Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil obsega:
-
Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni
list RS, št. 88/05 z dne 4. 10. 2005),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tehničnih pregledih
motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 119/07 z dne 24. 12. 2007),
-
Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni lis
RS, št. 44/13 z dne 24. 5. 2013),
-
Pravilnik o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 44/13 z dne 24.
5. 2013).
PRAVILNIK
o tehničnih pregledih motornih in
priklopnih vozil
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) S tem pravilnikom se natančneje
določajo pogoji in način opravljanja tehničnih pregledov motornih in priklopnih
vozil (v nadaljnjem besedilu: vozilo), način vodenja evidenc o opravljenih
tehničnih pregledih, obrazec potrdila o tehnični brezhibnosti vozila in obrazec
zapisnika o tehničnem pregledu.
(2) Ta
pravilnik določa tudi podrobnejši program in potek usposabljanja kandidatov za
kontrolorja in vodjo tehničnih pregledov, sestavo in oblikovanje izpitnih
komisij, način opravljanja izpitov in vodenje evidenc o izpitih ter druga
vprašanja v zvezi z usposabljanjem in opravljanjem izpitov.
(3) Ta pravilnik določa program izpita za
kontrolorja in vodjo tehničnih pregledov, preizkusa usposobljenosti za
referenta ter program obnavljanja znanja strokovnih delavcev.
(4) Ta pravilnik določa postopke
tehničnega pregleda motornih in priklopnih vozil v skladu z Direktivo Sveta
96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic,
ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L
št. 46 z dne 17. 2. 1997, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo
Komisije 1999/52/ES z dne 26. maja 1999 o prilagoditvi Direktive Sveta
96/96/ES o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične
preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov, tehničnemu napredku (UL L št.
142 z dne 5. 6. 1999, str. 26), Direktivo Komisije 2001/9/ES z dne
12. februarja 2001 o prilagoditvi Direktive Sveta 96/96/ES o približevanju
zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in
njihovih priklopnikov, tehničnemu napredku (UL L št. 48 z dne 17. 2. 2001,
str. 18), Direktivo Komisije 2001/11/ES z dne 14. februarja 2001 o
prilagoditvi Direktive Sveta 96/96/ES o približevanju zakonodaje držav članic,
ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov –
preskušanje delovanja naprave za omejevanje hitrosti gospodarskih vozil,
tehničnemu napredku (UL L št. 46 z dne 17. 2. 2001, str. 20) in Direktivo
Komisije 2003/27/ES z dne 3. aprila 2003 o prilagoditvi Direktive Sveta
96/96/ES glede preskušanja emisij izpušnih plinov iz motornih vozil tehničnemu
napredku (UL L št. 90 z dne 8. 4. 2003, str. 41), ter v skladu z Direktivo
2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem
pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti (UL L
št. 203 z dne 10. 8. 2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo
Komisije 2003/26/ES z dne 3. aprila 2003 o prilagoditvi Direktive
2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede omejevalnikov hitrosti in
emisij izpušnih plinov gospodarskih vozil tehničnemu napredku (UL L št. 90 z
dne 8. 4. 2003, str. 37).
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem
pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.
Poslovni prostor obsega preizkuševalni prostor in vse prostore,
vezane na delo tehničnih pregledov in registracijo vozil, vključno z dovoznimi
in odvoznimi potmi, parkirnimi prostori in površinami za dinamični preizkus
zavor in merjenje hrupa vozil. (se
preneha uporabljati)
2.
Preizkuševalni prostor je prostor, namenjen za opravljanje
tehničnih pregledov vozil z eno ali več preizkuševalnimi stezami. (se
preneha uporabljati)
3.
Preizkuševalna steza je površina, na kateri so vgrajene merilne
naprave in oprema za ugotavljanje tehničnega stanja določenih vrst vozil, razen
površin za dinamično preizkušanje zavor in merjenje hrupa vozil. (se
preneha uporabljati)
4.
Preizkuševalna steza za osebne avtomobile je preizkuševalna
steza, ki omogoča preizkušanje vozil, katerih največja dovoljena masa ne
presega 3500 kg, razen motornih koles in koles z motorjem. (se
preneha uporabljati)
5.
Preizkuševalna steza za tovorna vozila je preizkuševalna steza,
ki omogoča preizkušanje vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg. (se preneha
uporabljati)
6.
Kombinirana preizkuševalna steza je preizkuševalna steza, ki
omogoča preizkušanje vseh vozil, razen motornih koles in koles z motorjem. (se
preneha uporabljati)
7.
Preizkuševalna steza za motorna kolesa je preizkuševalna steza,
ki omogoča preizkušanje motornih koles in koles z motorjem. (se
preneha uporabljati)
8.
Elektronsko podprta preizkuševalna steza pomeni elektronski zajem
rezultatov meritev iz merilnih naprav, vnos vizualno ugotovljenih napak,
elektronsko potrditev tehnične brezhibnosti in prenos podatkov o tehničnem
pregledu vozila v evidenco registriranih vozil. (se
preneha uporabljati)
9.
Elektronska potrditev tehnične brezhibnosti pomeni potrditev
tehnične brezhibnosti vozila v evidenci registriranih vozil, ki jo opravi
kontrolor iz elektronsko podprte preizkuševalne steze ob prenosu podatkov o
opravljenem tehničnem pregledu vozila v evidenco registriranih vozil. (se
preneha uporabljati)
10. Mentor
je vodja tehničnih pregledov z opravljenim izpitom za kontrolorja,
kontrolor oziroma referent, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri
ugotavljanju tehnične brezhibnosti vozil oziroma registraciji vozil ter nadzira
delo kandidatov za kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov oziroma referenta na
praksi v pooblaščeni organizaciji za tehnične preglede vozil za pripravo na
izpit.
3. člen
(se
preneha uporabljati
Pri opredelitvi vrste vozila se upošteva
razvrstitev vozil, določena v Pravilniku o ugotavljanju skladnosti vozil
(Uradni list RS, št. 30/04).
4. člen
(se
preneha uporabljati
(1) Tehnični pregledi vozil se
opravljajo v preizkuševalnem prostoru na preizkuševalni stezi za osebne
avtomobile, preizkuševalni stezi za tovorna vozila, preizkuševalni stezi za
motorna kolesa ali na kombinirani preizkuševalni stezi.
(2) Tehnični pregledi traktorjev in
traktorskih priklopnikov ter vozil, katerih zaradi njihovih specifičnih
tehničnih karakteristik ni mogoče preizkušati na posameznih preizkuševalnih
stezah, se smejo opravljati tudi zunaj preizkuševalnih stez, na posebej za to
predpisanih površinah.
II. PODELITEV POOBLASTILA ZA OPRAVLJANJE TEHNIČNIH PREGLEDOV
VOZIL
(se
preneha uporabljati)
5. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) Minister za notranje zadeve (v
nadaljnjem besedilu: minister) za opravljanje tehničnih pregledov vozil z
odločbo pooblasti pravno osebo, ki izpolnjuje pogoje glede poslovnih prostorov,
predpisane opreme in naprav ter strokovnih delavcev, kot jih določata Zakon o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 51/05 – uradno prečiščeno
besedilo, 67/05 – odl. US, 69/05 in 76/05 – ZDCOPMD; v nadaljnjem besedilu:
zakon) in ta pravilnik.
(2) Pri izdaji odločbe iz prejšnjega
odstavka tega člena minister upošteva načeli učinkovitosti in ekonomičnosti, varnost
cestnega prometa in stopnjo javnega zaupanja pravne osebe.
III. POSLOVNI PROSTOR, NAPRAVE IN OPREMA
(se
preneha uporabljati)
1. Poslovni prostor
6. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) Poslovni prostor mora obsegati
prostore za preizkušanje vozil in prostore za registracijo vozil.
(2) Prostori za preizkušanje vozil
obsegajo:
1.
preizkuševalni prostor, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) vzdolž
preizkuševalne steze mora biti prostor za zadrževanje strank, ki mora biti
ločen od preizkuševalne steze;
b) v
preizkuševalnem prostoru mora biti na vidnem mestu opozorilna tabla z napisom,
da je prepovedano zadrževanje strank na preizkuševalnih stezah;
c) na
vhodu in izhodu iz preizkuševalnih stez morajo biti vgrajena vrata z napravo za
hitro odpiranje in zapiranje;
d) v
prostoru mora biti vgrajena zaprta kabina ali poseben prostor, namenjen
odpiranju in zaključevanju zapisnikov o tehničnem pregledu vozil, z nameščeno
povezavo elektronsko podprtih preizkuševalnih stez do evidence registriranih
vozil v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: računalniške evidence);
2.
prostor za kontrolorje in shranjevanje opreme, velik najmanj 9 m2;
3.
parkirne površine, ki morajo ustrezati naslednjim pogojem:
a) za
preizkuševalno stezo za osebne avtomobile mora biti zagotovljeno najmanj deset
parkirnih mest za osebne avtomobile;
b)
za preizkuševalno stezo za tovorna vozila mora biti zagotovljeno najmanj
eno ustrezno parkirno mesto za tovorno vozilo s priklopnim vozilom;
c) za
kombinirano preizkuševalno stezo mora biti zagotovljeno najmanj deset parkirnih
mest za osebne avtomobile in najmanj eno ustrezno parkirno mesto za tovorno
vozilo s priklopnim vozilom;
d) za
preizkuševalno stezo za motorna kolesa mora biti zagotovljeno najmanj eno
ustrezno parkirno mesto;
4.
dovozne poti, ki morajo ustrezati naslednjim pogojem:
a) dovozna
pot, ki vodi na preizkuševalno stezo za osebne avtomobile, mora omogočiti
čakanje najmanj desetim osebnim avtomobilom;
b)
dovozna pot, ki vodi na preizkuševalno stezo za tovorna vozila, mora
omogočati čakanje najmanj enemu tovornemu vozilu s priklopnim vozilom;
c) dovozna
pot, ki vodi na kombinirano preizkuševalno stezo, mora omogočiti čakanje
najmanj enega tovornega vozila s priklopnim vozilom in najmanj desetim osebnim
avtomobilom;
5.
prosto površino za dinamični preizkus zavor, ki mora ustrezati
naslednjim pogojem:
a)
dolga mora biti najmanj 70 m in široka najmanj 3 m;
b)
biti mora ravna, vodoravna in asfaltirana po vsej površini;
6.
prosto površino za merjenje hrupa, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a)
biti mora vodoravna in asfaltirana po vsej površini;
b) dolga mora biti najmanj 25 m, široka pa najmanj 9 m;
c) če
pooblaščena organizacija nima preizkuševalne steze za tovorna vozila oziroma
kombinirane preizkuševalne steze, mora biti površina dolga najmanj 18 m in široka 9 m.
(3) Na dovoznih poteh na
preizkuševalne steze morajo biti naslednji napisi:
a) na
dovozni poti za osebne avtomobile napis »OSEBNI AVTOMOBILI«;
b) na
dovozni poti za tovorna vozila napis »TOVORNA VOZILA«;
c) na
dovozni poti na kombinirano preizkuševalno stezo pa napis »MOTORNA VOZILA«.
(4) Dovozne poti so lahko namesto z
napisi označene tudi z ustreznimi talnimi označbami na vozišču. Na dovoznih in
odvoznih poteh morajo biti talne označbe, ki označujejo smer vožnje.
(5) Na poslovnem prostoru mora biti na
vidnem mestu napis »TEHNIČNI PREGLEDI«, na vhodu pa tudi vidno označen delovni
čas.
(6) Preizkuševalni prostor mora biti
fizično ločen od drugih prostorov, da se preprečijo vplivi emisij plinov in
drugih nevarnih snovi ter vlage. Emisija hrupa, ki prihaja iz drugih prostorov,
ne sme biti večja od 50 dB(A). V preizkuševalnem prostoru mora biti
zagotovljena temperatura in relativna vlažnost zraka, ki zagotavlja normalno
delovanje predpisanih naprav in opravljanje vseh postopkov, predpisanih s tem
pravilnikom.
