;
- okuženo
območje za divje prašiče je območje, na katerem so po potrditvi enega ali
več pojavov klasične prašičje kuge pri divjih prašičih uvedeni ukrepi za
izkoreninjenje bolezni. Meje okuženega območja določi VURS glede na geografske,
ekološke in epizootiološke faktorje;
- meta
populacija divjih prašičev je skupina ali podskupina
(subpopulacija) divjih prašičev, ki ima omejene stike z drugimi skupinami
ali podskupinami divjih prašičev;
- dovzetna
populacija divjih prašičev je del populacije divjih prašičev, ki niso razvili
imunskega odgovora proti virusu klasične prašičje kuge;
- imetnik
živali je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik živali oziroma se ukvarja
z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo, gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali
prodajo živali;
- pomije
so odpadki hrane iz restavracij, gostinskih obratov ali kuhinj, vključno z
industrijskimi kuhinjami ter gospodinjstvi, kjer redijo prašiče;
- markirano
cepivo je cepivo, ki lahko izzove zaščitno imunost, ki jo je mogoče na
podlagi laboratorijskih testov, opravljenih v skladu z diagnostičnim
priročnikom, razlikovati od imunskega odgovora, povzročenega ob naravni okužbi
z divjim tipom virusa klasične prašičje kuge;
- zakol
je postopek usmrtitve živali z namenom nadaljnje obdelave živalskih tkiv v
prehrani ljudi, obdelave krzna in kož ali v farmacevtske in kozmetične namene;
- pokončanje
je postopek usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, ko je treba živalska
tkiva neškodljivo uničiti (konfiskat);
- neškodljivo
uničenje je oblika odstranitve živalskih odpadkov, ki je predpisana za
živalska tkiva z visokim tveganjem v skladu s pravilnikom, ki ureja ravnanje z
živalskimi odpadki in minimalne higiensko-tehnične pogoje, ki jih morajo pri
tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva;
- območje
z visoko gostoto prašičev je geografsko območje s polmerom deset km okrog
sumljivega ali okuženega gospodarstva, kjer je gostota več kot 800 prašičev na
km2, pri čemer je sumljivo
ali okuženo gospodarstvo locirano na območju enega ali več območnih uradov
VURS, kjer je gostota prašičev na gospodarstvih več kot 300 prašičev na km2, ali od takšnega območja
oddaljeno manj kot 20 km;
- kontaktno
gospodarstvo je vsako gospodarstvo, kjer bi lahko prišlo do okužbe s
klasično prašičjo kugo zaradi lokacije, gibanja ljudi, prašičev, vozil ali
drugih razlogov;
- inkubacijska
doba je časovno obdobje, ki traja od izpostavljenosti kužnemu agensu do
pojava kliničnih znakov;
- veterinarska
organizacija je pravna ali fizična oseba z verificirano ambulanto, ki je v
skladu z določbami zakona, ki ureja veterinarstvo, pristojna za opravljanje
določenih veterinarskih dejavnosti;
- državno
središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) je
skupina strokovnjakov za vodenje ter nadziranje ukrepov za ugotavljanje,
preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, ki jo imenuje minister, pristojen za
veterinarstvo.
3. člen
(klinični znaki in prijavljanje klasične
prašičje kuge)
(1) Klinični znaki in inkubacijska
doba za klasično prašičjo kugo so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega
pravilnika.
(2) Vsak pojav ali sum na klasično
prašičjo kugo je treba nemudoma javiti VURS.
(3) Ob potrditvi klasične prašičje kuge
VURS:
a) prijavi bolezen v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni
živali, ter Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije v skladu s
prilogo 6, ki je sestavni del tega pravilnika, posreduje podatke o:
- izbruhih
klasične prašičje kuge, ki so potrjeni na gospodarstvih,
- primerih
klasične prašičje kuge, ki so potrjeni v klavnici ali na prevoznih sredstvih,
- primarnih
pojavih klasične prašičje kuge, potrjenih pri divjih prašičih,
- rezultatih
epizootiološke poizvedbe, opravljene v skladu z 8. členom tega pravilnika;
b) Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije posreduje v
skladu s točko a) četrtega odstavka in petega odstavka 16. člena tega
pravilnika podatke o nadaljnjih potrjenih primerih klasične prašičje kuge pri
divjih prašičih na okuženem območju.
4. člen
(ukrepi v primeru suma na klasično
prašičjo kugo)
(1) Veterinarska organizacija je
dolžna ob sumu, da se je pojavila klasična prašičja kuga, brez odlašanja
potrditi ali ovreči sum v skladu s postopki iz diagnostičnega priročnika in o
vsakem sumu nemudoma obvestiti VURS in NVI.
(2) VURS mora nemudoma sklicati člane
DSNB, ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje
bolezni.
(3) Veterinarska organizacija mora
takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:
- poslati
truplo poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;
- opraviti
epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer in s
pisnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;
- zagotoviti
neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.
(4) Če suma na klasično prašičjo kugo
ni mogoče izključiti, odredi veterinarski inšpektor uradni nadzor na sumljivem
gospodarstvu ter izvajanje naslednjih ukrepov, ki jih v skladu z navodili DSNB
izvaja veterinarska organizacija:
- zaporo
žarišča okužbe;
- popis vseh
živali na sumljivem gospodarstvu ter posebej živali, dovzetnih za bolezen,
bolnih in sumljivih živali ter poginulih živali. Popis živali mora biti redno
ažuriran, vključno z novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju
suma bolezni. Za namen uradnega nadzora morajo biti ti podatki stalno na
razpolago;
- osamitev
prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj sumljivega gospodarstva;
- prepoved
prometa in gibanja prašičev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo. Če je
potrebno, veterinarski inšpektor prepove tudi gibanje drugih živalskih vrst in
zahteva izvedbo dezinsekcije in deratizacije;
- prepoved
prometa z mesom, proizvodi, semenom, jajčeci in zarodki prašičev, krmo, odpadki
in opremo, ki bi lahko bili vzrok za širjenje bolezni, razen če to dovoli VURS,
pri čemer je ne glede na navedeno prepovedan promet z mesom in proizvodi
prašičev ter semenom, jajčeci in zarodki prašičev v okviru Evropske unije;
- prepoved
gibanja oseb in prevoznih sredstev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo, razen
če to dovoli VURS;
- postavitev
razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na sumljivo gospodarstvo in v posamezne
objekte na sumljivem gospodarstvu. Osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo
gospodarstvo, morajo razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki
so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;
- razkuževanje
vsakega prevoznega sredstva, preden zapusti sumljivo gospodarstvo;
- epizootiološko
poizvedovanje v skladu s prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika;
- ostale
ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.
(5) Ukrepe iz prejšnjega odstavka se
lahko uvede tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.
