Pravilnik o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah

Na podlagi četrtega odstavka 22. člena uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03 in 81/03) izdaja minister za notranje zadeve

PRAVILNIK

o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določajo merila za organiziranje in ustanavljanje krajevnih uradov v upravnih enotah, način dela, delovno področje, uradne ure, poslovni čas in razmerja do lokalnih skupnosti.

2. člen

(ustanovitev krajevnega urada)

Krajevni urad kot notranjo organizacijsko enoto ali krajevni urad kot način dela ustanovi načelnik upravne enote z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji upravne enote.

Pred ustanovitvijo krajevnega urada kot notranje organizacijske enote ali krajevnega urada kot načina dela mora načelnik upravne enote pridobiti predhodno pisno soglasje ministra, pristojnega za upravo.

3. člen

(krajevni urad kot organizacijska enota)

V upravni enoti se lahko zaradi večje dostopnosti upravnih storitev organizira in ustanovi krajevni urad kot notranja organizacijska enota, če je to potrebno zaradi stalnega dislociranega opravljanja nalog.

Krajevni urad se organizira kot notranja organizacijska enota upravne enote ali njenega oddelka za občo upravo oziroma notranje zadeve s sistemiziranimi delovnimi mesti, če se javnim uslužbencem lahko zagotovi 8-urno dnevno zaposlenost in 40-urni delovni teden, ki je po vsebini in obsegu primerljiv z delom na upravni enoti.

Krajevni urad kot notranja organizacijska enota ima enak razpored poslovnega časa in uradnih ur za poslovanje s strankami kot upravna enota.

4. člen

(krajevni urad kot način dela)

Kadar organiziranje notranje organizacijske enote ni potrebno, se lahko naloge krajevnega urada opravljajo kot način dela v okviru upravne enote.

Upravna enota izvaja naloge krajevnega urada kot način dela, če glede na krajevne razmere ni potrebe po opravljanju nalog za polni delovni čas iz prejšnjega člena.

Delovanje krajevnega urada kot način dela, zagotavljajo javni uslužbenci upravne enote na določenih sedežih v času uradnih ur, ki omogočajo predvidljivo poslovanje strank z upravnim organom.

Obseg in razporeditev uradnih ur iz prejšnjega odstavka določi načelnik upravne enote glede na krajevne razmere in potrebe strank.

Izjemoma se krajevni urad kot način dela lahko ustanovi samo za čas povečanega obsega poslovanja s strankami (npr. zamenjava osebnih dokumentov itd.).

5. člen

(pogoji za ustanovitev krajevnega urada)

Krajevni urad kot notranja organizacijska enota ali krajevni urad kot način dela (v nadaljevanju: krajevni urad) se ustanovita, če so za njuno delovanje zagotovljeni kadrovski ter materialni viri in sredstva.

6. člen

(učinkovita izraba virov)

Načelnik upravne enote mora zagotoviti učinkovito izrabo kadrovskih virov, tako da je obseg dela, ki ga opravljajo javni uslužbenci, ki opravljajo delo v krajevnih uradih, primerljiv z obsegom dela drugih uslužbencev upravne enote.

7. člen

(prostori, oprema in varovanje)

Prostore in njihovo varovanje, informacijsko, telekomunikacijsko opremo in druga sredstva za izvajanje nalog krajevnega urada zagotavlja upravna enota.

Prostore, sredstva oziroma pogoje iz prejšnjega odstavka lahko upravna enota zagotovi tako, da z občino sklene sporazum o njihovi neodplačni uporabi oziroma zagotavljanju.

Izjemoma se lahko prostori za izvajanje nalog krajevnega urada najamejo s pogodbo.

8. člen

(določitev sedeža krajevnega urada)

Sedež krajevnega urada se določi v pravilniku o notranji organizaciji upravne enote.