(7) Prostori za registracijo vozil
obsegajo:
1.
prostor za strokovno osebje, ki opravlja postopke registracije oziroma
administrativne postopke v zvezi s tehničnimi pregledi vozil, z najmanj enim
delovnim mestom;
2.
prostor, primeren za shranjevanje novih in deponiranih registrskih
tablic ter obrazcev listin;
3.
arhiv za arhiviranje zadev.
(8) Delovna mesta za registracijo
vozil morajo biti opremljena z ustrezno računalniško in programsko opremo za
dostop do evidence registriranih vozil in izpis listin, ki ustreza tehničnim in
varnostnim zahtevam Ministrstva za notranje zadeve.
(9) Delovna mesta za registracijo
vozil morajo biti označena z napisi, iz katerih je razvidno, na katerih
delovnih mestih se opravljajo postopki v zvezi s tehničnimi pregledi in
registracijo vozil.
(10) V poslovnem prostoru mora biti na
vidnem mestu napis »REGISTRACIJA VOZIL«, na vhodu pa tudi vidno označen delovni
čas, izpolnjevati pa mora tudi pogoje, ki jih določa Uredba o upravnem
poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05).
7. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) Vsi prostori, v katerih se
nahajajo računalniki, s katerih je omogočen dostop do računalniške evidence,
obrazci listin ter pečati, morajo biti ustrezno tehnično varovani s protivlomno
zaščito in imeti vgrajeno alarmno napravo, vezano na intervencijski center. Vsa
delovna mesta morajo biti zaradi varstva osebnih podatkov ustrezno varovana
tako, da je nepooblaščenim osebam onemogočen dostop do računalnika in vpogled
na ekran računalnika
(2) Delovna mesta referentov in
kontrolorjev morajo biti opremljena tako, da je zagotovljeno varovanje
obrazcev, registrskih tablic in tiskovin.
8. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) Pooblaščena organizacija sme
opravljati tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov zunaj
prostorov pooblaščene organizacije, če predloži Ministrstvu za notranje zadeve
in Inšpektoratu Republike Slovenije za notranje zadeve natančen urnik dela
najkasneje štirinajst dni pred pričetkom opravljanja takih pregledov na
določeni lokaciji. Urnik dela mora obsegati datum, uro pričetka opravljanja
pregledov, predvideni čas zaključka ter kraj in lokacijo opravljanja pregledov.
(2) Za preizkušanje traktorjev in
traktorskih priklopnikov mora pooblaščena organizacija zagotavljati:
a) prostor
za opravljanje administrativno-tehničnih opravil;
b) ravno površino za pregled vozil in dinamični preizkus zavor, dolgo
najmanj 50 m in široko najmanj 3 m, ki mora biti vodoravna in asfaltirana po
vsej površini;
c) prostor
za parkiranje čakajočih vozil.
9. člen
(se
preneha uporabljati)
Preizkuševalna steza za osebne avtomobile
mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolžina
steze, od vhoda do izhoda, mora biti najmanj 20 m;
b) višina in širina vhodnih in izhodnih vrat mora biti najmanj 3 m;
c) širina posamezne preizkuševalne steze mora biti najmanj 4,5 m, robovi preizkuševalne steze pa morajo biti označeni s črno-rumeno črto, široko 100 mm.
10. člen
(se
preneha uporabljati)
Preizkuševalna steza za tovorna vozila mora
izpolnjevati naslednje pogoje:
a) dolžina
steze, od vhoda do izhoda, mora biti najmanj 36 m;
b) višina vhodnih in izhodnih vrat mora biti najmanj 4,15 m, širina pa najmanj 3,5 m;
c) širina posamezne preizkuševalne steze mora biti najmanj 4,5 m, robovi preizkuševalne steze pa morajo biti jasno označeni s črno-rumeno črto, široko 100 mm.
11. člen
(se
preneha uporabljati)
Kombinirana preizkuševalna steza mora
izpolnjevati pogoje iz točk a), b) in c) 10. člena tega pravilnika.
12. člen
(se
preneha uporabljati)
Vse preizkuševalne steze morajo biti
povezane v elektronsko podprto preizkuševalno stezo, na katero morajo biti
priključene naslednje naprave:
1.
za merjenje dimnosti dieselskih motorjev,
2.
za merjenje emisije izpušnih plinov bencinski motorjev,
3.
za tehtanje mase vozila po oseh,
4.
za merjenje zavornih sil po obodu koles (zavorni valji),
5.
za merjenje hitrosti koles z motorjem,
6.
regloskop,
7.
za vnos vizualno ugotovljenih napak.
2. Naprave in oprema
13. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) Pooblaščena organizacija mora
imeti naslednje naprave in opremo za preizkušanje vozil:
1.
merilno napravo za merjenje emisije izpušnih plinov motorjev s
kompresijskim vžigom (dieselskih motorjev) v skladu s Pravilnikom o meroslovnih
zahtevah za merila za merjenje izpušnih plinov motornih vozil na kompresijski
vžig (Uradni list RS, št. 106/01). Konstrukcijsko mora biti izvedena kot merilnik
motnosti (dimnosti) delnega toka izpušnih plinov, odvzetega na koncu izpušne
cevi vozila. Omogočati mora merjenje koeficienta motnosti (k) v izpušnih plinih
(dimnosti) ter merjenje vrtilne hitrosti in temperature motorja. Na merilniku
mora biti nameščena ustrezna programska oprema za programsko vodenje merilnega
poteka. Merilnik mora biti opremljen s tiskalnikom za izpis merilnih rezultatov
ter z vmesnikom za diagnozo po standardu OBD;
2.
merilno napravo za merjenje emisije bencinskih motorjev z vgrajenim tiskalnikom
in OBD diagnostičnim priključkom, ki mora omogočati meritev vsebnosti CO, CO2,
HC, O2, temperature olja v motorju, vrtilne hitrosti in izračun lambda
faktorja. Naprava mora izpolnjevati pogoje razreda I, v skladu s Pravilnikom o
meroslovnih zahtevah za merila za merjenje izpušnih plinov vozil (Uradni list
RS, št. 5/98). Na merilniku mora biti nameščena ustrezna računalniška programska
oprema za vodenje merilnega postopka;
3.
fonometer, ki mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) ustrezati
mora zahtevam standarda IEC 61671-1 in IEC 61672-2, razred 1 (po karakteristiki
A) z merilnimi pripomočki (stojalo, kabli in pripadajoči pribor) ter mikrofonom
premera 1/2«, ki lahko deluje v hitrem (»fast«) načinu;
b) omogočati
mora določitev povprečne ekvivalentne vrednosti jakosti zvoka (RMS);
c) omogoča
merjenje vrtilne hitrosti motorja, z merilnim območjem od 0 do najmanj 6000
vrt/min, s točnostjo ± 1% od izmerjene vrednosti ± 5 vrt/min. Merilnik
vrtljajev mora biti pregledan v vsaj desetih merilnih točkah;
d) vgrajen
mora imeti standardni vmesnik za priključitev na druge naprave oziroma na
računalniško vodeno preizkuševalno stezo;
4.
regloskop, montiran na nivelirano podvozje za kontrolo nastavitve
žarometov, z vgrajeno vizirno napravo in merilnim območjem najmanj od -0,5% do
-3,5% s točnostjo ± 0,25% (absolutno). Regloskop mora biti kalibriran v vsaj
treh merilnih točkah;
5.
napravo za merjenje pojemkov, z merilnim območjem najmanj od 0 do 10 m/s2,
s točnostjo ± 0,2 m/s2, z vgrajenim tiskalnikom in dinamometrom
za merjenje pritisne sile na stopalki oziroma ročici zavore, točnosti ± 15
N, z nosilcem, ki omogoča pritrditev na vozilo. Merilnik pojemkov mora biti
pregledan v vsaj petih merilnih točkah;
6.
mikrometre z merilnim območjem 0 do 25 mm, 25 do 50 mm, 50 do 75 mm in 75 do 100 mm, s točnostjo ± 0,05 mm in kalibre z ustreznimi
tolerančnimi polji za kontrolo vlečnih naprav, s točnostjo ± 0,05 mm;
7.
merilno napravo za kontrolo vztrajnostno krmilne naprave priklopnih
vozil, ki omogoča merjenje vztrajnostno zaviralne sile, izražene v N, s točnostjo
± 20 N. Merilna naprava za kontrolo vztrajnostno krmilne naprave
priklopnih vozil mora biti pregledana v vsaj petih merilnih točkah;
8.
napravo za merjenje vrelišča zavorne tekočine v stopinjah Celzija;
9.
napravo za funkcionalno kontrolo električnih priključkov za vlečna in
priklopna vozila;
10. kotomer
za merjenje zračnosti volana s točnostjo ± 0,5 º. Kotomer za merjenje
zračnosti volana mora biti pregledan v vsaj treh merilnih točkah;
11. dolžinski
merili splošnega namena, razreda točnosti III, dolžine 3 m in najmanj 20 m, v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za dolžinska merila splošnega
namena (Uradni list RS, št. 76/01);
12. uro
štoparico;
13. napravo
za merjenje globine profila na pnevmatikah, s točnostjo ± 0,05 mm.
Merilnik za merjenje globine profila na pnevmatikah mora biti kalibriran v vsaj
treh merilnih točkah;
14. manometer
za merjenje tlaka v pnevmatikah v skladu s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah
za merilnike tlaka v pnevmatikah (Uradni list RS, št. 15/02) ali v skladu s
Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merilnike tlaka v pnevmatikah, ki lahko
nosijo oznake in znake EEC (Uradni list RS, št. 74/01);
15. barvni
katalog za določanje barve vozila;
16. dva
kolesna podložna klina;
17. imeti
mora ustrezen vir tehničnih podatkov o vozilih, ki so potrebni za identifikacijo
vozil in opravljanje tehničnih pregledov vozil;
18. predpise,
ki se nanašajo na tehnične preglede, homologacijo in registracijo vozil;
19. navodila
proizvajalca merilnih naprav in opreme za njihovo uporabo;
20. pojasnila
Ministrstva za notranje zadeve o opravljanju tehničnih pregledov motornih in
priklopnih vozil;
21. vodja tehničnih pregledov mora imeti elektronski
naslov v informacijskem sistemu državnih organov.
(2) Pooblaščena organizacija mora
imeti naslednjo opremo za registracijo vozil:
1.
računalnike z ustrezno programsko opremo, ki ustreza tehničnim in
varnostnim zahtevam Ministrstva za notranje zadeve, za dostop do evidence
registriranih vozil;
2.
tiskalnik za izpis obrazcev listin, ki ustreza tehničnim zahtevam
Ministrstva za notranje zadeve;
3.
pojasnila Ministrstva za notranje zadeve o opravljanju registracije
motornih in priklopnih vozil;
4.
registracijska organizacija mora imeti elektronski naslov v
informacijskem sistemu državnih organov;
5.
za opravljanje registracije vozil mora pooblaščena organizacija imeti
eno namizno svetilko, ki oddaja ultravijolično svetlobo;
6.
ognjevarno kovinsko omaro za shranjevanje obrazcev prometnih dovoljenj,
žigov in drugih listin.
14. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) Pooblaščena organizacija mora
imeti na preizkuševalnih stezah za osebne avtomobile poleg naprav in opreme iz
13. člena tega pravilnika še naslednje naprave in opremo:
1.
tehtnico za tehtanje mase po posamični osi vozila, z merilnim območjem
od 0 do najmanj 2000 kg, točnosti ± 30 kg na os do vključno 1000 kg obremenitve in ± 3% od izmerjene vrednosti na os nad 1000 kg obremenitve. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj v štirih merilnih točkah. Zadnja merilna
točka mora biti pregledana pri obremenitvi vsaj 1000 kg na os;
2.
napravo za merjenje zavornih sil osebnih avtomobilov, ki mora ustrezati
naslednjim pogojem:
a)
imeti mora dva med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata
hkratno kontrolo zavorne sile na kolesih iste osi;
b) omogočati
mora merjenje zavornih sil vozil, ki imajo permanentni pogon na več osi; če ima
pooblaščena organizacija več preizkuševalnih stez za osebne avtomobile, mora to
omogočati naprava na najmanj eni stezi;
c) omogočati
mora analogni prikaz izmerjenih zavornih sil;
d) merilno
območje naprave mora biti najmanj od 0 kN do 6 kN;
e) konstrukcijsko
mora biti izdelana tako, da omogoča poleg merjenja zavornih sil tudi
ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora, ovalnosti
zavornega bobna ali diska, neenakomernosti blokiranja koles, neenakomernosti
popuščanja zavor ter nenormalne zakasnitve v delovanju zavore na obeh kolesih
merjene osi;
f) zavorni
valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
g) omogočati
mora preizkušanje vozil z osnim pritiskom najmanj do 20 kN;
h) vgrajene
mora imeti zavore, ki omogočajo nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetne
zavore na pogonskih motorjih, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
i) imeti
mora dinamometer za merjenje sile na stopalki zavore, točnosti ± 15 N
j) omogočati
mora grafični oziroma tabelarični prikaz izmerjenih veličin;
3.
kanal za kontrolo spodnjega dela vozila, ki mora izpolnjevati naslednje
pogoje:
a)
dolg mora biti najmanj 8 m in širok 0,80 m;
b) opremljen
mora biti s prenosno električno svetilko z ustreznim električnim priključkom in
z napetostjo največ 24 V ter vgrajenimi svetlobnimi telesi za stalno osvetljevanje,
ki morajo biti zaščitena;
c) opremljen
mora biti z zaščitnim robom, visokim najmanj 50 mm, ki preprečuje padec vozila v kanal;
d) vgrajeno
mora imeti varovanje, ki preprečuje vklop zavornih valjev kanalske izvedbe,
kadar je v kanalu ena ali več oseb;
e) imeti
mora talno prezračevanje;
f) vgrajeno
mora imeti hidravlično napravo za kontrolo zračnosti podvozja (krmilja, obes
koles in ležajev);
g) vgrajeno
mora imeti pnevmatsko ali hidravlično kanalsko dvigalo nosilnosti najmanj
2,0 t, ki mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje
vozila;
h) do
kanala in ob kanalu morajo biti vgrajene kovinske rešetke za čiščenje pnevmatik
in odvod vode;
4.
merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov osebnih avtomobilov, ki
mora imeti:
a) vgrajeno
odsesovalno napravo za odsesavanje izpušnih plinov iz motorja med meritvijo.
Pretok zraka na odsesovalnem priključku mora znašati najmanj 900 m3/h
in največ 1200 m3/h;
b)
odsesovalni lijak, nastavljiv po višini in kotu osi izstopa iz izpušne
cevi;
c)
odsesovalne cevi, odporne na temperaturne in kemične vplive izpušnih
plinov.
(2) Pooblaščena organizacija mora
imeti na preizkuševalnih stezah za tovorna vozila poleg naprav in opreme iz
13. člena tega pravilnika še naslednje naprave in opremo:
1.
napravo za merjenje zavornih sil tovornih in priklopnih vozil ter
avtobusov, ki mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti
mora dva med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata, da se hkrati
kontrolirajo zavorne sile na kolesih iste osi;
b) omogočati
mora merjenje zavornih sil vozil, ki imajo permanentni pogon na več osi; če ima
pooblaščena organizacija več preizkuševalnih stez za tovorna vozila, mora to
omogočati naprava na najmanj eni stezi;
c)
omogočati mora analogni prikaz izmerjenih zavornih sil;
d) konstrukcijsko
mora biti izdelana tako, da omogoča, poleg merjenja zavornih sil tudi
ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora,
ovalnosti zavornega bobna ali diska, neenakomernosti blokiranja koles, neenakomernega
popuščanja zavor ter nenormalne zakasnitve v delovanju zavore na katerem koli
kolesu;
e)
omogočati mora preizkušanje vozil z osnim pritiskom najmanj do
120 kN;
f)
merilno območje naprave mora biti najmanj 0 kN do 30 kN;
g) vgrajene
mora imeti zavore, ki omogočajo nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetne
zavore na pogonskih motorjih, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
h)
zavorni valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
i)
imeti mora komplet najmanj petih senzorjev za merjenje tlaka v
pnevmatskih zavornih sistemih, točnosti ± 0.1 bar do vključno 5 barov tlaka in
± 2% od izmerjene vrednosti nad 5 bari tlaka. Vsak senzor mora biti pregledan v
vsaj v štirih merilnih točkah;
j)
imeti mora dinamometer za merjenje sile na stopalki zavore, točnosti ± 15 N;
k)
omogočati mora grafični oziroma tabelarični prikaz izmerjenih veličin;
l)
imeti mora vgrajeno tehtnico za dinamično tehtanje mase vozila po
posamični osi vozila, točnosti ± 30 kg na os do vključno 1000 kg obremenitve in ± 3% od izmerjene vrednosti na os nad 1000 kg obremenitve. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj v štirih merilnih točkah. Zadnja merilna točka mora biti
pregledana pri obremenitvi vsaj 6500 kg na os;
m) imeti mora
napravo za simulacijo obremenitve vozila oziroma drugo ustrezno pripravo, ki
omogoča merjenje zavornih sil in zavornih učinkov pnevmatskih zavornih sistemov
po postopkih, določenih v 4. točki 56. člena tega pravilnika.
2.
kanal za kontrolo spodnjega dela vozila, ki mora izpolnjevati naslednje
pogoje:
a)
dolg mora biti najmanj 18 m in širok 0,90 m;
b) opremljen
mora biti s prenosno električno svetilko z ustreznim električnim priključkom in
s priključno napetostjo največ 24 V ter vgrajenimi svetlobnimi telesi za stalno
osvetljevanje, ki morajo biti zaščitena;
c) opremljen
mora biti z zaščitnim robom, visokim najmanj 80 mm, ki preprečuje padec vozila v kanal;
d) vgrajeno
mora imeti varovanje, ki preprečuje vklop zavornih valjev kanalske izvedbe,
kadar je v kanalu ena ali več oseb;
e) imeti
mora talno prezračevanje;
f) vgrajeno
mora imeti hidravlično ali pnevmatsko kanalsko dvigalo nosilnosti najmanj 12 t,
ki mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje vozila;
g) do
kanala in ob kanalu morajo biti vgrajene kovinske rešetke za čiščenje pnevmatik
in odvod vode;
h) vgrajeno
mora imeti hidravlično napravo za kontrolo zračnosti podvozja (krmilja, obes
koles in ležajev);
3.
merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov tovornih vozil in
avtobusov, ki mora imeti:
a) vgrajeno napravo
za odsesavanje izpušnih plinov iz motorja med meritvijo. Pretok zraka na
odsesovalnem priključku mora znašati najmanj 1700 m3/h in
največ 2300 m3/h;
b) odsesovalni
lijak, nastavljiv po višini in kotu osi, izstopa iz izpušne cevi, pri čemer
mora biti omogočeno odsesavanje izpušnih plinov iz vseh vrst horizontalnih in
vertikalnih izpušnih sistemov;
c) odsesovalno cev,
odporno na temperaturne in kemične vplive izpušnih plinov.
(3) Pooblaščena organizacija mora
imeti na kombiniranih preizkuševalnih stezah poleg naprav in opreme iz
13. člena tega pravilnika še naslednje naprave in opremo:
1.
kombinirano napravo za merjenje zavornih sil motornih vozil, ki mora
ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti mora dva
med seboj neodvisna rotacijska valja, ki omogočata, da se hkrati kontrolirajo
zavorne sile na kolesih iste osi;
b) omogočati mora
merjenje zavornih sil vozil, ki imajo permanentni pogon na več kot eni osi;
c) omogočati mora
analogni prikaz izmerjenih zavornih sil;
d) konstrukcijsko
mora biti izdelana tako, da omogoča poleg merjenja zavornih sil tudi
ugotavljanje pomanjkljivosti zavornega sistema, in sicer kotalnega upora,
ovalnosti zavornega bobna ali diska, neenakomernosti blokiranja koles,
neenakomernosti popuščanja zavor ter nenormalne zakasnitve v delovanju zavore
na kateremkoli kolesu;
e) zavorni valji po
obodu ne smejo biti navarjeni;
f) omogočati
mora preizkušanje vozil z osnim pritiskom najmanj do 120 kN;
g) imeti mora
dvojno merilno območje, in sicer od 0 kN do najmanj 6 kN ter od 0 kN do najmanj
30 kN, z avtomatskim preklapljanjem med merilnima območjema;
h) vgrajene mora
imeti zavore, ki omogočajo nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetne zavore
na pogonskih motorjih, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
i) imeti
mora komplet najmanj petih senzorjev za merjenje tlaka v pnevmatskih zavornih
sistemih, točnosti ± 0,1 bara do vključno 5 barov tlaka in ± 2% od izmerjene vrednosti
nad 5 bari tlaka. Vsak senzor mora biti pregledan v vsaj v štirih merilnih
točkah;
j) imeti
mora dinamometer za merjenje sile na stopalki zavore, točnosti ± 15 N;
k) imeti mora
vgrajeno tehtnico za dinamično tehtanje mase vozila po posamični osi vozila,
točnosti ± 30 kg na os do vključno 1000 kg obremenitve in ± 3% od izmerjene vrednosti na os nad 1000 kg obremenitve. Tehtnica mora biti pregledana v vsaj v
štirih merilnih točkah. Zadnja merilna točka mora biti pregledana pri
obremenitvi vsaj 6500 kg na os;
l) omogočati
mora grafični prikaz zavorne sile v odvisnosti od sile na stopalki;
m) imeti mora napravo za
simulacijo obremenitve vozila oziroma drugo ustrezno pripravo, ki omogoča
merjenje zavornih sil in zavornih učinkov pnevmatskih zavornih sistemov po postopkih,
določenih v 4. točki 56. člena tega pravilnika.
2.
kanal za kontrolo spodnjega dela vozila, ki mora biti:
a) dolg najmanj 18 m in širok 0,90 m;
b) opremljen s
prenosno električno svetilko z ustreznim električnim priključkom, priključne
napetosti največ 24 V, ter vgrajenimi svetlobnimi telesi, ki morajo biti
zaščitena;
c) opremljen mora
biti z zaščitnim robom višine najmanj 60 mm, ki preprečuje padec vozila v kanal;
d) vgrajeno mora
imeti varovanje, ki preprečuje vklop zavornih valjev kanalske izvedbe, kadar je
v kanalu ena ali več oseb;
e) imeti mora talno
prezračevanje;
f) opremljen
mora biti s hidravličnim ali pnevmatskim kanalskim dvigalom nosilnosti najmanj
12 t, ki mora biti izdelano tako, da omogoča hitro in zanesljivo dviganje vozila;
g) do kanala in ob
kanalu morajo biti vgrajene kovinske rešetke za čiščenje pnevmatik in odvod
vode;
h) vgrajeno mora
imeti hidravlično napravo za kontrolo zračnosti podvozja (krmilja, obes koles
in ležajev);
3.
merilno mesto za merjenje emisij izpušnih plinov vozil, ki mora imeti:
a) vgrajeno
napravo za odsesavanje izpušnih plinov iz motorja med meritvijo. Pretok zraka
na odsesovalnem priključku za osebne avtomobile mora znašati najmanj 900 m3/h
in največ 1200 m3/h, na odsesovalnem priključku za tovorna
vozila pa najmanj 1700 m3/h in največ 2300 m3/h;
b) odsesovalni
lijak, nastavljiv po višini in kotu osi izpušne cevi, pri čemer mora biti
omogočeno odsesavanje izpušnih plinov iz vseh vrst horizontalnih in vertikalnih
izpušnih sistemov;
c) odsesovalno cev,
odporno na temperaturne in kemične vplive izpušnih plinov.
