Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit
Yellows obsega:
-
Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme
European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04 z dne 29. 12. 2004),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in
zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 74/06 z
dne 14. 7. 2006),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in
zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 21/07 z
dne 9. 3. 2007),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ukrepih za
preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows
(Uradni list RS, št. 83/09 z dne 23. 10. 2009).
PRAVILNIK
o ukrepih za preprečevanje širjenja
in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa posebno
nadzorovano območje za leptonekrozo koščičarjev, ki jo povzroča fitoplazma European
Stonefruit Yellows (v nadaljnjem besedilu: ESFY), ugotavljanje zdravstvenega
stanja gostiteljskih rastlin na ogroženem območju, dolžnosti imetnikov
gostiteljskih rastlin, fitosanitarne ukrepe za preprečevanje širjenja in
zatiranje ESFY, prijavo pridelave gostiteljskih rastlin za sajenje, vlogo za
izjemno dovoljenje in odškodnino, letni program sistematičnega nadzora ter
vodenje evidence o obsegu ugotovljene okužbe.
(2) ESFY je določena na seznamu iz
Priloge I, dela A, oddelka II, v točki 2 (d) Direktive Sveta 2000/29/ES z dne
8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za
rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v
Skupnosti (Uradni list L št. 169 z dne 10. 7. 2000, str. 1, z vsemi
spremembami), kot mikoplazma Apricot chlorotic leafroll.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
-
posebno nadzorovano območje je ozemlje Republike Slovenije, na
katerem Fitosanitarna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
Uprava) razmeji okužena in neokužena območja, in kjer se na predpisan način
zagotavlja zdravstveno varstvo gostiteljskih rastlin in posebni nadzor ESFY;
-
žarišče okužbe je območje s polmerom 250 metrov okoli točke potrditve okužbe, določene s pravokotnimi koordinatami v metrih, kjer je ESFY
potrjena. Seznam območij žarišč okužbe je dosegljiv pri Upravi in na njeni
spletni strani;
-
okuženo območje je del posebno nadzorovanega območja, kjer se
ESFY ustali. Seznam okuženih območij je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del
tega pravilnika;
-
varovalni pas je del neokuženega območja, v katerem se izvajajo
fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja ESFY in obdaja
drevesnico, matični nasad oziroma neokuženo mesto ali enoto pridelave sadilnega
oziroma razmnoževalnega materiala gostiteljskih rastlin ali žarišče okužbe;
-
ogroženo območje je območje z gostiteljskimi rastlinami za
saditev in pridelavo plodov, na katerem so ekološki dejavniki ugodni za
naselitev ESFY, ki bi na tem območju lahko povzročila pomembno gospodarsko
škodo;
-
rastna doba je obdobje aktivne rasti gostiteljskih rastlin na
posameznem območju;
-
neokuženo mesto pridelave je mesto pridelave gostiteljskih
rastlin za saditev, na katerem ESFY ni navzoča, kar je bilo uradno dokazano s
sistematičnim nadzorom, in na katerem se tako stanje tudi vzdržuje;
-
neokužena enota pridelave je drevesnica ali matični nasad oziroma
njihov zaključen del, ki ima status neokuženega mesta pridelave;
-
meristemska vzgoja je način razmnoževanja z meristemom, ki je
nediferencirano, mitotično aktivno rastlinsko tkivo;
-
zavarovani prostor je enota pridelave gostiteljskih rastlin, na
kateri se zagotovijo razmere, ki onemogočajo dostop žuželkam, ki prenašajo
rastlinske bolezni.
3. člen
(gostiteljske rastline)
(1) Navzočnost ESFY se
ugotavlja zlasti na naslednjih vrstah rastlin iz rodu Prunus L. (v
nadaljnjem besedilu: gostiteljske rastline):
-
breskev in nektarina (Prunus persica (L.) Batsch),
-
marelica (Prunus armeniaca L.),
-
kitajsko-japonska sliva (Prunus salicina),
-
sliva in češplja (Prunus domestica),
-
cibora (Prunus instititia),
-
mirabolana (Prunus cerasifera) in
-
črni trn (Prunus spinosa).
(2) Vrste nadzorovanih gostiteljskih
rastlin in obseg žarišč okužbe podrobneje določi Uprava v programu posebnega
nadzora ESFY v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje uradnih sistematičnih
raziskav na posebno nadzorovanih območjih.
