Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hektolitrske mase žitaric, ki lahko nosijo oznake in znake EEC

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

PRAVILNIK

o meroslovnih zahtevah za merilnike hektolitrske mase žitaric, ki lahko nosijo oznake in znake EEC*

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki hektolitrske mase žitaric, ki lahko nosijo oznake in znake EEC, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev in način označevanja.

Merilniki hektolitrske mase, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (v nadaljnjem besedilu: merilniki) so merilniki, ki merijo maso prostornine stotih litrov žitnih zrn ali manjšega dela te prostornine.

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-26-71/347.

2. člen

Izrazi in definicije, uporabljeni v tem pravilniku pomenijo:

-        “EEC hektolitrska masa”, je masa prostornine enega hektolitra, ki se za vse vrste žita izmeri na merilniku, ki ustreza meroslovnim in tehničnim zahtevam;

-        “referenčna EEC hektolitrska masa”, je masa prostornine hektolitra žitnih zrn, ki je bila izmerjena s primarnim etalonom EEC ali z nacionalnim etalonskim merilnikom, ki ustreza meroslovnim in tehničnim zahtevam iz II. Poglavja tega pravilnika. Določena je kot srednja vrednost šestih zaporednih meritev in je zaokrožena na dve decimalni mesti natančno;

-        “primarni etalon EEC”, je etalonski merilnik, ki se uporablja za določitev veličine referenčne EEC hektolitrske mase;

-        “nacionalni etalonski merilnik”, je merilnik, ki ustreza zahtevam II. poglavja tega pravilnika in se najmanj na vsakih deset let primerja s primarnim etalonom EEC in s pomočjo prenosnega etalona ustrezno naravna;

-        “prenosni etalon” je etalon brez tehtnice, ki ima enake meroslovne lastnosti kot primarni etalon oziroma nacionalni etalonski merilnik.

II. MEROSLOVNE IN TEHNIČNE ZAHTEVE ZA NACIONALNI ETALONSKI MERILNIK

3. člen

Nacionalni etalonski merilnik sestavljajo:

-        prostorninska mera,

-        polnilna naprava,

-        strgalna naprava,

-        tehtnica,

-        polnilni obroč.

Vsi sestavni deli morajo biti konstruirani tako, da omogočijo varno uporabo ter se med uporabo ne deformirajo. Vsi deli, ki med merjenjem pridejo v stik z žitom, morajo biti gladko površinsko obdelani.

4. člen

Prostorninska mera je izdelana v obliki pokončnega valja z notranjim premerom 295 mm ± 1 mm in prostornino 20 l ± 0,01 l. Gornji rob je ravno zbrušen. Ravnina brušenja je pravokotna na navpično vzdolžno os valja.

Med polnjenjem se prostorninska mera nahaja pod polnilno napravo. Neposredno nad prostorninsko mero je polnilni obroč, ki je del polnilne naprave in ima enak notranji premer kot prostorninska mera. Rezilo strgalne naprave se premika v reži med polnilnim obročem in prostorninsko mero.

5. člen

Polnilno napravo sestavljajo vsipni lijak z zapiralom in naprava za regulacijo hitrosti in višine vsipanja žitnih zrn v prostorninsko mero.

Navpična skupna os vsipnega lijaka in priprave za regulacijo vsipa sovpada z osjo prostorninske mere.

6. člen

Strgalno napravo sestavljajo strgalno rezilo, vodilo in vlečna naprava.

Vlečna naprava vodi strgalno rezilo tako, da se premika med spodnjim robom polnilnega obroča in zgornjim robom prostorninske mere in tako po napolnitvi prostorninske mere loči odvečna zrna od količine zrn v prostorninski meri.

7. člen

Po konstrukciji je tehtnica enakokrake izvedbe z zmogljivostjo 50 kg. Masa tehtalne ploščadi je uravnotežena s prazno prostorninsko mero.

Pri bremenih med 10 in 20 kg pogrešek tehtnice ne sme presegati ± 0,01% bremena. Vsota pogreškov uporabljenih uteži ne sme presegati ± 0,02% njihove nazivne mase.

Potem, ko je prostorninska mera preko polnilne naprave napolnjena in je strgalna naprava ločila odvečna žitna zrna, se prostorninska mera odmakne s položaja, v katerem je bila med polnjenjem, ter se stehta breme na tehtnici na ± 5 g natančno. Za končni rezultat, izražen v kilogramih na hektoliter, se stehtano vrednost pomnoži s 5.

8. člen

Mere in konstrukcija vseh bistvenih sestavnih delov nacionalnega etalonskega merilnika ter vseh drugih sestavnih delov, ki omogočajo nemoteno delovanje, so podane v mednarodnem Priporočilu R 15 OIML Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML).

9. člen

Posamezni sestavni deli etalonskega merilnika ter vsi drugi sestavni deli, ki omogočajo nemoteno delovanje so nameščeni na stojalu s svinčnico, ki je dolga najmanj 500 mm, za nastavitev stabilnega vodoravnega položaja za merjenje.