(4) Pooblaščena organizacija mora
imeti na preizkuševalnih stezah za motorna kolesa poleg naprav in opreme iz
13. člena tega pravilnika še naslednje naprave in opremo:
1.
napravo za merjenje zavornih sil motornih koles in koles z motorjem, ki
mora ustrezati naslednjim pogojem:
a) imeti
mora merilno območje od 0 kN do najmanj 2,5 kN;
b) omogočati
mora analogni prikaz izmerjenih zavornih sil;
c) konstrukcijsko
mora biti izdelana tako, da omogoča poleg merjenja zavornih sil tudi ugotavljanje
pomanjkljivosti zavornega sistema;
d) imeti
mora dinamometer za merjenje sile na ročici in stopalki zavore, točnosti ± 15
N;
e) vgrajeno
mora imeti zavoro, ki omogoča nemoteno izpeljevanje vozila (elektromagnetna
zavora na pogonskem motorju, motorna zavora ipd.) iz zavornih valjev;
f) zavorni
valji po obodu ne smejo biti navarjeni;
g) tehtnico
za tehtanje mase vozila po posamičnem kolesu, točnosti ± 2%;
h) omogočati
mora grafični prikaz zavorne sile v odvisnosti od sile na stopalki oziroma
ročici zavore;
2.
merilno napravo za merjenje hitrosti koles z motorjem, ki mora ustrezati
naslednjim pogojem:
a) imeti
mora prikazovalnik hitrosti, ki omogoča natančno odčitavanje (simulacija
kazalcev na ekranu);
b) omogočati
mora simulacijo voznih uporov;
c) imeti
mora merilno območje najmanj do 70 km/h;
d) zagotavljati
mora točnost merjenja najmanj ± 1 km/h. Merilna naprava mora biti
pregledana v najmanj štirih merilnih točkah, na celotnem merilnem območju;
e) omogočati
mora povezavo na računalniško vodeno preizkuševalno stezo.
3.
merilni napravi iz 1. in 2. točke tega odstavka morata imeti napravo za
vpenjanje motornega kolesa in kolesa z motorjem med preizkušanjem ter ustreznim
podstavkom za noge.
(5) Na preizkuševalni stezi iz prvega
in tretjega odstavka tega člena sta kot dodatna oprema lahko vgrajeni tudi naslednji
napravi:
a) naprava
za kontrolo geometrije podvozja vozila;
b) naprava
za kontrolo blažilnikov vzmetenja vozil, katerih največja dovoljena masa ne
presega 3500 kg.
(6) Na preizkuševalni stezi iz drugega
odstavka je kot dodatna oprema lahko vgrajena tudi naprava za kontrolo
geometrije koles.
(7) Merilne naprave in oprema, ki niso
predpisane s tem pravilnikom, se lahko vgradijo in uporabljajo le ob predhodnem
soglasju Ministrstva za notranje zadeve.
15. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) Vse preizkuševalne steze morajo
biti elektronsko podprte in morajo zagotavljati:
1.
zajem podatkov o vozilu in lastniku vozila ter številko tehničnega
pregleda iz evidence registriranih motornih vozil v skladu s specifikacijami in
tehničnimi zahtevami Ministrstva za notranje zadeve. Poizvedba za vozilo v
računalniški evidenci, za katero bo opravljen tehnični pregled, se opravi z
uporabo iskalnika na stezi;
2.
zajem rezultatov meritev iz merilnih naprav ter vnos napak, ugotovljenih
z vizualnim pregledom vozila, preko namenskih terminalov ali računalnika v
podatkovno bazo v skladu s specifikacijami in tehničnimi zahtevami, ki jih
določi Ministrstvo za notranje zadeve;
3.
preprečevanje spreminjanja in popravljanja izmerjenih veličin;
4.
vpis tehničnih sprememb, ugotovljenih na vozilu;
5.
kreiranje varnostne kopije naslednjih podatkov o vozilu:
a)
registrska oznaka vozila,
b)
vrsta vozila,
c)
znamka in tip vozila,
d)
številka šasije,
e)
tip motorja,
f)
datum opravljenega tehničnega pregleda vozila,
g)
izmerjene veličine in ugotovljene pomanjkljivosti,
h)
ime in priimek kontrolorja, ki je opravil pregled vozila;
6.
preprečiti se mora spreminjanje varnostne kopije, vpogled vanjo pa
omogočiti le s posebnim geslom vodji tehničnih pregledov, odgovornemu delavcu
in kontrolorjem ter osebam, ki opravljajo nadzor nad izvajanjem tehničnih pregledov
vozil;
7.
iskanje podatkov po registrski oznaki vozila, številki šasije, datumu
opravljenega tehničnega pregleda ali številki tehničnega pregleda;
8.
statistično obdelavo podatkov o opravljenih tehničnih pregledih;
9.
omogočati morajo priključitev najmanj naslednjih naprav:
a)
za merjenje dimnosti dieselskih motorjev,
b)
za merjenje emisije izpušnih plinov bencinski motorjev,
c)
za tehtanje mase vozila po oseh,
d)
za merjenje zavornih sil po obodu koles (zavorni valji),
e)
za merjenje hitrosti koles z motorjem,
f)
regloskopa,
g)
za vnos vizualno ugotovljenih napak;
10. izvedene
morajo biti tako, da se ugotovljene pomanjkljivosti in izmerjene veličine ne
morejo spreminjati in prenašati na druga vozila. Izvedene morajo biti tako, da
tehničnega pregleda vozila ni mogoče pozitivno zaključiti, če niso izmerjene
vse predpisane veličine, ki se za posamezno vrsto vozila zahtevajo;
11. elektronsko
potrditev tehnične brezhibnosti vozila, ki jo opravi kontrolor;
12. program
mora opravljati kontrolo ocene ustreznosti oziroma neustreznosti vozila
predpisanim pogojem ter ne sme dopuščati pozitivne potrditve tehnične
brezhibnosti vozila, če se ugotovi, da vozilo ni tehnično brezhibno.
(2) Ročni vpis je dovoljen le za
naslednji veličini, izmerjeni pri dinamičnem preizkusu zavornih učinkov:
a) zavorni
učinek delovne zavore,
b) zavorni
učinek parkirne zavore.
(3) Pri ročnem vnosu zavornega učinka
iz prejšnjega odstavka ni dovoljen vpis zavornih sil in tlakov.
(4) Pooblaščena organizacija sme na
elektronsko podprtih preizkuševalnih stezah uporabljati le programsko opremo,
ki jo odobri Ministrstvo za notranje zadeve.
16. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) Vse merilne naprave, ki jih
uporablja pooblaščena organizacija pri tehničnih pregledih vozil, morajo biti
pregledane, tipsko odobrene in overjene.
(2) Merilne naprave, za katere ni
predpisanih meroslovnih zahtev, morajo biti kalibrirane v akreditiranem kalibracijskem
laboratoriju za opravljanje kalibracij skladno z zahtevami standarda za
preizkuševalne in kalibracijske laboratorije (SIST EN ISO/IEC 17025) vsakih
dvanajst mesecev, razen mikrometrov, kalibrov za kontrolo dimenzij vlečnih
naprav, naprave za kontrolo vztrajnostno krmilne naprave priklopnih vozil in
kotomera za merjenje zračnosti volana, ki se kalibrirajo vsakih 24 mesecev.
(3) Za vse odsesovalne naprave,
predpisane s tem pravilnikom, morajo biti opravljene meritve pretoka zraka na
vstopu v posamezne odsesovalne priključke pred prvim obratovanjem te naprave
ter nato vsakih 24 mesecev. Meritve mora opraviti organizacija, ki je za to
pooblaščena.
(4) Naprava za merjenje vrelišča
zavorne tekočine in ura štoparica se uporabljata kot indikatorja.
(5) Pooblaščena organizacija mora
voditi evidenco o overitvah oziroma kalibracijah in popravilih za vsako merilno
napravo.
(6) Evidenca iz prejšnjega odstavka
tega člena mora vsebovati naslednje podatke o napravi: vrsta, znamka in tip,
serijska številka, leto izdelave, merilno območje, merilna točnost, datum, ko
je bila naprava dana v uporabo, datum overitve oziroma kalibracij, datum okvare
in datum popravila.
17. člen
(se preneha
uporabljati)
V primeru, da pooblaščena organizacija
vgradi na preizkuševalno stezo dodatno napravo ali zamenja obstoječo z drugo,
lahko nadaljuje z opravljanjem tehničnih pregledov motornih vozil, ko o tem
predhodno obvesti Ministrstvo za notranje zadeve.
18. člen
(se
preneha uporabljati)
(1) Pooblaščena organizacija mora
imeti na lokaciji, določeni za opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in
traktorskih priklopnikov zunaj prostorov pooblaščene organizacije, naslednjo
opremo za opravljanje tehničnih pregledov vozil:
1.
napravo za merjenje pospeškov in pojemkov vozila;
2.
regloskop;
3.
meter in merilni trak;
4.
kotomer za merjenje zračnosti volana;
5.
uro štoparico;
6.
napravo za kontrolo električnih priključkov za vlečna in priklopna
vozila;
7.
barvni katalog za ugotavljanje barve vozila;
8.
mednarodno priznane kataloge traktorjev za obdobje najmanj zadnjih deset
let do uveljavitve tega pravilnika in vse nadaljnje letnike;
9.
prenosni računalnik z ustrezno programsko opremo za elektronsko podprto
preizkuševalno stezo, »on-line« dostop do evidence registriranih vozil ter
tiskalnik za izpis zapisnika.
(2) Za opravljanje postopkov
registracije na lokaciji iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti
pooblaščena organizacija naslednjo opremo:
1.
ustrezno računalniško in programsko opremo za dostop do evidence
registriranih vozil in izpis listin, ki ustreza tehničnim in varnostnim
zahtevam Ministrstva za notranje zadeve;
2.
priročno blagajno;
3.
priročno svetilko, ki oddaja ultravijolično svetlobo.
IV. STROKOVNI DELAVCI
1. Usposabljanje strokovnih delavcev
19. člen
(1) Kandidati za vodjo tehničnih
pregledov in kontrolorja (v nadaljnjem besedilu: kandidati) se usposabljajo po
programu, ki obsega teoretični in praktični del.
(2) Natančnejši program usposabljanja
kandidatov iz prejšnjega odstavka je kot priloga št. 7 sestavni del tega
pravilnika in je objavljen skupaj z njim. Učna ura teoretičnega usposabljanja
kandidatov za tehnične preglede traja 45 minut, učna ura praktičnega
usposabljanja pa 60 minut.
(3) Strokovni delavci morajo vsaka tri
leta obnavljati znanje iz vsebin, določenih v prilogi št. 7. Obnavljanje znanja
traja najmanj 6 ur.
(4) Organizacija za usposabljanje iz
četrtega odstavka 208. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: organizacija
za usposabljanje) mora pripraviti učni načrt z razdelanim urnim razporedom
posameznih vsebin, ki ga mora pred začetkom usposabljanja posredovati v
soglasje Ministrstvu za notranje zadeve.
20. člen
Program usposabljanja kandidata za
kontrolorja obsega 50 učnih ur teoretičnega in 48 učnih ur praktičnega
usposabljanja v organizaciji za usposabljanje.
21. člen
Program usposabljanja kandidata za vodjo
tehničnih pregledov obsega 60 učnih ur teoretičnega in 48 učnih ur praktičnega
usposabljanja v organizaciji za usposabljanje.