(3) Zdravstvene preglede gostiteljskih
rastlin izvajajo poleg Uprave in fitosanitarne inšpekcije ter za gozdne
rastline gozdarske inšpekcije, tudi nosilci javnih pooblastil in izvajalci
javnih služb (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci), ki smejo v okviru
izvajanja posebnega nadzora jemati vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in
nadzorovanih predmetov v skladu s 24. členom tega pravilnika.
4. člen
(sum na okužbo)
(1) Na okužbo z ESFY se sumi, če so na
gostiteljskih rastlinah vidna katera od naslednjih znamenj:
-
predčasno odganjanje in listanje posameznih delov krošnje okuženih
dreves, redkeje celih dreves;
-
listi so bolj bledi in manjši;
-
močno vihanje listnih robov navzgor vzporedno z glavno žilo;
-
mesnatost in krhkost zvitih listov;
-
zgodnja rumenkasta (marelice in breskve) ter rdečkasta (slive)
obarvanost listov pred normalnim jesenskim spreminjanjem barve;
-
stari listi se z lahkoto odstranijo in ponavadi predčasno odpadejo;
-
listne žile so izrazito odebeljene, klorotične in delno nekrotizirane;
-
naknadno odganjanje terminalnih brstov pozno poleti in v jeseni;
-
okužena drevesa manj cvetijo;
-
pojavi se cvetenje izven fenološkega obdobja za cvetenje (poleti ali
jeseni);
-
oploditev je slaba, zato plodovi odpadejo kmalu po cvetenju;
-
plodovi so drobnejši, nepravilno oblikovani ter trpkega okusa;
-
drevesa postopno hirajo in v dveh do petih letih propadejo;
-
nekrotično tkivo v lubu pri tangencialnem prerezu.
(2) Na okužbo z ESFY se sumi
tudi, če na gostiteljskih rastlinah na okuženih območjih ni vidnih znamenj iz
prejšnjega odstavka, je pa uradno ugotovljena:
-
velika navzočnost češpljevih bolšic v rastni dobi na rastlinah ali
-
pridelava rastlin za saditev vrst sliva ali češplja (Prunus domestica)
ali mirabolana (Prunus cerasifera), ki ne izhajajo neposredno iz
meristemske vzgoje.
5. člen
(prenašalci)
(1) Potencialni prenašalci ESFY so odrasle
oblike češpljeve bolšice (Cacopsylla pruni; v nadaljnjem besedilu: češpljeva
bolšica).
(2) Češpljeva bolšica se šteje za
nadzorovani predmet, v kateri je mogoče navzočnost ESFY ugotavljati v obdobju
od začetka marca do konca julija.
(3) Češpljevo bolšico je potrebno v
intenzivnih nasadih in neokuženih mestih oziroma enotah pridelave redno
zatirati v obdobju iz prejšnjega odstavka.
6. člen
(sistematični nadzor)
Sistematični nadzor se izvaja na ogroženih
območjih, vseh neokuženih mestih oziroma enotah pridelave in v pripadajočih
varovalnih pasovih ter obsega:
-
načrtovane uradne zdravstvene preglede in vzorčenje gostiteljskih
rastlin v skladu s 7. členom tega pravilnika in letnim programom posebnega
nadzora iz 22. člena tega pravilnika ter
-
odrejanje ukrepov v primeru potrjene okužbe z ESFY v skladu z 12. do 16. členom
tega pravilnika.
II. UGOTAVLJANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA IN DOLŽNOSTI IMETNIKOV
GOSTITELJSKIH RASTLIN
7. člen
(uradni zdravstveni pregledi rastlin)
(1) Izvajalci posebnega nadzora iz 24. člena
tega pravilnika opravljajo uradne zdravstvene preglede rastlin, tako da
vizualno pregledujejo gostiteljske rastline na ogroženih območjih spomladi ob
odganjanju in olistanju gostiteljskih rastlin oziroma v obdobju od 1. julija
do 15. oktobra, in sicer:
-
matična drevesa, zarodišča podlag in drevesnice dvakrat v rastni dobi,
-
varovalne pasove enkrat v rastni dobi ter
-
intenzivne nasade gostiteljskih rastlin v bližini matičnih dreves
zarodišč podlag in drevesnic ob sumu na okužbo z ESFY.
(2) Vzorčenje ob sumu na okužbo z ESFY
poteka v skladu z letnim programom posebnega nadzora ESFY in se lahko opravi od
1. julija do 15. oktobra za nadzemne dele gostiteljskih rastlin, za
korenine pa skozi vse leto.