III. PREVERJANJE IN NARAVNAVANJE NACIONALNEGA ETALONSKEGA MERILNIKA

10. člen

Mere in prostornine bistvenih sestavnih delov nacionalnega etalonskega merilnika, ter vseh drugih sestavnih delov, ki omogočajo nemoteno delovanje, se preverjajo z merilnimi instrumenti ustrezne točnosti.

Nacionalni etalonski merilnik kot celota se najmanj na deset let preverja s primarnim etalonom EEC in ustrezno naravna s pomočjo prenosnega etalonskega merilnika. Pri tem se uporablja prečiščena pšenica vrste Manitoba s hektolitrsko maso najmanj 80 kg/hl. Pšenica mora biti pred meritvijo v higroskopičnem in temperaturnem ravnotežju z zrakom okolice.

Meritve se opravljajo na naslednji način, pri čemer pomeni P preskušani nacionalni etalonski merilnik in N primarni etalon EEC:

Štev. primerjave:                    1          2          3          4          5          6

Zaporedje merilnikov:            NP       PN       NP       PN       NP       PN

Izračuna se srednja vrednost šestih meritev P in šestih meritev N.

11. člen

Pogrešek obravnavanega merilnika je določen kot razlika med srednjo vrednostjo P in srednjo vrednostjo N.

Največji dopustni pogrešek je: ± 10 g.

12. člen

Razlika (raztros) med posameznimi vrednostmi, ki jih da P (obravnavani merilnik) in njihovo srednjo vrednostjo ne sme biti večja od ± 10 g.

13. člen

Če pšenica še ni uravnotežena z okolico, jo je treba ponovno razprostreti v tankem sloju za približno 10 ur in celoten postopek meritev iz četrtega in petega odstavka 10. člena tega pravilnika ponoviti.

14. člen

Če je presežen samo pogrešek iz 11. člena, je treba obravnavani merilnik naravnati.

Merilnik se naravna s premikom regulirnega droga znotraj polnilne naprave v višji ali nižji položaj glede na prostorninsko mero.

Po naravnavi se celoten postopek meritev iz četrtega in petega odstavka 10. člena tega pravilnika ponovi.

15. člen

Pri ločenem preverjanju tehtalnega dela merilnika se ugotavlja, ali ta izpolnjuje zahteve iz 7. člena tega pravilnika.

IV. MEROSLOVNE IN TEHNIČNE ZAHTEVE ZA DRUGE MERILNIKE

16. člen

Merilniki morajo biti konstruirani tako, da sta zagotovljeni ponovljivost in obnovljivost meritev.

Največji dopustni relativni pogrešek meritve EEC hektolitrske mase je ± 5/1000 glede na rezultat, dobljen z nacionalnim etalonskim merilnikom.

17. člen

Drugi največji dopustni relativni pogreški:

-        prostorninska mera: ± 2/000

-        tehtnica samostojno: ± 1/000

-        razlika med posameznim rezultatom meritve hektolitrske mase in srednjo vrednostjo šestih zaporednih meritev: ± 3/000 glede na srednjo vrednost.

V. NAPISI IN OZNAKE

18. člen

Merilniki morajo imeti naslednje napise in oznake:

-        znak EEC odobritve tipa,

-        identifikacijsko oznako proizvajalca,

-        serijsko številko in leto proizvodnje,

-        nazivno prostornino prostorninske mere ter navodila za meritev ali sklicevanje na navodila.

VI. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

19. člen

Skladnost merilnikov z meroslovnimi in tehničnimi zahtevami se lahko potrdi z EEC odobritvijo tipa, ki ji sledi EEC prva overitev.

EEC prva overitev merila vključuje ugotavljanje skladnosti predloženega merila z odobrenim tipom ter preskus točnosti merjenja s šestimi zapovrstnimi meritvami.

Za meritve izbrana vrsta žita mora biti predhodno očiščena in temperaturno in higroskopično uravnotežena z okoljem, v katerem se izvajajo preskusi.

Skupna prostornina vzorca žitnih zrn mora biti najmanj 24 l, pred vsako ponovno meritvijo pa je treba predhodno izmerjeno količino iz prostorninske mere premešati z izločenim viškom vzorca.

VII. REDNE IN IZREDNE OVERITVE

20. člen

Za merilnike iz IV. poglavja tega pravilnika so obvezne redne in izredne overitve. Rok redne overitve je 1 leto.

Obseg preskusov pri rednih ali izrednih overitvah je enak obsegu pri EEC prvi overitvi.

VIII. KONČNA DOLOČBA

21. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji ali z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma.

Št. 009-13/01-8

Ljubljana, dne 14. septembra 2001.

dr. Lucija Čok l. r.

Ministrica

za šolstvo, zanost in šport

______________________

* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na merilnike hektoliterske mase žitaric (71/347/EGS).