(6) Če tako zahteva epizootiološko
stanje in še posebej v primeru, če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z
visoko gostoto prašičev, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB
odredi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če pogoji dopuščajo,
veterinarski inšpektor izvajanje teh ukrepov omeji samo na prašiče, ki so
sumljivi na okužbo z virusom klasične prašičje kuge in le na tiste objekte,
kjer so bili ti prašiči nastanjeni, pod pogojem, da so bili ti prašiči
nastanjeni in krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V
vsakem primeru je potrebno po pokončanju prašičev odvzeti zadostno količino
vzorcev, da se v skladu z določili diagnostičnega priročnika, prisotnost virusa
klasične prašičje kuge potrdi ali izključi.
(7) Okrog sumljivega gospodarstva
lahko veterinarski inšpektor določi začasno območje nadzora, znotraj katerega
se izvajajo ukrepi iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Ukrepi iz četrtega odstavka tega
člena se izvajajo, dokler ni sum na klasično prašičjo kugo uradno izključen.
5. člen
(ukrepi po potrditvi klasične prašičje
kuge)
(1) Prisotnost klasične prašičje kuge
uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in
rezultatov laboratorijskih preiskav.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek
lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost klasične
prašičje kuge zgolj na podlagi kliničnih znakov klasične prašičje kuge oziroma
rezultatov epizootioloških poizvedovanj.
(3) Ko je klasična prašičja kuga
uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor poleg ukrepov iz četrtega odstavka
4. člena tega pravilnika na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:
- takojšnje
pokončanje vseh prašičev na okuženem gospodarstvu, na način, da se med
pokončanjem in prevozom prepreči tveganje širjenja virusa klasične prašičje
kuge;
- v skladu z
določili diagnostičnega priročnika odvzem vzorcev tkiva oziroma krvi od
pokončanih prašičev, da se ugotovi način vnosa virusa v rejo in trajanje okužbe
pred uradno prijavo bolezni;
- uničenje
trupel poginulih in pokončanih prašičev;
- uničenje
mesa prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim vnosom klasične
prašičje kuge in uvedenimi ukrepi;
- uničenje
semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju med verjetnim
vnosom klasične prašičje kuge in uvedenimi ukrepi;
- prepoved
prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s
katerimi se lahko bolezen prenese;
- obdelava
vseh snovi in odpadkov, ki bi lahko bili kontaminirani (npr. krma), na način da
je zagotovljeno uničenje virusa klasične prašičje kuge, v skladu z navodili
veterinarskega inšpektorja;
- uničenje
vsega materiala za enkratno uporabo, ki bi lahko bil kontaminiran, zlasti
tistega, ki se je uporabljal v postopku klanja, v skladu z navodili
veterinarskega inšpektorja;
- v primeru
primarnega izbruha klasične prašičje kuge: za določitev genetskega tipa virusa,
uporaba izolata virusa klasične prašičje kuge v laboratorijskem postopku, ki je
določen z diagnostičnim priročnikom;
- izvedba
epizootiološkega poizvedovanja v skladu s prilogo 2 tega pravilnika;
- čiščenje
in dezinfekcija objektov, vozil in opreme v skladu s prilogo 3, ki je sestavni
del tega pravilnika;
- drugi
ukrepi za sanacijo okuženega gospodarstva.
(4) V primeru ugotovitve klasične
prašičje kuge v laboratoriju, živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi ali
ograjenem območju, kjer so prašiči nastanjeni v znanstvene namene, namene
ohranjanja vrste in redkih pasem, lahko VURS dovoli odstopanja od ukrepov iz
prve in pete alinee prejšnjega odstavka, pri čemer ne smejo biti ogroženi
osnovni interesi Evropske unije.
(5) O odločitvi iz prejšnjega odstavka
VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
6. člen
(ukrepi po potrditvi klasične prašičje
kuge na gospodarstvu, sestavljenem iz različnih proizvodnih enot)
(1) Če je klasična prašičja kuga
potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih
enot, lahko VURS za neokužene proizvodne enote dovoli odstopanje od ukrepov iz
prejšnjega in 4. člena tega pravilnika, pod pogojem, da veterinarski inšpektor
potrdi, da so proizvodne enote popolnoma ločene glede prostorov, skrbnikov
živali, reje in krmljenja, tako da je onemogočeno širjenje virusa iz ene
proizvodne enote v drugo. V tem primeru pripravi VURS natančna navodila za
preprečitev širjenja bolezni.
(2) O dovoljenem odstopanju iz
prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
7. člen
(ukrepi na kontaktnih gospodarstvih)
(1) Gospodarstva se označijo kot
kontaktna gospodarstva, če veterinarski inšpektor ugotovi ali sklepa na podlagi
epizootiološke poizvedbe iz 8. člena tega pravilnika, da bi klasična prašičja
kuga lahko bila zanesena iz drugih gospodarstev na sumljivo ali okuženo
gospodarstvo ali iz sumljivega ali okuženega gospodarstva na druga
gospodarstva.
(2) Na kontaktnih gospodarstvih odredi
veterinarski inšpektor ukrepe iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika, ki
se izvajajo, dokler ni sum na klasično prašičjo kugo uradno izključen.
(3) Če je epizootiološko stanje
neugodno, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi na
kontaktnih gospodarstvih tudi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega
pravilnika. V skladu z diagnostičnim priročnikom se pokončanim prašičem odvzame
zadostno količino vzorcev krvi oziroma tkiva, da se potrdi ali izključi
prisotnost virusa klasične prašičje kuge na kontaktnih gospodarstvih.
(4) Glavni kriteriji in dejavniki
tveganja, ki jih je na kontaktnih gospodarstvih treba upoštevati pri izvajanju
ukrepov iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, so določeni v
prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
8. člen
(epizootiološka poizvedba)
(1) Na podlagi vprašalnikov, ki so
pripravljeni v okviru načrta ukrepov za izkoreninjenje klasične prašičje
kuge, izvede veterinarska organizacija v povezavi s sumljivimi primeri ali
izbruhi klasične prašičje kuge, epizootiološko poizvedbo, ki mora vsebovati
vsaj naslednje podatke:
- čas, ki je
pretekel od možnega obstoja virusa klasične prašičje kuge na gospodarstvu do
postavitve suma oziroma prijave klasične prašičje kuge,
- možen
izvor klasične prašičje kuge na gospodarstvu in določitev vseh ostalih
gospodarstev, kjer bi se lahko prašiči okužili na isti način,
- premiki
ljudi, vozil, živali, trupov, semena, mesa ali drugih materialov, ki bi lahko
bili vektor za prenos virusa.
(2) Če pokaže epizootiološka
poizvedba, da se je klasična prašičja kuga lahko razširila iz ali na
gospodarstva, ki se nahajajo na območju drugih držav članic Evropske unije,
VURS o tem nemudoma obvesti Evropsko komisijo in zadevne države.