(3) V okviru sistematičnega nadzora
pooblaščeni izvajalci posebnega nadzora iz 24. člena tega pravilnika
oziroma fitosanitarni in gozdarski inšpektorji odvzamejo uradne vzorce za
testiranje na navzočnost ESFY:
-
v drevesnicah in v matičnih nasadih na okuženem območju in
-
v primeru suma na navzočnost ESFY v skladu z 10. členom tega
pravilnika.
(4) Pregled iz prve in druge alinee
prvega odstavka tega člena se šteje za obvezen zdravstveni pregled sadilnega
materiala. Če je ob tem odvzet uradni vzorec, sta v času trajanja
laboratorijske analize prepovedana premeščanje in uporaba sadilnega materiala.
V primeru potrditve ESFY, se sadilni material, ki ga predstavlja
reprezentativen vzorec, uniči v skladu z 12. členom tega pravilnika.
(5) Pooblaščeni izvajalci morajo o
pregledih iz tega člena obveščati pristojno enoto fitosanitarne inšpekcije in
druge sodelujoče v posebnem nadzoru v skladu z navodili predstojnika Uprave o
vodenju evidenc.
(6) Če pooblaščeni izvajalec odkrije
oziroma dobi laboratorijsko potrditev navzočnosti fitoplazme ESFY ali odkrije
kršitev fitosanitarnih predpisov, odstopi zadevo v reševanje pristojnemu
inšpektorju.
8. člen
(drevesnice in matični nasadi)
(1) Drevesnice in matični
nasadi gostiteljskih rastlin ne smejo biti okuženi z ESFY.
(2) Lokacije drevesnice in matičnega
nasada gostiteljskih rastlin je potrebno pred zasaditvijo prijaviti in
pridobiti odobritev v skladu z 18. ali 18.a členom tega pravilnika.
(3) Imetniki drevesnic in matičnih
nasadov gostiteljskih rastlin na okuženem območju lahko premeščajo rastline za
saditev le, če izpolnjujejo zahteve, ki so določene za neokuženo mesto
pridelave v skladu s tem pravilnikom.
(4) Drevesnica oziroma matični nasad
se šteje kot neokuženo mesto ali enota pridelave, če ta status pridobi v skladu
z 18. ali 18.a členom tega pravilnika in ga nadzoruje v skladu s 7. členom
tega pravilnika in prvim do tretjim odstavkom tega člena.
9. člen
(varovalni pas)
(1) Za drevesnice in matične nasade je
obvezen 100 m širok varovalni pas, ki ne sme:
-
biti okužen z ESFY in
-
obsegati intenzivnega nasada gostiteljskih rastlin za pridelavo plodov,
razen če so matična drevesa del takega nasada.
(2) V primeru iz druge alinee
prejšnjega odstavka mora biti celoten nasad pregledan v skladu s 7. členom
tega pravilnika.
(3) Varovalni pas iz prvega odstavka
tega člena nadzoruje pristojni inšpektor v rastni dobi pred zasaditvijo in po
zasaditvi drevesnice oziroma matičnega nasada v skladu s 7. in 8. členom tega pravilnika.
(4) Če se v drevesnici oziroma
matičnem nasadu prideluje uradno potrjen razmnoževalni material, enoto
pridelave in varovalni pas po zasaditvi pregledujejo pooblaščeni izvajalci
organa za potrjevanje semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena varovalni pas za drevesnico ali matični nasad ni potreben, če je
drevesnica ali matični nasad v zavarovanem prostoru, ki izpolnjuje zahteve za
zavarovani prostor iz 18.a člena tega pravilnika.
10. člen
(zdravstveni pregledi gostiteljskih
rastlin in laboratorijsko testiranje)
(1) Zdravstveni pregledi gostiteljskih
rastlin se opravljajo vizualno.
(2) Pristojni inšpektor ali
pooblaščeni izvajalec odvzame vzorce rastlin in jih pošlje na testiranje v
pooblaščeni laboratorij, če pri vizualnem zdravstvenem pregledu gostiteljskih
rastlin posumi, da gre za okužbo z ESFY v skladu s 4. členom tega
pravilnika.
(3) Če so vzorci odvzeti na podlagi
suma iz prve alinee drugega odstavka 4. člena tega pravilnika, stroške
laboratorijskega testiranja drevesnic in matičnih nasadov nosi imetnik
gostiteljskih rastlin.