22. člen
Kandidat za delavca, ki opravlja postopke
registracije vozil (v nadaljnjem besedilu: referent), lahko opravlja preizkus
usposobljenosti, če ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
23. člen
(1) Kandidat za kontrolorja in vodjo
tehničnih pregledov mora pred opravljanjem izpita opraviti najmanj 160 učnih ur
prakse v pooblaščeni organizaciji za tehnične preglede pod nadzorom mentorja.
(2) Kandidat iz prejšnjega odstavka
tega člena sme opravljati prakso v pooblaščeni organizaciji, ki ima dve ločeni
preizkuševalni stezi, in sicer eno za osebne avtomobile in eno za tovorna
vozila, ob predhodnem soglasju Ministrstva za notranje zadeve.
(3) Preizkus usposobljenosti lahko
opravlja kandidat za referenta po 60 urah opravljenega praktičnega dela v
registracijski organizaciji pod vodstvom mentorja, ali kandidat, ki ima najmanj
tri mesece delovnih izkušenj na področju registracije motornih in priklopnih
vozil.
(4) Naloge mentorja so, da:
-
nadzira delo kandidatov za kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov
oziroma referenta;
-
tedensko pregleda dnevnik prakse, ki ga vodi kandidat za kontrolorja
oziroma vodjo tehničnih pregledov;
-
ob zaključku prakse pregleda in potrdi dnevnik prakse, ki ga vodi
kandidat za kontrolorja oziroma vodjo tehničnih pregledov;
-
pripravi poročilo o opravljeni praksi kandidata za referenta, ki ga ob
zaključku prakse podpišeta mentor in kandidat za referenta;
-
se udeležuje usposabljanj, ki so organizirana za obnavljanje znanja.
24. člen
(1) Organizacija za usposabljanje vodi
dnevnik usposabljanja kandidatov in dnevnik obnavljanja znanja strokovnih
delavcev.
(2) Kandidati morajo med pripravo na
izpit in obvezno prakso v pooblaščeni organizaciji voditi dnevnik prakse, ki ga
morata ob zaključku potrditi mentor in pooblaščena organizacija, v kateri je kandidat
opravljal prakso.
25. člen
Pooblaščena organizacija za usposabljanje
izda kandidatu po opravljenem usposabljanju oziroma obnavljanju znanja ustrezno
potrdilo.
2. Izpit oziroma preizkus usposobljenosti
26. člen
(1) Izpit za kontrolorja ali vodjo
tehničnih pregledov lahko opravljajo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje glede
izobrazbe in zahtevanih delovnih izkušenj, predpisanih v zakonu, in so
predhodno opravili usposabljanje v organizaciji za usposabljanje in obvezno
prakso.
(2) Kot ustrezna srednja izobrazba
tehniške smeri za kandidata za kontrolorja se štejejo štiriletni šolski
programi strojne ali prometne smeri ter poklicni programi, ki so povezani z
avtomobilsko stroko z opravljenim mojstrskim izpitom.
(3) Kot ustrezne delovne izkušnje za
kontrolorja se šteje najmanj tri leta delovnih izkušenj na delovnem mestu
servisiranja, izdelave, predelave ali dodelave vozil oziroma njihove
homologacije.
27. člen
(1) Kandidat za kontrolorja in vodjo
tehničnih pregledov opravlja izpit pred komisijo, ki jo imenuje minister.
(2) Kandidat za referenta opravlja
preizkus usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje minister.
28. člen
(1) Izpitno komisijo sestavljajo
predsednik, namestnik, člani in tajnik izpitne komisije.
(2) Izpit se opravlja pred komisijo, v
kateri so predsednik oziroma namestnik in najmanj trije člani.
(3) Kandidati za kontrolorja ter vodjo
tehničnih pregledov in kontrolorji, ki opravljajo ponovni izpit na podlagi
229. člena zakona, opravljajo izpit pred izpitno komisijo iz tega člena.
29. člen
(1) Komisijo za preizkus
usposobljenosti referenta sestavljajo predsednik, namestnik, člani in tajnik
komisije.
(2) Preizkus usposobljenosti se
opravlja pred komisijo, ki šteje najmanj tri člane, v kateri so predsednik
oziroma namestnik in najmanj dva člana.
30. člen
(1) Kandidat, ki želi opravljati izpit
za kontrolorja, mora prijavi na izpit priložiti:
1.
priglasnico k izpitu, ki je kot priloga št. 8 sestavni del tega
pravilnika in je objavljena skupaj z njim,
2.
potrdilo o opravljenem usposabljanju v organizaciji za usposabljanje,
3.
dokazilo o strokovni izobrazbi,
4.
dokazilo o ustreznih delovnih izkušnjah: pogodba o zaposlitvi in
fotokopija delovne knjižice,
5.
dnevnik o opravljeni 160-urni praksi v pooblaščeni organizaciji,
6.
potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje izpita.
(2) Kandidat, ki opravlja izpit na
podlagi 229. člena zakona, mora prijavi na izpit priložiti:
1.
priglasnico k izpitu, ki je kot priloga št. 8 sestavni del tega
pravilnika in je objavljena skupaj z njim,
2.
odločbo, s katero je napoten na ponovni izpit,
3.
potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje izpita,
(3) Kandidat za vodjo tehničnih
pregledov mora prijavi na izpit priložiti:
1.
priglasnico k izpitu, ki je kot priloga št. 8 sestavni del tega
pravilnika in je objavljena skupaj z njim,
2.
dokazilo o strokovni izobrazbi,
3.
potrdilo o opravljenem usposabljanju v organizaciji za usposabljanje,
4.
dnevnik o opravljeni 160-urni praksi v pooblaščeni organizaciji,
5.
potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje izpita.
(4) Kandidat za referenta mora prijavi
za preizkus usposobljenosti priložiti:
1.
priglasnico k preizkusu usposobljenosti, ki je kot priloga št. 8
sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim,
2.
dokazilo o strokovni izobrazbi,
3.
potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka,
4.
poročilo mentorja o opravljeni najmanj 60-urni praksi kandidata za
referenta z vsebino, ki jo je kandidat za referenta pod vodstvom mentorja
predelal, ali dokazilo o zahtevanih delovnih izkušnjah iz tretjega odstavka 23.
člena,
5.
potrdilo o plačani pristojbini za opravljanje preizkusa usposobljenosti.
31. člen
(1) Izpit za kontrolorja je sestavljen
iz teoretičnega in praktičnega dela izpita.
(2) Teoretični del izpita obsega:
1.
poznavanje predpisov o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na
vozila, ter predpisov o tehničnih pregledih vozil in vodenju evidenc o
tehničnih pregledih vozil;
2.
poznavanje predpisov o napravah, opremi, dimenzijah, skupni masi in osni
obremenitvi vozil v cestnem prometu ter osnovah homologacije in preizkušanju
predelanih motornih in priklopnih vozil;
3.
poznavanje in delovanje glavnih sestavnih delov motornih in priklopnih
vozil.
(3) Teoretični del izpita se opravlja
pisno in ustno.
(4) Pisna naloga obsega največ
dvanajst vprašanj s področja poznavanja predpisov o varnosti cestnega prometa,
ki se nanašajo na vozila, ter predpisov o tehničnih pregledih motornih in
priklopnih vozil.
(5) Ustni del izpita obsega teme iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena in traja največ 20 minut.
(6) Praktični del izpita obsega
praktično izvedbo tehničnega pregleda vozila z uporabo predpisanih merilnih naprav
in opreme. Praktični del izpita obsega tehnični pregled osebnega avtomobila in
tehnični pregled tovornega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3500 kg.
32. člen
Kontrolor, ki je napoten na ponovni izpit
na podlagi 229. člena zakona, opravlja izpit v skladu z določili
31. člena tega pravilnika.
33. člen
(1) Izpit za vodjo tehničnih pregledov
je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela izpita.
(2) Izpit obsega, poleg vsebin iz
31. člena tega pravilnika, še poznavanje predpisov in tehničnih norm o
homologaciji in preizkušanju vozil.
(3) Kandidat za vodjo tehničnih
pregledov, ki že ima opravljen izpit za kontrolorja, opravlja izpit le iz
poznavanja predpisov in tehničnih norm o homologaciji in preizkušanju vozil.
34. člen
(1) Preizkus usposobljenosti za
referenta je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela in obsega vsebine,
določene v prilogi št. 7.
(2) Teoretični del preizkusa
usposobljenosti je sestavljen iz pisne naloge in ustnega zagovora naloge. Pisna
naloga obsega največ dvanajst vprašanj. Ustni zagovor naloge traja največ 20
minut.
(3) Praktični del preizkusa obsega
izvedbo registracije vozila in traja največ 30 minut.
(4) Praktični del preizkusa
usposobljenosti lahko opravlja kandidat, ki je uspešno opravil teoretični del
preizkusa usposobljenosti. Kandidat, ki ni bil uspešen na praktičnem delu
preizkusa usposobljenosti, mora ponovno opravljati praktični del preizkusa
usposobljenosti. Če kandidat tudi drugič ni bil uspešen na praktičnem delu
preizkusa usposobljenosti, mora preizkus usposobljenosti ponovno opravljati v
celoti.
35. člen
(1) Kandidate za kontrolorje, vodje
tehničnih pregledov in referente ocenjuje izpitna komisija.
(2) Kandidat, ki ni uspešno opravil
izpita iz enega od delov teoretičnega dela izpita, ima popravni izpit iz
tistega izpitnega področja.
(3) Kandidat, ki ni bil uspešen v dveh
ali vseh delih teoretičnega izpita, mora ponovno v celoti opravljati teoretični
del izpita.
36. člen
(1) Praktični del izpita lahko
opravlja kandidat, ki je uspešno opravil teoretični del izpita.
(2) Kandidat, ki ni bil uspešen na
praktičnem delu izpita, mora ponovno opravljati praktični del izpita. Če
kandidat tudi drugič ni bil uspešen na praktičnem delu izpita, mora izpit
ponovno opravljati v celoti.
37. člen
(1) Pisanje naloge na izpitu oziroma
preizkusu usposobljenosti traja največ 45 minut.
(2) Na praktičnem delu izpita ima
kandidat za pregled osebnega avtomobila na voljo največ 30 minut, za
pregled tovornega vozila pa 40 minut.
(3) Tajnik izpitne komisije piše
zapisnik o poteku izpita.
38. člen
(1) Rezultati teoretičnega oziroma
praktičnega dela izpita se razglasijo na koncu posameznih delov izpita.
(2) Kandidata se za posamezno področje
oceni z oceno »opravil« oziroma »ni opravil«.
39. člen
(1) Kandidatu, ki je opravil izpit
oziroma preizkus usposabljati, se izda potrdilo o izpitu oziroma preizkusu.
Potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.
(2) Potrdilo se vroči kandidatu
najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je opravil izpit oziroma preizkus.
40. člen
(1) O poteku izpita ali preizkusa se
za vsakega kandidata vodi zapisnik.
(2) Pisna naloga in druga pisna
dokumentacija (zapisnik o tehničnem pregledu vozila idr.) so priloga k
zapisniku.
(3) Zapisnik podpišejo predsednik,
člani in tajnik komisije.
41. člen
Za vsakega kandidata se vodi dosje, ki
vsebuje listine iz 30. člena tega pravilnika, zapisnik o poteku izpita
oziroma preizkusa s prilogami, kopijo potrdila o opravljenem izpitu in druge
listine, ki se nanašajo na kandidata.
42. člen
Ministrstvo za notranje zadeve vodi
evidenco izpitov in preizkusov usposobljenosti, ki vsebuje:
-
zaporedno številko,
-
številko izpitnega dosjeja,
-
ime in priimek kandidata,
-
datum in kraj rojstva,
-
naslov bivališča,
-
datum opravljanja izpita,
-
uspeh na izpitu,
-
opombe.