9. člen
(okuženo in ogroženo območje)
(1) Po uradni potrditvi klasične
prašičje kuge na gospodarstvu veterinarski inšpektor takoj določi meje
okuženega območja s polmerom najmanj tri km in meje ogroženega območja s
polmerom najmanj deset km, pri čemer je treba upoštevati geografske,
administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen
nadzor.
(2) Na okuženem in ogroženem območju
se uvedejo ustrezni ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
(3) Velikost okuženega in ogroženega
območja se lahko spremeni glede na:
- rezultate
epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega člena;
- geografski
položaj, predvsem naravne in umetne meje;
- položaj in
bližino gospodarstev;
- vzorce
premikov prašičev, njihov promet in razpoložljivost klavnic;
- sredstva
in zmožnost osebja, ki lahko kontrolira premike prašičev znotraj območja,
zlasti če je potrebno prašiče pokončati in premakniti iz izvornega
gospodarstva;
- uvedene
ukrepe.
(4) Če okuženo ali ogroženo območje
vključuje del ozemlja drugih držav v okviru Evropske unije, se okuženo oziroma
ogroženo območje določi v sodelovanju s pristojnimi organi zadevnih držav.
(5) VURS sprejme vse potrebne ukrepe,
vključno s postavitvami vidnih oznak in opozorilnih napisov ter uporabo medijev
kot sta televizija in tisk, da se zagotovi, da se vse osebe znotraj okuženega
in ogroženega območja v celoti seznanijo z uvedenimi ukrepi iz 10. in 11. člena tega pravilnika.
10. člen
(ukrepi na okuženem območju)
(1) Na okuženem območju veterinarski
inšpektor:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči.
Najkasneje v sedmih dneh po določitvi okuženega območja mora tamkajšnja
gospodarstva obiskati veterinar veterinarske organizacije in opraviti klinični
pregled prašičev ter pregled registra in identifikacijskih oznak prašičev;
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
- v izjemnih
primerih, ko zaradi izvedbe določb drugega odstavka tega člena, veterinarski
inšpektor po predhodnem posvetovanju z VURS, določi oskrbovalne poti
gospodarstva,
- za tranzit
prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez raztovarjanja in
ustavljanja,
- za zakol
prašičev, ki pridejo iz območja izven okuženega območja in so namenjeni
neposrednemu zakolu znotraj okuženega območja po predhodni odobritvi Evropske
komisije;
c) v skladu s prilogo 3 tega pravilnika odredi čiščenje in
dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabljajo za prevoz
prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj, gnojevka), ki bi
lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz
prašičev, ne sme zapustiti okuženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno, razkuženo,
pregledano in odobreno s strani veterinarskega inšpektorja;
d) prepove premike in promet z živalmi, dovzetnimi za bolezen iz in na
gospodarstvo, razen v izjemnih primerih, po predhodnem posvetovanju z DSNB;
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na
gospodarstvu nemudoma prijaviti veterinarskemu inšpektorju, ki opravi ustrezne
preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku;
f) prepove premike prašičev iz neokuženih gospodarstev, kjer morajo
ostati najmanj 30 dni po opravljenem čiščenju in dezinfekciji na okuženih
gospodarstvih. Po 30 dneh se lahko premike dovoli pod pogoji iz tretjega
odstavka tega člena in le za prevoz:
- v neposredni
zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja,
- v kafilerijo ali
drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in neškodljivo uniči pod
uradnim nadzorom,
- v izjemnih
primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega območja. O tej izjemi VURS v
okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo;
g) prepove promet s semenom, jajčeci in zarodki prašičev iz
gospodarstev, ki se nahajajo znotraj okuženega območja;
h) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo na
okuženem območju, upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za
zmanjšanje nevarnosti širjenja klasične prašičje kuge.
(2) Če ostanejo ukrepi iz prejšnjega
odstavka zaradi novih izbruhov v veljavi dlje kot 30 dni in je ogroženo dobro
počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko
veterinarski inšpektor, po predhodnem posvetovanju z DSNB, na podlagi
utemeljene vloge imetnika živali, dovoli odpremo prašičev iz neokuženega
gospodarstva znotraj okuženega območja direktno:
- v
neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja,
- v
kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in
neškodljivo uniči,
- v izjemnih
primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega območja. O tej izjemi VURS v
okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko komisijo.
(3) Veterinarski inšpektor lahko
dovoli odpremo prašičev iz prejšnjega odstavka pod naslednjimi pogoji:
a) da je veterinar opravil klinični pregled prašičev na gospodarstvu,
zlasti tistih, ki so namenjeni za odpremo, vključno z merjenjem telesne
temperature pri določenem odstotku prašičev, in kontrolo registra in
identifikacije prašičev,
b) da se prašiče prevaža v zapečatenih prevoznih sredstvih,
c) da so prevozna sredstva in oprema v skladu s prilogo 3 tega
pravilnika očiščena in razkužena takoj po opravljenem prevozu,
d) da se v primeru zakola ali pokončanja v skladu z diagnostičnim
priročnikom odvzame zadostno število vzorcev, da se lahko prisotnost virusa
klasične prašičje kuge na gospodarstvih potrdi ali izključi,
e) če so prašiči namenjeni neposrednemu zakolu v klavnici:
- da je o
prihodu prašičev v klavnico obveščen uradni veterinar v klavnici, ki mora o
prihodu prašičev nemudoma obvestiti območni urad VURS, ki je prašiče poslal,
- da se
prašiči koljejo ločeno od drugih prašičev,
- da uradni
veterinar pri pregledu pred in po zakolu pazi na morebitne znake okužbe s
klasično prašičjo kugo;
- da je meso
zaklanih prašičev neškodljivo uničeno ali poslano v nadaljnjo obdelavo, pri
čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je predpisan za veterinarsko
oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s pravilnikom, ki ureja
veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora,
označevanje šarže in certificiranje. Obdelava se mora izvesti v obratu, ki ga
določi veterinarski inšpektor. Pošiljka mora biti zapečatena ob odhodu in ves
čas prevoza do obrata.
(4) Ukrepi na okuženem območju morajo
ostati v veljavi najmanj:
- dokler na
okuženih gospodarstvih nista bila opravljena čiščenje in dezinfekcija in
- dokler
niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in laboratorijske preiskave v
skladu z diagnostičnim priročnikom. Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom
30 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in dezinfekciji na okuženih
gospodarstvih.