(4) Gostiteljska rastlina se šteje za
okuženo, če je rezultat laboratorijskega testiranja pozitiven ali če raste v
žarišču okužbe in kaže bolezenska znamenja iz prvega odstavka 4. člena
tega pravilnika.
11. člen
(dolžnosti imetnikov)
(1) Imetniki gostiteljskih rastlin so
dolžni zagotavljati zdravstveno varstvo rastlin in izpolnjevati zahteve za
pridelovanje in premeščanje ter zagotoviti izvajanje fitosanitarnih ukrepov,
zdravstvenih pregledov rastlin, vključno z laboratorijskimi analizami, in druge
odrejene ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin, in
tem pravilnikom.
(2) Imetniki intenzivnih nasadov ter
neokuženih mest oziroma enot pridelave ter imetniki zemljišč na ogroženem območju
in v varovalnih pasovih, kjer rastejo gostiteljske rastline, so dolžni poleg
obveznosti iz prejšnjega odstavka:
-
redno pregledovati gostiteljske rastline med rastno dobo, zlasti po
napovedi ali ugotovitvi obsežnega pojava češpljeve bolšice;
-
redno zatirati češpljevo bolšico v času naleta z zimskih na poletne
gostitelje (od marca do aprila) ali kadarkoli se ugotovi njihova navzočnost v
enoti pridelave;
-
o najdbi vidnih znamenj takoj obvestiti fitosanitarnega inšpektorja ali
pooblaščenega izvajalca;
-
voditi evidenco o rednih zdravstvenih pregledih, sumih, odvzetih vzorcih
in izvedenih ukrepih, če se ukvarjajo s tržno pridelavo gojenih rastlin in so
vpisani v register pridelovalcev rastlin.
(3) Imetniki intenzivnih nasadov ter
neokuženih mest oziroma enot pridelave morajo voditi evidenco zatiranja češpljeve
bolšice.
(4) Če se ob zdravstvenem pregledu
nasadov gostiteljskih rastlin ugotovi, da so bolezenska znamenja že dalj časa
navzoča, zlasti če je vidno odmiranje rastlin v skladu s trinajsto in
štirinajsto alineo prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, se šteje, da
imetnik ni izvršil vseh predpisanih ukrepov po tem pravilniku.
III. UKREPI ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA IN ZATIRANJE
12. člen
(uničenje okuženih gostiteljskih rastlin)
(1) Uničenje okuženih gostiteljskih
rastlin se izvede tako, da se jih poseka ali v celoti izruje. Panj se premaže s
koncentriranim neselektivnim herbicidom, da se prepreči ponovno obraščanje in
izraščanje koreninskih izrastkov. Premazane štore je dovoljeno odstraniti šele
po tridesetih dneh od premazovanja s koncentriranim neselektivnim herbicidom.
(2) Sadike in druge manjše
gostiteljske rastline je dovoljeno namesto rezanja v celoti poškropiti z
neselektivnim sistemičnim herbicidom. Če škropljenje zaradi okoliških rastlin
ni dopustno, je treba gostiteljske rastline izkopati.
(3) Ponovno odgnale koreninske
izrastke je treba uničiti z neselektivnim sistemičnim herbicidom.
13. člen
(ukrepi pri okužbi v drevesnici)
(1) V primeru potrjene okužbe
gostiteljskih rastlin v drevesnici z ESFY pristojni inšpektor odredi naslednje
ukrepe:
-
uničenje okuženih gostiteljskih rastlin;
-
zatiranje češpljeve bolšice;
-
izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov;
-
prepoved premeščanja rastlin za saditev.
(2) Za okužene gostiteljske rastline
se za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka štejejo tudi dormantne
gostiteljske rastline (gostiteljske rastline, ki so v fiziološkem mirovanju)
ter rastline vrst sliva in češplja (Prunus domestica) in
mirabolane (Prunus cerasifera), ki ne izhajajo neposredno iz meristemske
vzgoje, ki jih predstavlja reprezentativen vzorec, v katerem je bila potrjena
okužba, in sicer:
-
sadike, ki izvirajo iz cepičev iz istega matičnega nasada posameznega
dobavitelja,
-
sadike iste sorte ali
-
sadike istega izvora.
(3) Za izvedbo ukrepov iz prvega odstavka
tega člena v primeru breskve in nektarine (Prunus persica (L.) Batsch),
marelice (Prunus armeniaca L.), kitajsko-japonske slive (Prunus salicina)
in cibore (Prunus instititia) se kot okužene štejejo gostiteljske rastline
v žarišču okužbe, ki kažejo bolezenska znamenja iz prvega odstavka 4. člena
tega pravilnika.