43. člen
(1) Predsedniku, članom in tajniku
izpitne komisije pripadata plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z
delom v komisiji v višini, ki jo določi minister.
(2) Kandidati plačajo stroške
opravljanja izpita po ceniku, ki ga določi minister in se usklajuje z rastjo
življenjskih stroškov in cen na drobno.
44. člen
(1) Obrazec zapisnika o poteku izpita
za kontrolorja oziroma vodjo tehničnih pregledov je kot priloga št. 9 sestavni
del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(2) Obrazec zapisnika o poteku
preizkusa usposobljenosti za referenta je kot priloga št. 10 sestavni del tega
pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(3) Obrazec potrdila o opravljenem
izpitu oziroma preizkusu je kot priloga št. 11 sestavni del tega pravilnika in
je objavljen skupaj z njim.
V. TEHNIČNI PREGLED VOZILA
1. Splošno
45. člen
(se preneha
uporabljati)
(1) Pooblaščene organizacije
opravljajo tehnične preglede vozil kot redne in izredne tehnične preglede.
(2) Redni tehnični pregled je tisti,
ki se opravi na zahtevo stranke.
(3) Izredni tehnični pregled je tisti,
na katerega je stranka napotena po odredbi policista ali inšpektorja.
(4) Tehnični pregledi vozil se
opravljajo na elektronsko podprtih preizkuševalnih stezah, ki izpolnjujejo
pogoje, določene v 15. členu tega pravilnika.
(5) Za vsak tehnični pregled vozila se
določi številka tehničnega pregleda vozila, pod katero se vodi celotni pregled.
Za ponovni tehnični pregled, ki se opravi najkasneje v treh dneh od
opravljenega tehničnega pregleda, na katerem tehnična brezhibnost ni bila
potrjena, se določi nova številka in doda povezava na predhodni tehnični
pregled.
(6) Pri tehničnem pregledu se
ugotavljajo podatki o vozilu iz 202. člena zakona, stanje predpisanih
naprav in opreme vozila ter izpolnjevanje drugih pogojev za varno udeležbo v
cestnem prometu.
(7) Tehnični pregled obsega pregled in
preizkus vseh naprav in opreme na vozilu, brez razstavljanja vozila, in se mora
opraviti v celoti, čeprav je med pregledom ugotovljena posamezna pomanjkljivost
ali napaka, zaradi katere vozilo ni tehnično brezhibno.
46. člen
(se preneha
uporabljati)
(1) Tehnični pregled vozila opravi
kontrolor, ki mora biti pri pregledu vozila ves čas prisoten do konca pregleda.
Po opravljenem pregledu poda končno oceno o brezhibnosti vozila in pregled
zaključi z elektronsko potrditvijo, s katero jamči, da je bil pregled vozila
opravljen skladno z določbami zakona in tega pravilnika. Pri pregledu vozila
mora sodelovati še najmanj en kontrolor.
(2) Kontrolorji opravljajo tehnični
pregled vozila neodvisno, brez vpliva lastnika vozila, svojega nadrejenega ali
druge osebe.
(3) Med tehničnim pregledom vozilo ne
sme biti obremenjeno, razen v primeru izrednega tehničnega pregleda vozila.
(4) Med
tehničnim pregledom vozilo praviloma upravlja kontrolor, ki mora biti
usposobljen za upravljanje vseh vrst vozil, ki jih lahko pooblaščena
organizacija pregleduje na podlagi pooblastila za opravljanje tehničnih
pregledov vozil.
47. člen
(se preneha
uporabljati)
(1) Stranka mora pripeljati na
tehnični pregled redno vzdrževano, nepoškodovano in očiščeno vozilo.
(2) Kontrolor lahko odkloni
opravljanje tehničnega pregleda vozila, ki je okvarjeno, tako da tehničnega
pregleda vozila ni mogoče opraviti v celoti (motor ne deluje, motor v slabem
stanju ipd.), in v primeru, če je vozilo poškodovano, slabo vzdrževano ali
neočiščeno, razen kadar pregled takega vozila odredi policist ali inšpektor.
48. člen
(se preneha
uporabljati)
Tehnični pregled vozila se začne z
identifikacijo vozila. Pri identifikaciji vozila se ugotovi, ali se tehnični
podatki o vozilu ujemajo s podatki v prometnem dovoljenju, računalniški
evidenci in na dokumentu o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi. Če je
dokument o skladnosti vozila s tehničnimi predpisi kontrolorju dosegljiv v
elektronski obliki, ni treba predložiti potrdila o skladnosti vozila.
49. člen
(se preneha
uporabljati)
(1) Če se pri tehničnem pregledu
vozila ugotovijo spremembe na vozilu, nastale s predelavo ali dodelavo vozila v
skladu z 212. členom zakona, zaradi katerih se podatki v prometnem
dovoljenju in računalniških evidencah ne ujemajo z ugotovljenim stanjem na
vozilu, kontrolor napoti stranko na pristojno strokovno organizacijo za
homologacijo, da opravi pregled takega vozila.
(2) Za tista vozila, registrirana v
Republiki Sloveniji, ki so predelana ali dodelana tako, da je del, na katerem
je vtisnjena številka šasije, ali celotna karoserija oziroma šasija zamenjana,
se določi in vtisne nova številka šasije pred potrditvijo tehnične brezhibnosti
vozila.
(3) Potrdilo o predelavi ali dodelavi
vozila izda pooblaščena organizacija za homologacijo vozil na podlagi predloženega
izreza zamenjane številke šasije, dokazila o izvoru in lastnini novovgrajenih
delov vozila in Potrdila o skladnosti vozila.
(4) Za tista vozila, registrirana v
Republiki Sloveniji, na katerih je številka šasije delno vidna, se v neposredni
bližini odtisnjene številke šasije odtisne nova številka šasije, ki jo določi
upravna enota, pri kateri je stranka podala vlogo. Delno vidna številka šasije
se ohrani.
(5) Potrdilo iz prejšnjega odstavka
tega člena, da je del vozila, na katerem je številka šasije delno vidna, izda
vodja tehničnih pregledov pooblaščene organizacije za tehnične preglede vozil,
ki je opravila tehnični pregled vozila.
(6) Za vozila, ki so posamično
izdelana, se dovoljenje za vtis številke šasije izda, če lastnik vozila
predloži dokazilo o izvoru in lastnini naprav, ki so pomembne za varno vožnjo,
in potrdilo pooblaščene organizacije za homologacijo vozil, da je to vozilo
posamično izdelano.
(7) Dovoljenje za vtis nove številke
šasije iz drugega, četrtega in šestega odstavka tega člena izda na prošnjo
lastnika vozila krajevno pristojna upravna enota.
(8) Številko šasije vtisne pooblaščena
organizacija, ki jo za to pooblasti minister.
(9) Organizacija, pooblaščena za
homologacijo vozil, mora izrezano številko šasije ter potrdilo iz tretjega
odstavka tega člena, da je vozilo predelano ali dodelano, hraniti najmanj deset
let.
50. člen
(se preneha
uporabljati)
(1) Če se ugotovitve o vozilu ujemajo
s podatki v listinah o vozilu, kontrolor pa na podlagi pregleda vozila sumi, da
listina o vozilu ali na vozilu ni izvirna ali je predrugačena, mora svoje
ugotovitve in razloge za ta sum takoj pisno sporočiti pristojni policijski
upravi.
(2) Če je vozilo tehnično brezhibno,
kontrolor potrdi tehnično brezhibnost vozila ne glede na zadržek iz prejšnjega
odstavka.
51. člen
(se preneha
uporabljati)
Tehnični podatki o vozilu, potrebni za
ugotavljanje tehnične brezhibnosti vozila in skladnosti vgrajenih predpisanih
naprav in opreme, se zajemajo iz homologacijske dokumentacije vozila v
elektronski obliki. Za vozila, za katera niso na voljo tehnični podatki o
vozilu v homologacijski dokumentaciji, se tehnični podatki o vozilu zajemajo iz
priznanih katalogov o vozilih.
52. člen
(1) Barva vozila se določi s pomočjo
kataloga barv, ki vsebuje deset osnovnih barv.
(2) Barva se določi na osnovi
triznakovne kode, v kateri prvi znak označuje vrsto laka, drugi številko
osnovne barve, tretji pa barvni odtenek.
(3) Sestava posameznih kodnih znakov
označuje:
1.
Prvi znak – vrsta laka
S – navaden
E – kovinski
2.
Drugi znak – številka osnovne barve
0.
|
BELA
|
-
RAL 9016
|
1.
|
RUMENA
|
-
RAL 1023
|
2.
|
ORANŽNA
|
-
RAL 2009
|
3.
|
RDEČA
|
-
RAL 3020
|
4.
|
VIJOLIČNA
|
-
RAL 4006
|
5.
|
MODRA
|
-
RAL 5017
|
6.
|
ZELENA
|
-
RAL 6024
|
7.
|
SIVA
|
-
RAL 7042
|
8.
|
RJAVA
|
-
RAL 8007
|
9.
|
ČRNA
|
-
RAL 9017
|
3.
Tretji znak – barvni odtenek
B
|
SVETLA
|
(svetlejša od srednje)
|
M
|
SREDNJA
|
(osnovna barva od št. 0 do 9)
|
D
|
TEMNA
|
(temnejša od srednje)
|
(4) Pri določitvi barve vozila se v
evidenco registriranih vozil vnese le tista barva, ki je na vozilu prevladujoča
(ena triznakovna koda).
2. Način opravljanja tehničnega
pregleda vozila
53. člen
(1) Stanje predpisanih naprav in
opreme ter izpolnjevanje drugih pogojev, pomembnih za varno udeležbo vozila v
cestnem prometu, se za vozila kategorij L pregleduje po preglednici »Vizualni
pregled in preizkušanje naprav in opreme motornih koles, koles z motorjem,
štirikoles in lahkih štirikoles ter razlogi za ugotovitev, da naprave oziroma
oprema motornih koles, koles z motorjem, štirikoles in lahkih štirikoles niso
tehnično brezhibne«, ki je kot priloga št. 1 sestavni del tega
pravilnika in je objavljena skupaj z njim.
(2) Stanje predpisanih naprav in
opreme ter izpolnjevanje drugih pogojev, pomembnih za varno udeležbo vozila v
cestnem prometu, se za vozila kategorij M1, N1, O1, O2, T in R pregleduje po
preglednici »Vizualni pregled in preizkušanje naprav in opreme vozila
ter razlogi za ugotovitev, da naprave oziroma oprema vozil kategorij M1, N1,
O1, O2, T in R niso tehnično brezhibne«, ki je kot priloga št. 2
sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.
(3) Stanje predpisanih naprav in
opreme ter izpolnjevanje drugih pogojev, pomembnih za varno udeležbo vozila v
cestnem prometu, se za vozila kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4 pregleduje po
preglednici »Vizualni pregled in preizkušanje naprav in opreme vozila
ter razlogi za ugotovitev, da naprave oziroma oprema vozil kategorij M2, M3,
N2, N3, O3 in O4 niso tehnično brezhibne«, ki je kot priloga št. 3
sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim.
54. člen
Če so na vozilu vgrajene naprave, rezervni
deli, oprema ali posamezni sklopi, ki niso homologirani, pa se za takšne
naprave, rezervne dele, opremo ali posamezne sklope zahteva homologacija, se za
tako vozilo poda ocena, da vozilo ni tehnično brezhibno.
55. člen
(1) Zavorni učinki delovne in pomožne
zavore se merijo na zavornih valjih ob hkratnem vrtenju vseh koles na isti osi
v isto smer, razen motornih vozil, ki imajo stalni pogon na dveh ali več oseh.
(2) Zavorni učinki traktorjev in
traktorskih priklopnikov, za katere se tehnični pregled opravlja zunaj
prostorov pooblaščene organizacije, in tistih vozil, pri katerih se zaradi
konstrukcijske izvedbe vozila ne morejo meriti zavorne sile na zavornih valjih,
se merijo z merilnikom pojemkov.