(5) (črtan)
11. člen
(ukrepi na ogroženem območju)
(1) Na ogroženem območju veterinarski inšpektor:
a) odredi izvedbo popisa vseh gospodarstev, kjer se redijo prašiči;
b) prepove premike in prevoz prašičev, razen:
- v izjemnih
primerih iz tega člena po oskrbovalnih poteh, ki jih določi veterinarski
inšpektor po predhodnem posvetovanju z VURS,
- za tranzit
prašičev po cesti ali železnici, kjer poteka prevoz brez raztovarjanja in
ustavljanja,
- za zakol,
če pridejo prašiči iz neogroženega območja in so namenjeni neposrednemu zakolu
znotraj ogroženega območja;
c) v skladu s prilogo 3 tega pravilnika odredi čiščenje in
dezinfekcijo prevoznih sredstev in opreme, ki se uporabljajo za prevoz
prašičev, drugih živali ali stvari (npr. trupi, krma, gnoj, gnojevka), ki bi
lahko bili okuženi. Nobeno prevozno sredstvo, ki je bilo uporabljeno za prevoz
prašičev, ne sme zapustiti ogroženega območja, ne da bi bilo prej očiščeno,
razkuženo, pregledano in odobreno s strani veterinarskega inšpektorja;
d) v prvih sedmih dneh po določitvi ogroženega območja prepove premike
domačih živali iz in na gospodarstvo, razen če to dovoli veterinarski inšpektor
po predhodnem posvetovanju z DSNB;
e) odredi, da je potrebno vsak pogin ali bolnega prašiča na
gospodarstvu nemudoma prijaviti veterinarski organizaciji, ki opravi ustrezne
preiskave v skladu s postopki, določenimi v diagnostičnem priročniku;
f) prepove promet s semenom, jajčeci in zarodki prašičev iz
gospodarstev, ki se nahajajo znotraj ogroženega območja;
g) odredi, da morajo osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo,
upoštevati ustrezne higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti
širjenja bolezni;
h) pod pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena lahko po preteku
21 dni od opravljenega čiščenja in dezinfekcije na okuženih gospodarstvih
dovoli odpremo prašičev iz gospodarstev, ki se nahajajo na ogroženem območju:
- v
neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja. V tem
primeru lahko Evropska komisija na obrazloženo zahtevo VURS dovoli
odstopanja od pogojev iz točke d) in četrte alinee točke e) tretjega
odstavka prejšnjega člena, zlasti glede označevanja mesa teh prašičev in
njegove nadaljnje uporabe ter namembnosti obdelanih proizvodov;
- v
kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in
neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom;
- v izjemnih
primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega ali ogroženega območja, o
čemer VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko
komisijo.
(2) Če ostanejo ukrepi zaradi novih
izbruhov klasične prašičje kuge v veljavi dlje kot 30 dni in je ogroženo dobro
počutje živali ali se pojavijo drugi problemi zaradi zadrževanja živali, lahko
veterinarski inšpektor ne glede na rok iz točke h) prejšnjega odstavka po
predhodnem posvetovanju z DSNB, pod pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega
člena in utemeljene vloge imetnika živali, dovoli odpremo prašičev iz
gospodarstva znotraj ogroženega območja direktno:
- v
neposredni zakol v klavnico znotraj okuženega ali ogroženega območja;
- v
kafilerijo ali drug primeren objekt, kjer se prašiče takoj pokonča in
neškodljivo uniči pod uradnim nadzorom;
- v izjemnih
primerih na druga gospodarstva znotraj okuženega ali ogroženega območja, o
čemer VURS v okviru Stalnega veterinarskega odbora nemudoma obvesti Evropsko
komisijo.
(3) Ukrepi na ogroženem območju morajo
ostati v veljavi najmanj:
- dokler na
okuženih gospodarstvih nista opravljena čiščenje in dezinfekcija in
- dokler
niso na vseh gospodarstvih zaključene klinične in laboratorijske preiskave v
skladu z diagnostičnim priročnikom. Preiskave se ne smejo opraviti pred potekom
20 dni po opravljenem predhodnem čiščenju in dezinfekciji na okuženih
gospodarstvih.
12. člen
(čiščenje in dezinfekcija)
(1) Razkužila in koncentracije, ki se
uporabljajo za čiščenje in dezinfekcijo, mora odobriti VURS.
(2) Čiščenje in dezinfekcija se morata
opraviti pod uradnim nadzorom ter na podlagi navodil veterinarskega inšpektorja
in postopkov, ki so navedeni v prilogi 3 tega pravilnika.
13. člen
(ponovna naselitev prašičev)
(1) Na gospodarstvo, ki je bilo
okuženo, se prašičev ne sme ponovno naseliti pred potekom 30 dni od
opravljenega čiščenja in dezinfekcije iz prejšnjega člena.
(2) Pri ponovni naselitvi mora VURS
upoštevati način reje prašičev na omenjenem gospodarstvu:
a) v primeru proste reje se najprej naseli prašiče, pri katerih s
serološko preiskavo niso bila ugotovljena protitelesa proti virusu klasične
prašičje kuge, ali prašiče, ki izvirajo iz gospodarstev, na katerih ni bilo
kakršnihkoli omejitev zaradi klasične prašičje kuge. Prašiče se v skladu z
navodili VURS enakomerno razporedi po celotnem gospodarstvu. Če prisotnost
protiteles na podlagi preiskav v skladu z diagnostičnim priročnikom po 40 dneh
od naselitve ni ugotovljena, se lahko izvede ponovna naselitev (repopulacija).
Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev iz gospodarstva
prepovedani;
b) v primeru vseh drugih oblik reje se lahko ponovna naselitev izvede
na način iz prejšnje točke ali pa se celotna naselitev vseh prašičev izvede v
roku 20 dni. Prašiči morajo izhajati iz gospodarstev, kjer ni bilo kakršnihkoli
omejitev zaradi klasične prašičje kuge. Vsi prašiči morajo biti podvrženi
serološkim preiskavam v skladu z diagnostičnim priročnikom, ki ne smejo biti
opravljene pred potekom 40 dni od naselitve zadnjih prašičev na gospodarstvo.
Dokler niso rezultati seroloških preiskav negativni, so premiki prašičev iz
gospodarstva prepovedani.
(3) Če je od čiščenja in dezinfekcije
na okuženem gospodarstvu preteklo že več kot 6 mesecev, lahko veterinarski
inšpektor ob upoštevanju epizootiološkega stanja po predhodnem posvetovanju z
DSNB, dovoli odstopanja od določb iz prejšnjega odstavka.
14. člen
(ukrepi ob sumu oziroma potrditvi klasične
prašičje kuge v klavnici ali pri prevozu živali)
(1) Veterinarski inšpektor, uradni
veterinar ali veterinar veterinarske organizacije je v primeru pojava suma na
klasično prašičjo kugo dolžan nemudoma potrditi ali ovreči sum in o tem
nemudoma obvestiti VURS.
(2) Če se bolezen ugotovi v klavnici
ali pri prevozu živali, mora veterinarski inšpektor odrediti:
- pokončanje
vseh prašičev v klavnici ali prevoznem sredstvu;
- neškodljivo
uničenje trupel in odpadkov prašičev;
- čiščenje
in dezinfekcijo objektov, opreme in vozil v skladu z 12. členom tega
pravilnika;
- smiselno
epizootiološko poizvedbo v skladu z 8. členom tega pravilnika;
- laboratorijske
preiskave izolata virusa klasične prašičje kuge v skladu z diagnostičnim
priročnikom za določitev genotipa virusa;
- ukrepe iz
7. člena tega pravilnika na gospodarstvih, od koder so prišli okuženi prašiči
in vseh kontaktnih gospodarstvih;
- ukrepe iz
5. člena tega pravilnika na izvornem gospodarstvu, od koder so bili okuženi
prašiči ali trupi.