(4) Če so okužene gostiteljske
rastline iz prejšnjega odstavka razpršene po enoti ali mestu pridelave,
inšpektor odloča o obsegu uničenja po izvoru rastlin, in sicer glede:
-
vseh sadik, ki izvirajo iz cepičev iz istega matičnega nasada
posameznega dobavitelja,
-
vseh sadik iste sorte ali
-
vseh sadik istega izvora.
(5) Če inšpektor odredi uničenje le
dela drevesnice, lahko Uprava izjemoma dovoli prodajo preostalih gostiteljskih
rastlin za saditev, če:
-
so bile okužene rastline uničene,
-
v drevesnici ni bilo češpljeve bolšice oziroma obstaja evidenca, ki
dokazuje redno zatiranje češpljeve bolšice,
-
je zagotovljena sledljivost izvora rastlin,
-
je z vizualnim zdravstvenim pregledom oziroma vzorčnim
laboratorijskim testom potrjeno, da preostale rastline niso okužene z ESFY,
-
ni druge nevarnosti za širjenje ESFY.
(6) V drevesnicah, kjer okužba z ESFY
ni ugotovljena, ugotovljeni pa so viri okužbe v varovalnem pasu drevesnice,
Uprava izjemoma dovoli prodajo gostiteljskih rastlin za saditev, če:
-
so bile okužene rastline v varovalnem pasu uničene,
-
v drevesnici ni bilo pojava češpljeve bolšice oziroma obstaja evidenca,
ki dokazuje redno zatiranje češpljeve bolšice,
-
v drevesnici niso najdena sumljiva bolezenska znamenja ESFY oziroma je
bilo z vzorčnim laboratorijskim testom potrjeno, da rastline niso okužene z
ESFY,
-
ni druge nevarnosti za širjenje ESFY.
(7) Pristojni inšpektor preverja
izpolnjevanje pogojev iz prve in druge alinee petega odstavka tega člena in
prve in druge alinee prejšnjega odstavka.
14. člen
(ukrepi pri okužbi v matičnem nasadu)
(1) V primeru potrjene okužbe rastlin
z ESFY v matičnem nasadu pristojni inšpektor odredi naslednje ukrepe:
-
uničenje okuženih matičnih rastlin;
-
testiranje dreves v neposredni bližini okuženih dreves oziroma dreves s
simptomi okužbe z ESFY, če niso v istem žarišču;
-
prepoved rezanja podlag ali cepičev, dokler se na podlagi vizualnih
zdravstvenih pregledov v naslednji rastni dobi ne dokaže odsotnosti okužbe z
ESFY oziroma dokler se s testiranjem matičnih dreves neposredno pred rezanjem
cepičev ne dokaže odsotnosti okužb;
-
izvajanje dodatnih fitosanitarnih ukrepov.
(2) Ne glede na določbo tretje alinee
prejšnjega odstavka lahko Uprava na zahtevo imetnika rastlin izjemoma dovoli
rezanje podlag ali cepičev zdravih matičnih rastlin v isti rastni dobi, če:
-
so bile okužene rastline uničene,
-
analizni izvidi potrjujejo, da so matične rastline zdrave,
-
ni pojava češpljeve bolšice oziroma obstaja evidenca, ki dokazuje redno
zatiranje češpljeve bolšice in
-
ni druge nevarnosti za širjenje ESFY.
(3) Pristojni inšpektor preverja
izpolnjevanje pogojev iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka.
15. člen
(ukrepi pri okužbi v varovalnem pasu
drevesnice in matičnega nasada)
(1) V primeru okužbe potrjene
okužbe ESFY v varovalnem pasu drevesnice na ogroženem območju ali drugem mestu
pridelave in v varovalnem pasu matičnega nasada na ogroženem območju se
izvajajo ukrepi iz 12. člena tega pravilnika. Pri odločanju o obsegu teh
ukrepov fitosanitarni inšpektor smiselno uporabi določbe od prvega do četrtega
odstavka 13. člena tega pravilnika.
(2) Če ukrepi iz prejšnjega odstavka
strokovno niso primerni, zlasti ko stroški za izvedbo ukrepov presegajo vrednost
drevesnice, pristojni inšpektor prepove sajenje sadilnega materiala
gostiteljskih rastlin na isti lokaciji.