(3) Tlak v pnevmatikah mora ustrezati
tlaku, ki ga je deklariral proizvajalec vozila.
56. člen
Pregled vozila s pnevmatskim zavornim
sistemom obsega naslednje postavke:
1.
Vizualni pregled zavornega sistema
Pred meritvijo zavornih učinkov se opravi
vizualni pregled zavornega sistema v skladu s 1. točko priloge št. 1.
2.
Funkcijski preizkus delovanja zavor
Preveri se pravilnost delovanja tlačnega
regulatorja, kompresorja za zrak in tesnost zavornega sistema. Preverita se
vklopni in izklopni tlak ter zmogljivost kompresorja za posamezno vozilo, pri
čemer se upoštevajo podatki, ki jih je deklariral proizvajalec vozila.
3.
Tesnost zavornega sistema
Zavorni sistem se napolni do odklopnega
tlaka, izmeri se tlak v rezervoarju in izključi motor. Po preteku treh minut od
izključitve motorja se tlak v rezervoarju ne sme zmanjšati za več kot 5% višine
tlaka, izmerjenega pred izključitvijo motorja.
4.
Merjenje zavornih sil in izračun zavornih učinkov
Zavorni učinek vozil se meri z napravo za
merjenje zavornih sil na obodu koles, ki po nosilnosti in merilnem območju
ustreza vrsti pregledanega vozila.
Na posameznih kolesih vozila se zavorne sile
merijo ob enakomernem povečevanju pritisne sile na stopalko zavore.
Zavorni učinek (z) izražen v [%] je razmerje
med vsoto zavornih sil, izraženo v [N], in silo teže vozila v [N].
a)
na merilne priključke priključimo senzorje tlaka;
- izmerjeni
zavorni tlaki morajo ustrezati tlakom, kot jih je določil proizvajalec vozila;
b) izmerimo
zavorne sile in zavorne tlake, tik preden kolesa zablokirajo, za vsako os
posebej;
c) izračunamo
zavorne učinke delovne in pomožne zavore za prazno vozilo in razliko zavornih
sil;
d) z
uporabo enotočkovne ekstrapolacijske metode izračunamo zavorni učinek delovne
zavore obremenjenega vozila, za primer, ko je masa vozila enaka največji
dovoljeni masi, pri tem pa morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
-
enotočkovna ekstrapolacijska metoda zahteva eno
merjenje zavorne sile za vsako os. Preskus se izvede z največjimi uporabnimi
zavornimi silami in ustreznim tlakom krmilnika pod blokirnim limitom koles;
-
opravi se ekstapolacija iz čim višjega zračnega
tlaka;
-
doseženo mora biti najmanj 30% konstrukcijskega
tlaka; v primeru, da se ne doseže 30% konstrukcijskega tlaka, se vozilo dodatno
obremeni s primerno obtežbo oziroma se uporabi simulacija obremenitve osi;
-
začetna točka ekstrapolacije je fiksna vrednost
za vse mejne tlake in znaša 40 kPa;
-
izmerjene zavorne sile na vsaki osi
ekstrapoliramo na najmanjši konstrukcijski tlak P(Aobri);
Zavorno razmerje obremenjenega vozila se
izračunava po naslednjih formulah:
-
za motorno vozilo
-
za vlečeno vozilo
Pri tem je:
kpi – razmerje
tlakov
Fi – zavorna
sila na osi (i)
PAi – največji
zavorni tlak v zavornem valju na osi (i)
PAobri – konstrukcijski
tlak v tlačnem krmilniku na osi (i)
pri obremenjenem
vozilu v [kPa]
FBi – ekstrapolirana
zavorna sila pri tlaku pAobri
v tlačnem
krmilniku v [N].
5.
Kontrola enakomernosti prijemanja zavor
Pri doseženih 50% maksimalne zavorne sile se
za najmanj pet sekund zadrži stopalka zavore ter se izmeri zavorno silo, ki ne
sme odstopati od srednje vrednosti za več kot ± 5%.
57. člen
(1) V evidenco registriranih vozil in
v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se vpišejo naslednje izmerjene veličine:
1.
zavorne sile delovne in parkirne zavore po posameznih oseh v [N];
2.
zavorne sile pomožne zavore, če gre za ločen sistem;
3.
razlika zavornih sil delovne zavore po osi med levim in desnim kolesom;
4.
izmerjena teža vozila v [kg];
5.
zavorni učinek delovne, parkirne in pomožne zavore [%];
6.
enakomernosti prijemanja zavor za posamezno kolo – ovalnost [%].
58. člen
Merjenje zavornih učinkov hidravličnih
zavornih sistemov se opravi na enak način, kot pri pnevmatskih zavornih
sistemih, s tem, da se ne merijo tlaki v zavornem sistemu.
59. člen
(1) Na vozilih, na katerih se zaradi
konstrukcijske izvedbe vozila ne morejo meriti zavorni učinki na zavornih
valjih, ter na traktorjih oziroma traktorjih s pripetim priklopnikom se zavorni
učinek izmeri z merilnikom pojemkov po naslednjem postopku:
1.
Vnos podatkov v merilnik pojemkov:
Pred meritvijo pojemka vozila se v merilnik
pojemkov vnesejo naslednji podatki o vozilu:
- znamka in tip vozila;
- registrska oznaka vozila;
- predpisani pojemki v [%] delovne
in pomožne zavore za to vrsto vozila;
- predpisana največja sila
aktiviranja delovne zavore na stopalki zavore.
2.
Pritrditev merilnika pojemkov na vozilo:
Merilnik pojemkov se fiksno pritrdi na
vozilo, tako da je ves čas meritve postavljen v vodoravno lego v vzdolžni osi
vozila. Na stopalko zavore se pritrdi dinamometer za merjenje sile aktiviranja
delovne zavore na stopalki zavore.
3.
Merjenje pojemkov vozila:
Pojemek vozila oziroma skupine vozil pri
zaviranju se izmeri tako, da se zavira pri začetni hitrosti 30 do 40 km/h (in sicer ves čas od aktiviranja) do popolne zaustavitve vozila oziroma skupine vozil. Za
tista vozila, ki take hitrosti ne razvijejo, pa iz maksimalne hitrosti takega
vozila.
Med zaviranjem se vizualno ugotavlja
hkratnost in enakomernost aktiviranja zavore na vseh kolesih.
Pojemek pomožne zavore vozila se izmeri
tako, kot je določeno v prvem in drugem odstavku te točke, s tem da se vozilo
zavira pri začetni hitrosti 15 km/h.
(2) V evidenco registriranih vozil in
v zapisnik o tehničnem pregledu vozil se izpišejo naslednje izmerjene veličine:
-
zavorni učinek delovne zavore v [%],
-
zavorni učinek parkirne zavore v [%],
-
pritisna sila na stopalko pedala ali ročice zavore v [daN].
60. člen
(1) Na vozilih z vgrajenim
štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se ne čistijo s sodobno
napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda regulacijo,
se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:
-
pregled tesnosti izpušnega sistema,
-
vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih
sestavnih delov,
-
meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih
plinih pri prostem teku motorja ter brez obremenitve motorja.
(2) Koncentracija ogljikovega
monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči predpisanih vrednosti.
(3) Na vozilih z vgrajenim s
štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se čistijo s sodobno
napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda
regulacijo, se opravlja kontrola izpušnih plinov v naslednjem obsegu:
-
pregled tesnosti izpušnega sistema,
-
vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih
sestavnih delov.
-
meritev volumske koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih
plinih pri prostem teku motorja in pri povišanem prostem teku ter
-
določitev faktorja lambda pri povišanem prostem teku motorja brez obremenitve
motorja.
(4) Koncentracija ogljikovega
monoksida (CO) v izpušnih plinih ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal
proizvajalec vozila. V primeru, da referenčne vrednosti za posamezno vozilo
niso na razpolago, ter za vozila, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v
uporabo pred 1. decembrom 2003, koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v
izpušnih plinih ne sme preseči predpisane vrednosti.
(5) Faktor lambda, ki se izračunava po
Brettschneiderjevi formuli iz koncentracij ogljikovega monoksida (CO), ogljikovega
dioksida (CO2), ogljikovodikov (HC) in kisika (O2), v
izpušnih plinih ne sme preseči območja vrednosti, ki jo je predpisal
proizvajalec vozila. V primeru, da referenčne vrednosti za posamezno vozilo
niso na razpolago, ter za vozila, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v
uporabo pred 1. decembrom 2003, faktor lambda znaša 1 ± 0,03.
(6) V zapisnik o tehničnem pregledu
vozila se vpišejo izmerjena vrednost ogljikovega monoksida (CO) v prostem teku,
pri povišanem prostem teku in lambda faktor ter povišana vrtilna hitrost.
(7) Na vozilih z vgrajenim motorjem s
kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se opravlja kontrola v naslednjem
obsegu:
-
pregled tesnosti izpušnega sistema,
-
vizualni pregled sistema za čiščenje izpušnih plinov in njegovih
sestavnih delov,
-
meritev koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti) pri najmanj
treh in največ osmih zaporednih pospeševanjih motorja s prostega teka na
maksimalno vrtilno hitrost motorja ter brez obremenitve motorja.
(8) Aritmetična srednja vrednost
koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov (dimnosti), izmerjenih pri zadnjih
treh zaporednih pospeševanjih, ne sme preseči vrednosti, ki jo je podal
proizvajalec vozila. V primeru, da referenčne vrednosti za posamezno vozilo
niso na razpolago, ter za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. decembrom 2003, dimnost ne
sme preseči najvišje predpisane vrednosti.
(9) Za
motorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (tovorna vozila, delovna vozila, vlečna vozila, avtobusi, tovorna specialna vozila), ter za
preglede vozil po resoluciji CEMT, dimnost ne sme preseči vrednosti, ki jo je
podal proizvajalec vozila. Kolikor te vrednosti niso na voljo, koeficient motnosti
ne sme preseči predpisanih vrednosti.
(10) Pasovna širina posameznih
koeficientov motnosti ()k) izpušnih plinov (dimnosti) ne sme preseči 0,5 m-1.
Pasovna širina je definirana kot razlika med največjim in najmanjšim
koeficientom motnosti (k) izpušnih plinov, izmerjenim pri zadnjih treh
pospeševanjih.
61. člen
Med meritvijo izpušnih plinov mora biti
lijak odsesovalne naprave nameščen tako, da je vzdolžna os lijaka odsesovalne
naprave v osi izpušne cevi in na taki razdalji, da je zagotovljeno učinkovito
odsesavanje.
62. člen
Meritev emisij izpušnih plinov se opravlja
za vsa motorna vozila, razen za traktorje, kolesa z motorjem, motorna kolesa,
štirikolesa, lahka štirikolesa, vozila z vgrajenim dieselskim motorjem, ki so
bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo pred 1. januarjem 1980, in vozila z vgrajenim bencinskim motorjem, ki so bila prvič registrirana oziroma dana v uporabo
pred 1. avgustom 1976.
63. člen
(1) Na vozilih z vgrajenim
štiritaktnim Ottovim motorjem, katerih izpušni plini se ne čistijo s sodobno
napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda
regulacijo, se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1.
Priprava merilne naprave na meritev:
- namestitev senzorjev za meritev
temperature motorja na vozilo,
- namestitev senzorjev za meritev
vrtilne hitrosti na vozilo,
- namestitev sonde za izpušne pline
na izpušno cev vozila;
2.