(3) Živali se lahko ponovno koljejo
ali prevažajo 24 ur po opravljenem čiščenju in dezinfekciji iz 12. člena tega
pravilnika.
15. člen
(ukrepi ob sumu oziroma potrditvi klasične
prašičje kuge pri divjih prašičih)
(1) VURS mora o sumu na klasično
prašičjo kugo obvestiti rejce prašičev in lovce na območju, kjer je bil
ugotovljen sum na klasično prašičjo kugo ter odrediti laboratorijsko in druge
preiskave vseh poginulih in ustreljenih divjih prašičev.
(2) Takoj po potrditvi primarnega
izbruha bolezni pri divjih prašičih VURS z namenom zmanjšanja širjenja bolezni
nemudoma:
a) ustanovi strokovno skupino, ki vključuje veterinarje, lovce,
biologe in epizootiologe in pomaga pri:
- proučitvi
epizootiološkega stanja in določitvi okuženega območja v skladu z določbami iz
točke b) četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika,
- določitvi
ustreznih ukrepov, ki bi se izvedli na okuženem območju kot dodatek k ukrepom
iz točk b) in c) tega odstavka. Ukrepi lahko vključujejo tudi
prekinitev lova in prepoved krmljenja divjih prašičev,
- pripravi
načrta za izkoreninjenje klasične prašičje kuge, ki ga VURS v skladu s 16.
členom tega pravilnika predloži Evropski komisiji,
- izvajanju
pregledov za preverjanje učinkovitosti ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje
klasične prašičje kuge na okuženem območju;
b) uvede uradni nadzor vseh rej prašičev na določenem okuženem
območju, kjer veterinarski inšpektor odredi:
- popis vseh
kategorij prašičev na vseh gospodarstvih, ki ga izvede veterinarska
organizacija. Imetnik živali je dolžan vse spremembe nemudoma sporočiti
veterinarski organizaciji. Podatke iz popisa preverja veterinarski inšpektor. V
primeru proste reje se prvi popis lahko opravi na podlagi ocene števila
prašičev;
- osamitev prašičev
oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj gospodarstva, da se prepreči stik z
divjimi prašiči. Divji prašiči ne smejo imeti dostopa do katerekoli stvari, ki
bi kasneje lahko prišla v stik s prašiči na gospodarstvu;
- prepoved
premikov prašičev iz in na gospodarstvo, razen v izjemnih primerih glede na
epizootiološko stanje po predhodnem posvetovanju z DSNB;
- postavitev
razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na gospodarstvo in v posamezne objekte
na sumljivem gospodarstvu;
- ustrezne
higienske ukrepe za osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo
zaradi zmanjšanja nevarnosti širjenja bolezni; ti ukrepi lahko vključujejo tudi
začasno prepoved vstopa na gospodarstvo za osebe, ki so bile v stiku z divjimi
prašiči;
- preiskave
vseh poginulih prašičev in prašičev na gospodarstvu, ki kažejo znake klasične
prašičje kuge;
- prepoved
vnosa delov divjih prašičev, opreme in pribora, ki bi lahko bili okuženi z
virusom klasične prašičje kuge v reje domačih prašičev;
- prepoved
prometa in gibanja prašičev, semena, zarodkov in jajčec iz okuženega območja za
namene trgovanja znotraj Evropske unije;
c) odredi, da je treba o vsakem poginulem in ustreljenem divjem
prašiču na okuženem območju obvestiti veterinarskega inšpektorja in v skladu z
diagnostičnim priročnikom opraviti preiskave na prisotnost virusa klasične
prašičje kuge. Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena klasična
prašičja kuga, je treba neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede na
negativne rezultate preiskav je promet z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z
okuženega območja, med državami članicami Evropske unije, prepovedan. Deli
divjih prašičev, ki niso namenjeni prehrani ljudi, se neškodljivo uničijo pod
uradnim nadzorom;
d) odredi laboratorijske preiskave izolata virusa klasične prašičje
kuge za določitev genotipa virusa v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(3) Če se pojavi klasična prašičja
kuga pri divjih prašičih na območju Republike Slovenije, ki meji z državo
članico Evropske unije, VURS s pristojnim organom zadevne države sodeluje pri
določanju ukrepov za nadzor bolezni.
16. člen
(izkoreninjenje klasične prašičje kuge iz
populacije divjih prašičev)
(1) VURS v roku 90 dni od potrditve
primarnega pojava klasične prašičje kuge pri divjih prašičih predloži Evropski
komisiji pisni načrt ukrepov za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri
divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: načrt ukrepov za divje prašiče) na
okuženem območju in tamkajšnjih gospodarstvih.
(2) Evropska komisija pregleda načrt
ukrepov in ga odobri, če ustreza uresničitvi želenega cilja. Z upoštevanjem
razvoja stanja lahko VURS načrt ukrepov za divje prašiče naknadno spremeni ali
dopolni. Če se spremembe nanašajo na ponovno opredelitev okuženega območja,
VURS o spremembah nemudoma obvesti Evropsko komisijo in države članice Evropske
unije. Če se spremembe nanašajo na druge določbe načrta ukrepov, VURS predloži
spremembe samo Evropski komisiji.
(3) Evropska komisija odobri oziroma
dopolni predhodno odrejene ukrepe.
(4) Načrt ukrepov za divje prašiče
mora vsebovati podatke o:
a)
rezultatih epizootiološke poizvedbe in kontrol,
opravljenih v skladu s 15. členom tega pravilnika in geografski razširjenosti
bolezni;
b)
določenem okuženem območju na ozemlju države.
VURS pri opredelitvi okuženega območja upošteva:
- rezultate opravljene epizootiološke
poizvedbe in geografsko razširjenost bolezni,
- populacijo divjih prašičev
na okuženem območju,
- obstoj večjih naravnih ali
umetnih ovir za premike divjih prašičev;
c)
organizaciji sodelovanja med biologi, lovci,
lovskimi organizacijami, službami za zaščito prostoživečih živali in
veterinarskimi službami (zdravstveno varstvo živali in javno zdravstvo);
d)
obveščevalni kampanji, ki se izvaja za
obveščanje lovcev o ukrepih, ki jih morajo sprejeti v okviru načrta ukrepov za
divje prašiče;
e)
načinu določanja števila in lokacije meta
populacij divjih prašičev na okuženem območju in okrog njega;
f)
približnem številu meta populacij divjih
prašičev in njihovi velikosti na okuženem območju in okoli njega;
g)
načinu določanja obsega okužbe v populaciji
divjih prašičev s preiskavami ustreljenih in poginulih divjih prašičev in z
laboratorijskimi testi, vključno s starostno porazdeljenimi
(stratificiranimi) epidemiološkimi preiskavami;
h)
ukrepih, sprejetih za omejevanje širjenja
bolezni zaradi premikanja divjih prašičev oziroma stika med meta populacijami
divjih prašičev, ki lahko vključujejo tudi prepoved lova;
i)
ukrepih, sprejetih za zmanjšanje dovzetne
populacije divjih prašičev, zlasti mladih pujskov oziroma mladičev;
j)
zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati lovci, da
se prepreči kakršnokoli širjenje bolezni;
k)
načinu odstranjevanja ustreljenih in poginulih
divjih prašičev, ki temelji na:
- neškodljivem uničenju pod
uradnim nadzorom ali
- pregledu, ki ga izvede
veterinarski inšpektor, in laboratorijskih testih v skladu z diagnostičnim priročnikom.