(3) Imetniku matičnega nasada, kjer je
bila ugotovljena okužba z ESFY v varovalnem pasu matičnega nasada na ogroženem
območju, inšpektor dovoli rez podlag ali cepičev, če:
-
je z vizualnim pregledom potrjeno, da rastline v varovalnem pasu v
zadnji rastni dobi niso bile okužene z ESFY ali
-
so bile okužene rastline v varovalnem pasu pravočasno uničene in ni bilo
pojava češpljeve bolšice oziroma obstaja evidenca, ki dokazuje redno zatiranje
češpljeve bolšice.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se
rezanje podlag ali cepičev dovoli, če je z laboratorijskim testom potrjeno, da
matična drevesa neposredno pred rezanjem cepičev niso okužena z ESFY.
(5) Če zavarovani prostor ne izpolnjuje več
zahtev iz prvega odstavka 18.a člena tega pravilnika, Uprava v skladu z 20.
členom tega pravilnika dovoli uporabo sadik, podlag in cepičev gostiteljskih
rastlin v tem prostoru, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 9. člena
tega pravilnika oziroma iz prvega odstavka tega člena.
16. člen
(ukrepi pri okužbi v vrtovih in nasadih)
(1) V primeru laboratorijsko potrjene
okužbe z ESFY v nasadih ali vrtovih na ogroženem območju pristojni inšpektor
odredi naslednje ukrepe:
-
uničenje posameznih okuženih gostiteljskih rastlin, če je okuženih manj
kot 30% gostiteljskih rastlin;
-
uničenje vseh gostiteljskih rastlin, če je okuženih več kot 30% gostiteljskih
rastlin.
(2) V primeru iz prve alinee
prejšnjega odstavka mora imetnik rastlin redno spremljati zdravstveno stanje
ostalih gostiteljskih rastlin. Datume in ugotovitve pregledov mora vpisovati v lastne
evidence.
(3) V primeru iz prvega
odstavka tega člena pristojni inšpektor nadzira izvajanje predpisanih ukrepov
in preverja zdravstveno stanje gostiteljskih rastlin:
-
do meje varovalnega pasu, in sicer vsaj v polmeru 100 m od mesta ugotovljene okužbe ESFY v primeru vrtov in posameznih gostiteljskih rastlin,
-
celotno strnjeno zasaditev v primeru intenzivnih nasadov.
(4) V primeru iz prvega in drugega
odstavka tega člena lahko imetnik rastlin uveljavlja odškodnino v skladu z 21. členom
tega pravilnika, razen v primerih iz četrtega odstavka 11. člena tega
pravilnika.
17. člen
(izjeme od ukrepov)
(1) Zaradi raziskovalnih ali
znanstvenih razlogov in žlahtnjenja lahko Uprava na predlog imetnika rastlin
dovoli odstopanje od ukrepov iz tega pravilnika, če se izvedejo vsi ukrepi, ki
zagotavljajo nadzor nad ESFY in preprečujejo njeno širjenje v skladu s
predpisi, ki urejajo vnos in premeščanje škodljivih organizmov za znanstvene
namene.
(2) Uprava lahko dovoli odstopanje od
ukrepov iz tega pravilnika tudi v drugih primerih, če so strokovno upravičeni
in ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov.
(3) Uprava lahko zaradi preverjanja,
da ni nevarnosti širjenja ESFY v primerih iz prejšnjega odstavka in iz 21. člena
tega pravilnika, zahteva strokovno mnenje oziroma dodatno testiranje
gostiteljskih rastlin. Stroški bremenijo imetnika rastlin, pri čemer Uprava o
odločitvi za izdelavo strokovnega mnenja oziroma dodatnega testiranja predhodno
obvesti imetnika rastlin in mu določi rok za odgovor. Če imetnik rastlin
izdelavi mnenja oziroma dodatnemu testiranju nasprotuje oziroma v določenem
roku ne odgovori, se vloga za dovolitev odstopanja zavrne.
IV. PRIJAVA PRIDELAVE GOSTITELJSKIH RASTLIN IN VLOGA ZA
IZJEMNO DOVOLJENJE
18. člen
(neokužena mesta in enote pridelave)
(1) Pridelovalec gostiteljskih
rastlin za saditev prijavi novo lokacijo drevesnice ali matičnega nasada
pristojni fitosanitarni inšpekciji do 31. marca v letu, ki je predhodno
letu zasaditve, v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo pridelovalcev
določenih rastlin za namene zdravstvenega varstva rastlin.
