Na podlagi četrtega odstavka 22. člena uredbe o notranji
organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave
in pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03 in 81/03) izdaja minister za
notranje zadeve
PRAVILNIK
o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih
enotah
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo merila za organiziranje in
ustanavljanje krajevnih uradov v upravnih enotah, način dela, delovno področje,
uradne ure, poslovni čas in razmerja do lokalnih skupnosti.
2. člen
(ustanovitev krajevnega urada)
Krajevni urad kot notranjo organizacijsko enoto ali krajevni
urad kot način dela ustanovi načelnik upravne enote z aktom o notranji
organizaciji in sistemizaciji upravne enote.
Pred ustanovitvijo krajevnega urada kot notranje
organizacijske enote ali krajevnega urada kot načina dela mora načelnik upravne
enote pridobiti predhodno pisno soglasje ministra, pristojnega za upravo.
3. člen
(krajevni urad kot organizacijska enota)
V upravni enoti se lahko zaradi večje dostopnosti upravnih
storitev organizira in ustanovi krajevni urad kot notranja organizacijska
enota, če je to potrebno zaradi stalnega dislociranega opravljanja nalog.
Krajevni urad se organizira kot notranja organizacijska enota
upravne enote ali njenega oddelka za občo upravo oziroma notranje zadeve s
sistemiziranimi delovnimi mesti, če se javnim uslužbencem lahko zagotovi 8-urno
dnevno zaposlenost in 40-urni delovni teden, ki je po vsebini in obsegu
primerljiv z delom na upravni enoti.
Krajevni urad kot notranja organizacijska enota ima enak
razpored poslovnega časa in uradnih ur za poslovanje s strankami kot upravna
enota.
4. člen
(krajevni urad kot način dela)
Kadar organiziranje notranje organizacijske enote ni
potrebno, se lahko naloge krajevnega urada opravljajo kot način dela v okviru
upravne enote.
Upravna enota izvaja naloge krajevnega urada kot način dela,
če glede na krajevne razmere ni potrebe po opravljanju nalog za polni delovni
čas iz prejšnjega člena.
Delovanje krajevnega urada kot način dela, zagotavljajo javni
uslužbenci upravne enote na določenih sedežih v času uradnih ur, ki omogočajo
predvidljivo poslovanje strank z upravnim organom.
Obseg in razporeditev uradnih ur iz prejšnjega odstavka
določi načelnik upravne enote glede na krajevne razmere in potrebe strank.
Izjemoma se krajevni urad kot način dela lahko ustanovi samo
za čas povečanega obsega poslovanja s strankami (npr. zamenjava osebnih
dokumentov itd.).
5. člen
(pogoji za ustanovitev krajevnega urada)
Krajevni urad kot notranja organizacijska enota ali krajevni
urad kot način dela (v nadaljevanju: krajevni urad) se ustanovita, če so za
njuno delovanje zagotovljeni kadrovski ter materialni viri in sredstva.
6. člen
(učinkovita izraba virov)
Načelnik upravne enote mora zagotoviti učinkovito izrabo
kadrovskih virov, tako da je obseg dela, ki ga opravljajo javni uslužbenci, ki
opravljajo delo v krajevnih uradih, primerljiv z obsegom dela drugih
uslužbencev upravne enote.
7. člen
(prostori, oprema in varovanje)
Prostore in njihovo varovanje, informacijsko,
telekomunikacijsko opremo in druga sredstva za izvajanje nalog krajevnega urada
zagotavlja upravna enota.
Prostore, sredstva oziroma pogoje iz prejšnjega odstavka
lahko upravna enota zagotovi tako, da z občino sklene sporazum o njihovi
neodplačni uporabi oziroma zagotavljanju.
Izjemoma se lahko prostori za izvajanje nalog krajevnega
urada najamejo s pogodbo.
8. člen
(določitev sedeža krajevnega urada)
Sedež krajevnega urada se določi v pravilniku o notranji
organizaciji upravne enote.