Trupla divjih prašičev, pri katerih je bila ugotovljena klasična prašičja kuga,
je treba neškodljivo uničiti pod uradnim nadzorom. Ne glede na negativne
rezultate preiskav je promet z mesom divjih prašičev, ki izvirajo z okuženega
območja, med državami članicami Evropske unije, prepovedan;
l)
ukrepu, da se za vsakega ustreljenega ali
poginulega divjega prašiča, opravi epizootiološka poizvedba, ki mora
vključevati izpolnitev vprašalnika, iz katerega morajo biti razvidni podatki o:
- geografskem območju, kjer je
bila žival najdena mrtva ali ustreljena,
- datumu, ko je bil divji
prašič ustreljen ali najden mrtev,
- osebi, ki je divjega prašiča
našla ali ustrelila,
- starosti in spolu divjega
prašiča,
- če je bil divji prašič
ustreljen: o simptomih pred strelom,
- če je bil divji prašič
najden mrtev: o stanju trupla,
- laboratorijskih ugotovitvah;
m) programih nadzora in preventivnih ukrepih, ki se lahko uvedejo za
gospodarstva na okuženem območju in po potrebi v njegovi okolici, vključno s
prevozom in premiki prašičev iz, na oziroma v okuženo območje. Ukrepi morajo
vključevati zlasti prepoved premikov prašičev, njihovega semena, jajčec in
zarodkov z okuženega območja z namenom prometa med državami članicami Evropske
unije;
n)
drugih ukrepov za izkoreninjenje bolezni na
okuženem območju in gospodarstvih na tem območju;
o)
organu, zadolženem za nadzor in usklajevanje
služb, odgovornih za izvajanje načrta ukrepov za divje prašiče;
p)
postopku, ki je vzpostavljen z namenom, da
lahko strokovna skupina iz točke a) drugega odstavka 15. člena tega
pravilnika, redno pregleduje rezultate načrta ukrepov za divje prašiče;
r)
ukrepih za spremljanje bolezni, ki se uvedejo,
ko mine najmanj 12 mesecev od zadnjega potrjenega primera klasične prašičje
kuge pri divjih prašičih na določenem okuženem območju. Ti ukrepi ostanejo v
veljavi najmanj 12 mesecev in zajemajo zlasti ukrepe, ki se že izvajajo v
skladu s točkami g), k) in l) tega odstavka.
(5) VURS mora Evropski komisiji in
državam članicam Evropske unije vsakih 6 mesecev predložiti poročilo o epizootiološkem
stanju na določenem območju in rezultatih izvajanja načrta ukrepov za divje
prašiče.
17. člen
(diagnostični postopki in testiranja)
(1) Diagnostični postopki, vzorčenje in
laboratorijsko testiranje na prisotnost klasične prašičje kuge se morajo izvajati
v skladu z diagnostičnim priročnikom.
(2) Nacionalni referenčni laboratorij za
klasično prašičjo kugo je določen v pravilniku, ki ureja bolezni živali.
(3) Z namenom zaščite zdravstvenega varstva
živali je dovoljeno z virusom klasične prašičje kuge, njegovim genomom,
antigeni in cepivi rokovati ali jih uporabljati v raziskovalne, diagnostične
ali proizvodne namene samo na mestih, v institucijah in laboratorijih, ki so
odobreni in pod nadzorom VURS. Spisek odobrenih mest, institucij in laboratorijev
VURS predloži Evropski komisiji in jo sproti obvešča o vseh spremembah.
18. člen
(uporaba, proizvodnja in prodaja cepiv
proti klasični prašičji kugi)
(1) Uporaba cepiv proti klasični
prašičji kugi je prepovedana.
(2) Rokovanje, proizvodnja,
shranjevanje, preskrba, distribucija in prodaja cepiv proti klasični prašičji
kugi mora potekati pod nadzorom VURS.
19. člen
(cepljenje v nujnih primerih pri domačih
prašičih)
(1) Ne glede na prepoved cepljenja iz
prejšnjega člena se lahko v primerih, ko je na gospodarstvu potrjena klasična
prašičja kuga, epizootiološko stanje pa kaže na nevarnost širjenja bolezni,
dovoli cepljenje v nujnih primerih v skladu z določbami tega člena.
(2) VURS izda odločbo o izvedbi
cepljenja v nujnih primerih, če s tem ne ogroža interesov Evropske unije in so
izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je v
skladu z 22. členom tega pravilnika izdelan posebni načrt cepljenja v nujnih
primerih. Posebni načrt in odločitev o izvedbi cepljenja v nujnih primerih VURS
sporoči Evropski komisiji pred začetkom cepljenja;
- poleg
podatkov iz četrtega odstavka tega člena mora posebni načrt predpisovati, da se
bodo vsi prašiči na gospodarstvih, kjer se uporabi cepivo, po končanem
cepljenju čimprej zaklali ali pokončali v skladu s prvo alineo petega odstavka
tega člena in sveže meso teh prašičev neškodljivo uničilo ali poslalo v
nadaljnjo obdelavo, pri čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je
predpisan za veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s
pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti živil
živalskega izvora, označevanje šarže in certificiranje.
(3) Glavni kriteriji in dejavniki
tveganja, ki jih je pri izvedbi cepljenja v nujnih primerih potrebno
upoštevati, so določeni v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Posebni načrt cepljenja mora
vsebovati zlasti podatke o:
- stanju
bolezni, ki je privedla do zahteve za cepljenje v nujnih primerih;
- velikosti
geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje v nujnih primerih, in
številu gospodarstev s prašiči na tem območju;
- kategorijah
prašičev in približnem številu prašičev, ki bodo cepljeni;
- cepivu, ki
bo uporabljeno;
- trajanju
akcije cepljenja;
- označevanju
in registraciji cepljenih prašičev;
- ukrepih v
zvezi s premiki prašičev in njihovih proizvodov;
- kriterijih,
ki bodo upoštevani pri odločitvi, ali se bo na kontaktnih gospodarstvih
izvajalo cepljenje ali ukrepi iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika;
- drugih
zadevah, ki se nanašajo na nujne primere, vključno s kliničnimi in
laboratorijskimi preiskavami vzorcev, odvzetih na gospodarstvih, kjer je bilo
opravljeno cepljenje, in drugih gospodarstvih na območju cepljenja, predvsem če
je uporabljeno markirano cepivo.