(2) Pristojni inšpektor dovoli sajenje
gostiteljskih rastlin, če:
-
obstoječe gostiteljske rastline na predvideni lokaciji in v varovalnem
pasu niso okužene z ESFY oziroma če je imetnik rastlin izvršil vse odrejene
ukrepe, da se take rastline odstrani v skladu z 12. členom tega
pravilnika;
-
je možnost prostorske izolacije od virov okužbe, tako da vsaka enota
pridelave leži najmanj 100 m od roba intenzivnega nasada gostiteljskih rastlin
za pridelavo plodov
(3) Imetnik rastlin, ki namerava
uporabljati nasad kot matični nasad, mora takšen nasad prijaviti do 31. marca
v letu, ki je eno leto pred začetkom uporabe cepičev oziroma drugih delov
rastlin za saditev. Pristojni inšpektor dovoli rabo matičnega nasada le, če
nasad in varovalni pas okoli njega nista okužena z ESFY.
(4) Če pogoji iz prvega in tretjega
odstavka tega člena niso izpolnjeni in odstranitev okuženih rastlin strokovno
ni upravičena, pristojni inšpektor prepove sajenje oziroma rez cepičev ali
drugih delov rastlin za saditev na isti lokaciji.
18.a člen
(posebni pogoji in ukrepi v zavarovanem
prostoru)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena
lahko Uprava na podlagi prijave lokacije imetniku gostiteljskih rastlin dovoli sajenje
drevesnice ali matičnega nasada gostiteljskih rastlin v zavarovanem prostoru
brez vzpostavitve varovalnega pasu, če zavarovani prostor zagotavlja
gostiteljskim rastlinam zaščito pred okužbami iz okolja. Za zavarovani prostor je
treba:
-
preprečiti dostop žuželkam in drugim prenašalcem rastlinskih bolezni do
gostiteljskih rastlin,
-
vzpostaviti najmanj 3 m širok pas, ki je brez vseh rastlin ali pa je
zatravljen in redno pokošen,
-
upoštevati smernice za zavarovani prostor, ki so dosegljive pri Upravi
in na njeni spletni strani http://www.furs.si
(v nadaljnjem besedilu: smernice).
(2) Zavarovani prostor iz prejšnjega
odstavka se šteje za neokuženo mesto pridelave.
(3) V matični nasad iz prvega odstavka tega
člena sme imetnik gostiteljskih rastlin posaditi gostiteljske rastline, ki so
bile pridobljene po certifikacijski shemi, ki je uradno sprejeta v državi
izvora in je bilo z uradnimi testiranji ugotovljeno, da v njih ni navzoča ESFY.
(4) Če namerava imetnik gostiteljskih
rastlin v matični nasad iz prvega odstavka tega člena naknadno dosaditi
gostiteljske rastline, jih mora predhodno gojiti celotno rastno dobo izolirano
v drugem zavarovanem prostoru pod uradnim nadzorom, da se preveri morebitna
navzočnost škodljivih organizmov.
(5) Pri delu v zavarovanem prostoru mora
imetnik izvajati higienske ukrepe, opredeljene v smernicah iz prvega odstavka
tega člena.
19. člen
(nadomestna lokacija)
(1) Pridelovalec gostiteljskih
rastlin za saditev, ki je prijavil lokacijo drevesnice ali matičnega nasada
pristojni inšpekciji v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena, vendar je bila
na prijavljeni lokaciji ugotovljena okužba z ESFY, ki je ni mogoče
izkoreniniti, lahko vloži prijavo nadomestne lokacije najpozneje do 31. marca
v letu zasaditve.
(2) Pristojni inšpektor dovoli sajenje
na nadomestni lokaciji, če je v teku rastne dobe še mogoče preveriti sum na
okužbo z ESFY oziroma če na nadomestni lokaciji v varovalnem pasu ni
gostiteljskih rastlin.
20. člen
(izjemno dovoljenje)
(1) Za izdajo izjemnega
dovoljenja iz petega in šestega odstavka 13. člena, drugega odstavka 14. člena
in petega odstavka 15. člena tega pravilnika imetnik vloži na Upravo vlogo, v
kateri navede osnovne podatke o vrsti pridelave in razlogih za izdajo izjemnega
dovoljenja.
(2) Uprava lahko zaradi razjasnitve
nastalega primera zahteva od imetnika rastlin, pristojnega inšpektorja ali
nosilca javnih pooblastil dodatne potrebne podatke.