9. člen

(vsebina nalog)

Krajevni urad mora zagotoviti minimalni obseg izvajanja nalog po vsebini in količini. V minimalni vsebinski obseg sodijo naloge, ki so navedene v prilogi. Priloga je sestavni del tega pravilnika.

Krajevni urad zagotavlja tudi splošne informacije o upravnih storitvah, obrazce vlog in naročanje strank pri uradnih osebah upravne enote.

Minimalni količinski obseg nalog se določa na osnovi primerljivih nalog na upravni enoti in povprečja upravnih enot.

Načelnik upravne enote sme v primeru povečanega pripada nalog na upravni enoti prenesti na krajevni urad še druge naloge, če krajevni urad lahko zagotovi njihovo učinkovito izvajanje in se s tem zagotavlja polna zaposlenost javnih uslužbencev.

10. člen

(označba)

Sedež krajevnega urada se označi s tablo.

Sedež krajevnega urada iz petega odstavka četrtega člena, ki se oblikuje začasno, se označi na način iz prejšnjega odstavka ali na drug primeren način.

11. člen

(objava uradnih ur)

Uradne ure krajevnega urada se objavijo na način, ki je določen za upravno enoto. Uradne ure se objavijo na upravni enoti in krajevnem uradu.

12. člen

(evidenca o delovanju)

O delovanju krajevnega urada se vodi posebna evidenca, ki vsebuje evidenco o številu vseh opravljenih nalog po predpisu o vodenju evidence o upravnem postopku in drugih nalog.

Podatki o opravljenih nalogah se vpisujejo v letna poročila upravnih enot po predpisu o vodenju evidence o upravnem postopku na podlagi izpolnjenih obrazcev krajevnega urada.

O opravljenih drugih nalogah krajevnega urada se izdela poslovno poročilo.

13. člen

(ukinitev)

Krajevni urad ukine načelnik upravne enote na enak način kot ga ustanovi v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, če se na podlagi zbranih podatkov ob koncu tekočega leta ugotovi, da ne zagotavlja razumne in smotrne izrabe delovnega časa, ki bi bila primerljiva z opravljanjem nalog na upravni enoti.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

14. člen

Obstoječi informatizirani krajevni uradi in informatizirane sprejemne informacijske pisarne nadaljujejo s svojim delom. Njihovo delovanje se uskladi z določbami tega pravilnika najkasneje z uveljavitvijo pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravni enoti, izdanega na podlagi uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03 in 81/03).

Za upravne enote, ki so oblikovale informatizirane krajevne urade in informatizirane sprejemne informacijske pisarne pred izdajo okrožnice Ministrstva za notranje zadeve z dne 26. 3. 2001 ali pridobile soglasje ministrstva, pristojnega za upravo, pred uveljavitvijo tega pravilnika, se šteje, da je dano soglasje po tem pravilniku.

15. člen

Za obstoječe neinformatizirane krajevne urade oziroma neinformatizirane sprejemne informacijske pisarne, za katere načelniki ocenjujejo, da izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku, začnejo z uveljavitvijo tega pravilnika postopek za zagotovitev pogojev, njihovo oblikovanje in ustanovitev.

Krajevni uradi in sprejemne informacijske pisarne, za katere ne bo uveden postopek za zagotovitev pogojev in njihovo oblikovanje oziroma ne izpolnjujejo pogojev po tem pravilniku in ne pridobijo soglasja ministra, pristojnega za upravo, se ukinejo najkasneje s 1. 4. 2004.

16. člen

Krajevni uradi in sprejemne informacijske pisarne, ki nadaljujejo z delom po 14. in 15. členu tega pravilnika, opravljajo delo v obstoječih prostorih in s sredstvi v skladu s 103. členom zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) v zvezi z drugo alineo prvega odstavka 83. člena zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in 56/03, in p.b. 83/03).

17. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 012-01-7/2003

Ljubljana, dne 22. oktobra 2003.

EVA 2003-1711-0097

dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve

Priloga: Seznam nalog krajevnih uradov