(5) Ne glede na določbe 10. in 11. člena tega pravilnika lahko veterinarski inšpektor na območju cepljenja odredi naslednje
ukrepe:
- prepoved
prometa s prašiči, razen če so namenjeni neposrednemu zakolu v klavnici na
območju cepljenja ali v bližnji okolici, v kafilerijo ali drug primeren kraj,
kjer se jih neškodljivo uniči;
- neškodljivo
uničenje mesa prašičev ali nadaljnja obdelava mesa, pri čemer mora biti meso
posebej označeno z žigom, ki je predpisan za veterinarsko oznako prepovedi
dajanja živila v promet v skladu s pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako
zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanje šarže in
certificiranje;
- uničenje
semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju 30 dni pred
cepljenjem.
(6) Ukrepi iz prejšnjega odstavka
ostanejo v veljavi najmanj 6 mesecev po opravljenem cepljenju.
(7) Če VURS na zahtevo Evropske
komisije glede na epizootiološko stanje podaljša trajanje posebnega nadzora nad
6 mesecev, se ukrepi izvajajo pod naslednjimi pogoji:
- prepoved
premikov serološko pozitivnih prašičev iz gospodarstva, razen tistih, ki so
namenjeni neposrednemu zakolu;
- prepoved
zbiranja semena, jajčec in zarodkov serološko pozitivnih prašičev;
- prepoved
premikov pujskov serološko pozitivnih svinj iz gospodarstva, razen v klavnico v
neposredni zakol, na gospodarstvo, od koder se pošljejo direktno v zakol ali na
drugo gospodarstvo, če so reagirali negativno s testom na ugotavljanje
protiteles proti virusu klasične prašičje kuge.
(8) Veterinarski inšpektor lahko ukine
odrejene ukrepe, ko:
- so bili v
skladu s prvo alineo petega odstavka tega člena zaklani oziroma pokončani vsi
prašiči na gospodarstvih, kjer je bilo opravljeno cepljenje v nujnih primerih
in je bilo sveže meso zaklanih prašičev neškodljivo uničeno ali poslano v
nadaljnjo obdelavo pri čemer mora biti meso posebej označeno z žigom, ki je
predpisan za veterinarsko oznako prepovedi dajanja živila v promet v skladu s
pravilnikom, ki ureja veterinarsko oznako zdravstvene ustreznosti živil
živalskega izvora, označevanje šarže in certificiranje;
- so bili
vsi objekti na gospodarstvih, kjer so bili cepljeni prašiči, očiščeni in
razkuženi v skladu z 12. členom tega pravilnika.
(9) V primeru ukinitve ukrepov
veterinarski inšpektor odredi:
- da se
prašiče lahko ponovno naseli na očiščena in razkužena gospodarstva, vendar ne
prej kot po 10 dneh od opravljenega čiščenja in razkuževanja ter zakolu oziroma
pokončanju vseh prašičev na gospodarstvu, kjer je bilo opravljeno cepljenje;
- da se po
ponovni naselitvi prašičev na gospodarstva v območju cepljenja opravijo
klinične in laboratorijske preiskave prašičev na morebitno prisotnost virusa
klasične prašičje kuge. V primeru, da gre za ponovno naselitev na gospodarstva,
kjer je bilo opravljeno cepljenje, se preiskave ne smejo opraviti pred potekom
40 dni od njihove naselitve. V tem času prašiči ne smejo zapustiti gospodarstva.
(10) V primeru uporabe markiranega
cepiva lahko VURS v soglasju z Evropsko komisijo dovoli odstopanja od ukrepov
iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena, predvsem glede označevanja
in nadaljnje uporabe mesa cepljenih prašičev in namembnosti obdelanih
proizvodov, ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
- da
Evropska komisija odobri načrt cepljenja pred začetkom cepljenja;
- da VURS
predloži Evropski komisiji posebno zahtevo, ki jo spremlja izčrpno poročilo o
izvajanju akcije cepljenja, njenih rezultatih in splošnem epizootiološkem
stanju;
- da VURS na
kraju samem izvaja kontrole v zvezi z akcijo cepljenja. Dovolitev in obseg
odstopanja sta odvisna od nevarnosti širjenja virusa klasične prašičje kuge
zaradi premikov oziroma prometa s cepljenimi prašiči, njihovimi potomci,
izdelki in proizvodi.
20. člen
(cepljenje v nujnih primerih pri divjih
prašičih)
(1) Ne glede na prepoved cepljenja
prašičev proti klasični prašičji kugi iz 18. člena tega pravilnika se lahko v
primerih, ko je pri divjih prašičih potrjena klasična prašičja kuga in
epizootiološko stanje kaže na nevarnost širjenja bolezni, dovoli cepljenje v
nujnih primerih v skladu s postopki in določbami tega člena.
(2) Če izda VURS odločbo o izvajanju
cepljenja v nujnih primerih, predloži Evropski komisiji posebni načrt
cepljenja, ki vsebuje zlasti podatke o:
- stanju
bolezni, ki je privedla do zahteve za cepljenje v nujnih primerih;
- velikosti
geografskega območja, na katerem se bo izvajalo cepljenje; v vsakem primeru je
to območje del okuženega območja, kot je opredeljeno v skladu s točko
b) četrtega odstavka 16. člena tega pravilnika;
- tipu
cepiva, ki bo uporabljeno in postopku cepljenja;
- posebnih
prizadevanjih, potrebnih za cepljenje mladih živali;
- pričakovanem
trajanju akcije cepljenja;
- približnem
številu divjih prašičev, ki bodo cepljeni;
- ukrepih,
sprejetih za preprečevanje hitrega populacijskega obrata divjih prašičev;
- ukrepih,
sprejetih za preprečevanje vsakršnega širjenja vakcinalnega virusa na domače
prašiče, če je glede na situacijo to potrebno;
- pričakovanih
rezultatih akcije cepljenja in parametrih, ki bodo upoštevani pri preverjanju
njene učinkovitosti;
- organu,
zadolženem za nadzor in usklajevanje služb, odgovornih za izvajanje načrta;
- postopku,
ki je vzpostavljen, da lahko strokovna skupina iz točke a) drugega
odstavka 15. člena tega pravilnika, redno preverja rezultate akcije cepljenja;
- drugih
ukrepih, ki so potrebni v nujnih primerih.
(3) Če je območje cepljenja blizu
ozemlja druge države članice Evropske unije, na katerem so prav tako uvedeni ukrepi
za izkoreninjenje klasične prašičje kuge pri divjih prašičih, VURS zagotovi
izvajanje ukrepov skladno z načrtom cepljenja in ukrepi v tej drugi državi.