9. člen
(vsebina nalog)
Krajevni urad mora zagotoviti minimalni obseg izvajanja nalog
po vsebini in količini. V minimalni vsebinski obseg sodijo naloge, ki so
navedene v prilogi. Priloga je sestavni del tega pravilnika.
Krajevni urad zagotavlja tudi splošne informacije o upravnih
storitvah, obrazce vlog in naročanje strank pri uradnih osebah upravne enote.
Minimalni količinski obseg nalog se določa na osnovi
primerljivih nalog na upravni enoti in povprečja upravnih enot.
Načelnik upravne enote sme v primeru povečanega pripada nalog
na upravni enoti prenesti na krajevni urad še druge naloge, če krajevni urad
lahko zagotovi njihovo učinkovito izvajanje in se s tem zagotavlja polna
zaposlenost javnih uslužbencev.
10. člen
(označba)
Sedež krajevnega urada se označi s tablo.
Sedež krajevnega urada iz petega odstavka četrtega člena, ki
se oblikuje začasno, se označi na način iz prejšnjega odstavka ali na drug
primeren način.
11. člen
(objava uradnih ur)
Uradne ure krajevnega urada se objavijo na način, ki je
določen za upravno enoto. Uradne ure se objavijo na upravni enoti in krajevnem
uradu.
12. člen
(evidenca o delovanju)
O delovanju krajevnega urada se vodi posebna evidenca, ki
vsebuje evidenco o številu vseh opravljenih nalog po predpisu o vodenju
evidence o upravnem postopku in drugih nalog.
Podatki o opravljenih nalogah se vpisujejo v letna poročila
upravnih enot po predpisu o vodenju evidence o upravnem postopku na podlagi
izpolnjenih obrazcev krajevnega urada.
O opravljenih drugih nalogah krajevnega urada se izdela
poslovno poročilo.
13. člen
(ukinitev)
Krajevni urad ukine načelnik upravne enote na enak način kot
ga ustanovi v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo, če se na podlagi
zbranih podatkov ob koncu tekočega leta ugotovi, da ne zagotavlja razumne in
smotrne izrabe delovnega časa, ki bi bila primerljiva z opravljanjem nalog na
upravni enoti.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
Obstoječi informatizirani krajevni uradi in informatizirane
sprejemne informacijske pisarne nadaljujejo s svojim delom. Njihovo delovanje
se uskladi z določbami tega pravilnika najkasneje z uveljavitvijo pravilnika o
notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravni enoti, izdanega
na podlagi uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in
nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št.
58/03 in 81/03).
Za upravne enote, ki so oblikovale informatizirane krajevne
urade in informatizirane sprejemne informacijske pisarne pred izdajo okrožnice
Ministrstva za notranje zadeve z dne 26. 3. 2001 ali pridobile soglasje
ministrstva, pristojnega za upravo, pred uveljavitvijo tega pravilnika, se
šteje, da je dano soglasje po tem pravilniku.
15. člen
Za obstoječe neinformatizirane krajevne urade oziroma neinformatizirane
sprejemne informacijske pisarne, za katere načelniki ocenjujejo, da
izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku, začnejo z uveljavitvijo tega pravilnika
postopek za zagotovitev pogojev, njihovo oblikovanje in ustanovitev.
Krajevni uradi in sprejemne informacijske pisarne, za katere
ne bo uveden postopek za zagotovitev pogojev in njihovo oblikovanje oziroma ne
izpolnjujejo pogojev po tem pravilniku in ne pridobijo soglasja ministra,
pristojnega za upravo, se ukinejo najkasneje s 1. 4. 2004.
16. člen
Krajevni uradi in sprejemne informacijske pisarne, ki
nadaljujejo z delom po 14. in 15. členu tega pravilnika, opravljajo delo v
obstoječih prostorih in s sredstvi v skladu s 103. členom zakona o upravi
(Uradni list RS, št. 67/94) v zvezi z drugo alineo prvega odstavka 83. člena
zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02 in 56/03, in p.b. 83/03).
17. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 012-01-7/2003
Ljubljana, dne 22. oktobra 2003.
EVA 2003-1711-0097
dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve
Priloga:
Seznam nalog krajevnih uradov