V. STROŠKI IN ODŠKODNINA
21. člen
(plačilo stroškov in upravičenost do
odškodnine)
(1) Stroške uničenja
gostiteljskih rastlin po tem pravilniku nosi imetnik gostiteljskih rastlin.
(2) Imetnik gostiteljskih rastlin je
upravičen do odškodnine za uničene rastline v skladu s pravilnikom, ki ureja
odškodnine na področju zdravstvenega varstva rastlin, če izvede vse predpisane
ukrepe v skladu s tem pravilnikom.
(3) Za uveljavljanje odškodnine iz
prejšnjega odstavka vloži imetnik gostiteljskih rastlin na Upravo vlogo, v
kateri navede osnovne podatke o rastlinah, ki so bile uničene, in osebne
podatke, ki omogočajo identifikacijo imetnika rastlin, davčno številko,
številko transakcijskega računa ali hranilne knjižice in naziv banke.
(4) Uprava lahko zaradi razjasnitve
nastalega primera zahteva od imetnika rastlin, pristojnega inšpektorja ali
nosilca javnih pooblastil dodatne potrebne podatke.
VI. EVIDENCE IN LETNI PROGRAM
22. člen
(evidence in letni program)
(1) Uprava vodi evidenco o številu
ugotovljenih okužb z ESFY in o okuženih mestih oziroma enotah pridelave ter o
izdanih dovoljenjih iz tega pravilnika na podlagi lastnih podatkov in podatkov,
ki jih zagotavlja fitosanitarna in gozdarska inšpekcija, organ za potrjevanje
semenskega materiala kmetijskih rastlin ter pooblaščeni izvajalci.
(2) Fitosanitarna in gozdarska
inšpekcija redno zagotavljata podatke iz 7. do 10 in 12. do 15. člena tega pravilnika vsaj glede o času, lokaciji in imetniku rastlin po enotah
pridelave.
(3) Na podlagi raziskovalnih spoznanj,
statističnih načel in biologije ESFY Uprava z odločbo odobri letni program
sistematičnega nadzora, ki ga predloži koordinator nadzora. Ta program določa
zlasti število, izvor, način in čas zbiranja vzorcev za ugotavljanje
zdravstvenega stanja gostiteljskih rastlin oziroma okužb z ESFY.
VII. OBVEŠČANJE, NADZOR IN POOBLASTILA
23. člen
(obveščanje javnosti)
(1) Pooblaščene izvajalce in imetnike
gostiteljskih rastlin Uprava obvešča o podrobnejših ukrepih na ogroženem
območju preko spletne strani in občasne samostojne publikacije o obvladovanju
ESFY.
(2) V sklopu posebnega nadzora Uprava
obvešča javnost o značilnostih bolezni, nevarnosti in ukrepih, pri čemer
sodelujejo tudi fitosanitarni inšpektorji, pooblaščeni izvajalci in drugi
strokovnjaki.
24. člen
(izvajalci nalog in pooblastil)
(1) Vizualne preglede rastlin in
odvzem vzorcev v okviru posebnega nadzora izvajajo:
-
fitosanitarni inšpektorji predvsem v drevesnicah, matičnih nasadih,
varovalnem pasu,
-
pooblaščeni izvajalci predvsem v drevesnicah in matičnih nasadih za
pridelavo uradno potrjenega materiala in pripadajočih varovalnih pasovih,
sadovnjakih in vrtovih,
-
pooblaščene uradne osebe z Uprave.
(2) Laboratorijske preiskave opravlja
pooblaščeni laboratorij v skladu s predpisom o tehničnih in organizacijskih
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje diagnostičnih
preiskav na področju zdravstvenega varstva rastlin.
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem
tega pravilnika opravljajo fitosanitarni inšpektorji v skladu z zakonom, ki
ureja zdravstveno varstvo rastlin.
(4) Za koordinacijo, poročanje in
izmenjavo informacij med organi in pooblaščenimi izvajalci skrbi Uprava.
(5) Predstojnik Uprave izda navodilo o
organiziranosti pregledov in poročanju iz tega člena.
Priloga
1: Seznam okuženih območij
Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja
in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»VIII. KONČNA DOLOČBA
25. člen
(uveljavitev
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o ukrepih za
preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows
(Uradni list RS, št. 74/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o ukrepih za
preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows
(Uradni list RS, št. 21/07) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European
Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 83/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»10. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.