(4) VURS predloži Evropski komisiji in
drugim državam članicam vsakih 6 mesecev poročilo o rezultatih akcije cepljenja
skupaj s poročilom o izvajanju načrta iz četrtega odstavka 16. člena tega
pravilnika.
21. člen
(nadzor v okviru Evropske unije)
Poleg nadzora, ki ga izvaja veterinarska
inšpekcija, se zaradi preprečitve vnosa klasične prašičje kuge v druge države
članice Evropske unije v sodelovanju z VURS izvaja tudi inšpekcijski nadzor v
okviru Evropske komisije.
22. člen
(nacionalni načrt ukrepov)
(1) Načrt ukrepov, ki določa
nacionalne ukrepe v primeru izbruha klasične prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu:
nacionalni načrt ukrepov), pripravi VURS in ga posreduje v potrditev Evropski
komisiji.
(2) Načrt ukrepov določa sredstva,
opremo, osebje in ustrezen material, ki je potreben za hitro in učinkovito
izkoreninjenje izbruha klasične prašičje kuge. V njem se določi:
- zahteve po
cepivu in v zvezi s cepivom, ko se dovoli cepljenje v nujnih primerih;
- območja z
visoko gostoto prašičev, da se tam zagotovi višja raven poznavanja bolezni in
pripravljenosti.
(3) Kriteriji in zahteve za izdelavo
načrta ukrepov so določeni v prilogi 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Načrt ukrepov se lahko z
upoštevanjem razvoja stanja naknadno spremeni ali dopolni, redno pa preveri
vsakih pet let in vse spremembe sporoči Evropski komisiji.
23. člen
(državno in lokalna središča za nadzor
bolezni in strokovna skupina)
(1) V primeru izbruha oziroma pojava
klasične prašičje kuge VURS takoj ustanovi DSNB in lokalna središča za nadzor
bolezni (v nadaljnjem besedilu: LSNB).
(2) DSNB vodi in spremlja postopke
LSNB in je odgovoren za:
- določanje
potrebnih ukrepov nadzora;
- zagotavljanje
takojšnjega in učinkovitega izvajanja ukrepov v LSNB;
- razporejanje
osebja in sredstev v LSNB;
- posredovanje
podatkov Evropski komisiji, državam članicam Evropske unije, državnim organom,
kmetijskim, trgovskim in drugim gospodarskim združenjem;
- organizacijo
cepljenja v nujnih primerih in opredelitev območij cepljenja;
- povezovanje
z diagnostičnimi laboratoriji;
- povezovanje
s tiskom in drugimi mediji;
- povezovanje
s policijo, vojsko in Upravo RS za zaščito in reševanje.
(3) VURS ustanovi za zagotovitev
strokovnega znanja in izkušenj za pomoč pristojnemu organu pri zagotavljanju
pripravljenosti, strokovno skupino, ki je v stalni pripravljenosti. Strokovna
skupina v primeru izbruha pomaga pristojnemu organu zlasti pri:
- epizootiološki
poizvedbi;
- vzorčenju,
testiranju in razlagi rezultatov opravljenih laboratorijskih preiskav;
- vzpostavljanju
ukrepov za nadzor bolezni.
(4) VURS skrbi, da imajo DSNB, LSNB in
strokovna skupina na voljo osebje, sredstva in opremo, vključno s potrebnimi
komunikacijskimi sistemi in jasno ter učinkovito hierarhijo, s čimer je
zagotovljeno takojšnje izvajanje ukrepov za nadzor bolezni iz tega pravilnika.
(5) Podatke o osebju, prostorih,
opremi, navodilih in upravljanju DSNB, LSNB in strokovne skupine določa načrt
ukrepov iz 22. člena tega pravilnika.
24. člen
(uporaba pomij)
(1) Zaradi preprečitve pojava klasične
prašičje kuge v Republiki Sloveniji je prepovedano krmljenje prašičev s
pomijami.
(2) Pomije iz mednarodnih transportnih
sredstev, kot so ladje, cestna vozila in letala, se zbirajo in neškodljivo
uničijo pod uradnim nadzorom.
(3) VURS mora podatke o izvajanju
določb tega člena in opravljenih pregledih vsako leto najkasneje do 31. oktobra
sporočiti Evropski komisiji.
Priloga
1: Klinični znaki in inkubacijska doba
Priloga
2: Epizootiološka poizvedba
Priloga
3: Načela in postopki za čiščenje in dezinfekcijo
Priloga
4: Glavni kriteriji in dejavniki tveganja za odločitev o pokončanju prašičev na
kontaktnih gospodarstvih
Priloga
5: Glavni kriteriji in dejavniki tveganja za odločitev o vakcinaciji v nujnih
primerih v rejah prašičev
Priloga
6: Prijavljanje bolezni Evropski komisiji v primeru potrditve klasične prašičje
kuge
Priloga 7: (črtana)
Priloga
8: Referenčni laboratorij Evropske unije za klasično prašičjo kugo
Priloga
9: Kriteriji in zahteve za nacionalni načrt ukrepov v primeru izbruha klasične
prašičje kuge
Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje,
preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge – Pestis suum (Uradni list
RS, št. 62/03)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»25. člen
(prehodne
določbe)
(1) Določbe tega pravilnika, ki se
nanašajo na poročanje Evropski komisiji, se začnejo uporabljati z dnem pristopa
Republike Slovenije k Evropski uniji.
(2) Določba prvega odstavka prejšnjega
člena se začne uporabljati 1. oktobra 2003.
26. člen
(prenehanje
veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika
preneha veljati navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in
izkoreninjenje klasične prašičje kuge (Uradni list RS, št. 30/99, 108/99 in
84/00).
(2) 1. oktobra 2003 preneha veljati
navodilo o pogojih za uporabo pomij za krmljenje prašičev (Uradni list RS, št.
95/00).
27. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah pravilnika o ukrepih za
ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge – Pestis suum
(Uradni list RS, št. 23/04) spreminja 25. člen pravilnika
tako, da se glasi:
»25. člen
(prehodne
določbe)
(1) Določbe tega pravilnika, ki se
nanašajo na poročanje Evropski komisiji, se začnejo uporabljati z dnem pristopa
Republike Slovenije k Evropski uniji.
(2) Določba prvega odstavka prejšnjega
člena se začne uporabljati 1. oktobra 2003.
(3) Predpisi, na katere se sklicuje ta
pravilnik, se uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu, pri čemer so
predpisi EU do objave v Uradnem listu EU v slovenskem prevodu, dosegljivi na
VURS v pisni in elektronski obliki.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah določenih pravilnikov
na področju veterinarstva zaradi pristopa Bolgarije in Romunije k Evropski
uniji (Uradni list RS, št. 31/07) vsebuje naslednjo končno določbo:
»7. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o ukrepih za
ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje klasične prašičje kuge – Pestis suum
(Uradni list RS, št. 42/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.