Vnos podatkov v merilno napravo:
a)
Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu:
- registrska
oznaka,
- znamka
vozila,
- tip
vozila;
b)
Referenčne vrednosti:
-
najnižja vrtilna hitrost prostega teka: 500 min-1
oziroma po deklaraciji proizvajalca;
-
najvišja vrtilna hitrost prostega teka: 1100
min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
-
najvišja dovoljena koncentracija ogljikovega
monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku motorja [vol%]:
• 4,5% (vol) za vozila brez
katalizatorja, prvič registrirana pred 1. oktobrom 1986,
• 3,5% (vol) za vozila brez
katalizatorja, prvič registrirano po 1. oktobru 1986.
3.
Ogrevanje motorja na delovno temperaturo:
Pred začetkom meritve koncentracije
ogljikovega monoksida mora biti motor segret na delovno temperaturo;
4.
Meritev emisij izpušnih plinov:
- meritev volumske
koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku
motorja; meritev traja 30 sekund.
5.
Ocena uspešnosti preizkusa:
- ocena uspešnosti preizkusa
(preizkus uspešen – da/ne).
(2) V evidenco registriranih vozil in
v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se izpišejo naslednje izmerjene
veličine:
-
izmerjena vrtilna hitrost prostega teka motorja [min-1],
-
izmerjena temperatura olja [0C],
-
volumska koncentracija CO [vol%].
64. člen
(1) Na vozilih z vgrajenim motorjem s
prisilnim vžigom (bencinskim motorjem), katerih izpušni plini se čistijo s
sodobno napravo za čiščenje izpušnih plinov, kot je tristezni katalizator z lambda
regulacijo, se opravlja kontrola po naslednjem postopku:
1.
Priprava merilne naprave na meritev:
- namestitev senzorjev za meritev
temperature motorja na vozilo,
- namestitev senzorjev za meritev
vrtilne hitrosti motorja na vozilo,
- namestitev sonde za izpušne pline
na izpušno cev vozila.
2.
Vnos podatkov v merilno napravo:
a) Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu:
- registrska oznaka,
- znamka vozila,
- tip vozila.
b) Vnos referenčnih vrednosti:
- najnižja vrtilna hitrost
prostega teka: 500 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
- najvišja vrtilna hitrost
prostega teka: 1100 min-1 oziroma po deklaraciji proizvajalca;
- najnižja vrtilna hitrost
povišanega prostega teka: 2000 min-1 oziroma po deklaraciji
proizvajalca;
- najvišja vrtilna hitrost
povišanega prostega teka: 3200 min-1 oziroma po deklaraciji
proizvajalca;
- najvišja dovoljena
koncentracija ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku
motorja: 0,5% (vol) oziroma 0,3% (vol) za vozila, ki so prvič registrirana po
1. juliju 2002.
- najvišja dovoljena koncentracija
ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri povišanem prostem teku motorja
0,3% (vol) oziroma 0,2% (vol) za vozila, ki so prvič registrirana po
1. juliju 2002.
3.
Ogrevanje motorja in katalizatorja na delovno temperaturo:
Pred
začetkom meritve emisij izpušnih plinov morata biti motor in katalizator
segreta na delovno temperaturo.
4.
Kondicioniranje katalizatorja:
- ogrevanje katalizatorja na
delovno temperaturo po podatkih proizvajalca oziroma delovanje motorja najmanj
dve minuti pri vrtilni hitrosti od 2500 min-1 do 4000 min-1,
kadar ti podatki niso na razpolago.
5.
Meritev emisij izpušnih plinov:
- meritev volumske
koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih pri prostem teku
motorja; meritev traja 30 sekund,
- meritev volumske
koncentracije ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih ter izračunavanje
faktorja lambda pri povišanem prostem teku motorja; meritev traja 30 sekund.
6.
Ocena uspešnosti preizkusa:
- ocena uspešnosti preizkusa
(preizkus uspešen – da/ne).
(2) V evidenco registriranih vozil in
v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se izpišejo naslednje izmerjene veličine:
-
izmerjena temperatura olja [0C],
-
izmerjena vrtilna hitrost prostega teka motorja [min-1],
-
volumska koncentracija CO [vol%] prostega teka,
-
izmerjena povišana vrtilna hitrost motorja [min-1],
-
volumska koncentracija CO [vol%] prostega teka,
-
lambda.
65. člen
Na vozilih z vgrajenim motorjem s
kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se kontrolirajo emisije izpušnih
plinov pri prostem pospeševanju motorja z vrtilne hitrosti prostega teka do
maksimalne vrtilne hitrosti ter brez obremenitve. Pri tem se z ustrezno napravo
meri koeficient motnosti (k) izpušnih plinov.
66. člen
Na vozilih z vgrajenim motorjem s
kompresijskim vžigom (dieselskim motorjem) se opravlja kontrola po naslednjem
postopku:
1.
Priprava merilne naprave na meritev:
- namestitev senzorjev za
meritev temperature motorja na vozilo,
- namestitev senzorjev za
meritev vrtilne hitrosti motorja na vozilo,
- namestitev, glede na vrsto
vozila oziroma premer izpušne cevi, ustrezne sonde za izpušne pline na izpušno
cev vozila.
2.
Vnos podatkov v merilno napravo:
Vnos identifikacijskih podatkov o vozilu:
- registrska oznaka,
- znamka vozila,
- tip vozila.
- Vnos referenčnih vrednosti:
- najnižja vrtilna hitrost
prostega teka motorja: 500 min-1 oziroma po deklaraciji
proizvajalca;
- najvišja vrtilna hitrost
prostega teka motorja: 1100 min-1 oziroma po deklaraciji
proizvajalca;
- najnižja vrtilna hitrost pri
maksimalni vrtilni hitrosti: 4000 min-1 oziroma po deklaraciji
proizvajalca;
- najvišja vrtilna hitrost pri
maksimalni vrtilni hitrosti: 6000 min-1 oziroma po deklaraciji
proizvajalca;
- najvišja aritmetična srednja
vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih plinov, po deklaraciji proizvajalca
oziroma:
- 2,5 m-1, za sesalne motorje,
- 3,0 m-1, za nadtlačno polnjene motorje,
-
1,5 m-1,
za vozila, prvič registrirana po 1. juliju 2008.
3.
Segrevanje motorja na delovno temperaturo:
Pred začetkom meritev dimnosti mora biti
motor segret na delovno temperaturo.
4.
Meritev emisij izpušnih plinov:
- pred začetkom pospeševalnih
ciklov morata motor in turbo polnilnik (če je vgrajen) delovati v prostem teku;
- vsa pospeševanja je treba
opraviti s hitrim, a nenasilnim pritiskom na pedal plina ter v času, krajšem od
ene sekunde;
- pedal plina je treba
pritisniti do konca ter ga v tem položaju zadržati najmanj dve sekundi, da
vbrizgovalna tlačilka doseže največjo zmogljivost tlačenja goriva;
- pri vsakem pospeševalnem
ciklu mora pred sprostitvijo pedala plina motor vozila doseči maksimalne
vrtljaje, motor vozila, opremljenega s samodejnim menjalnikom, pa s strani
proizvajalca podane vrtljaje oziroma 2/3 maksimalnih vrtljajev, če podatki
proizvajalca niso na voljo;
- ves čas meritve emisij je
treba nadzirati vrtljaje motorja;
- opravijo se tri čistilna
pospeševanja, pred katerimi mora motor delovati v prostem teku najmanj 10 s;
- opravijo se tri merilna
pospeševanja, pred katerimi mora motor delovati v prostem teku najmanj 10 s.
Po tretjem merilnem pospeševalnem ciklu se
izračunata aritmetična srednja vrednost koeficientov motnosti (k) izpušnih
plinov (dimnosti) ter pasovna širina posameznih koeficientov motnosti (Δk)
izpušnih plinov (dimnosti) zadnjih treh merilnih pospeševanj.
Če ena od vrednosti presega predpisane
vrednosti, se lahko opravi dodatno merilno pospeševanje, nakar se ponovno
opravi ovrednotenje zadnjih treh merilnih pospeševanj. Dodatna merilna
pospeševanja se lahko opravljajo tako dolgo, dokler skupno število zaporednih
merilnih pospeševanj ne doseže števila 8. Faktor dimnosti ne sme preseči
referenčne vrednosti.
V primeru, da je po manj kot treh čistilnih
oziroma merilnih pospeševanjih izmerjena vrednost dimnosti izpušnih plinov že
manjša od določenih referenčnih vrednosti, se postopek meritev zaključi in kot
rezultat meritve upošteva to vrednost.
Prav tako
se lahko po manj kot treh čistilnih ali merilnih pospeševanjih, pri katerih
izmerjena vrednost faktorja dimnosti znatno preseže referenčno vrednost,
postopek meritve zaključi in poda ocena, da preizkus ni uspešen.
V primeru,
da kontrolor ugotovi, da je motor v slabem tehničnem stanju in bi izvedba
meritve lahko povzročila okvaro motorja, se meritev ne opravi, razen na izrecno
zahtevo in odgovornost stranke.
5.
Ocena uspešnosti preizkusa:
- ocena uspešnosti preizkusa
(preizkus uspešen – da/ne).
(2) V evidenco registriranih vozil in
v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se izpišejo naslednje izmerjene
veličine:
-
izmerjena temperatura olja [0C],
-
izmerjena povišana vrtilna hitrost motorja [min-1],
-
volumska koncentracija CO [vol%] prostega teka,
-
srednja vrednost koeficientov dimnosti (k) izpušnih plinov zadnjih treh
merilnih pospeševanj v [m-1].
67. člen
(1) Hrup vozila se meri:
-
če kontrolor oceni, da hrup presega mejne vrednosti,
-
pri vozilih, ki opravljajo tehnični pregled po resoluciji CEMT.
(2) Hrup motorja in hrup izstopajočega
zraka iz pnevmatskega zavornega sistema se meri pri mirujočem vozilu. Pri
merjenju hrupa sta lahko prisotna samo kontrolorja.
68. člen
(1) Hrup, ki ga povzroča vozilo, se
meri na odprtem prostoru. Okrog vozila mora biti najmanj 3 m proste asfaltirane površine brez ovir.
(2) Motor vozila mora biti segret na
delovno temperaturo. Pred meritvijo se opravi vizualni pregled vozila.
(3) Hrup vozila se meri s fonometrom
(karakteristika – krivulja A) v hitrem (»fast«) načinu merjenja. Med meritvijo
mora biti mikrofon fonometra pritrjen na stojalo in postavljen 0,5 m od ustja izpušne cevi, pod kotom 45º ± 100, glede na vzdolžno os izpušne cevi. Mikrofon fonometra
mora biti postavljen v višini izpušne cevi in ne nižje kot 0,2 m od tal.
(4) V primeru izpušnega sistema z
dvema ali več izstopnimi cevmi, ki so nameščene v medsebojni razdalji največ 0,3 m, se opravi ena meritev, tako da je mikrofon fonometra nameščen 0,5 m od ustja izpušne cevi in pod kotom 450 ± 100 glede na vzdolžno os najbolj
oddaljene izpušne cevi oziroma od izpušne cevi, ki je najvišje nad tlemi.
(5) Pri vozilih, kjer so izpušne cevi
nameščene v medsebojni razdalji večji od 0,3 m, se za vsako izpušno cev opravi samostojna meritev hrupa.
(6) Pri vozilih z vertikalnim izpušnim
sistemom je treba mikrofon fonometra namestiti na višino izstopa ustja izpušne
cevi, in sicer na oddaljenosti 0,5 m. Usmerjen mora biti navzgor pod kotom 450
± 100 glede na vertikalno os izstopa iz izpušne cevi.
(7) Hrup izpušnega sistema se meri z
najmanj tremi zaporednimi meritvami najvišje vrednosti jakosti zvoka (MAX RMS).
Motor mora teči najmanj 3 sekunde s stalno vrtilno hitrostjo pri 75% vrtilne
hitrosti največje moči motorja. Ko motor doseže stalno vrtilno hitrost, se
spusti stopalka plina. Meritev hrupa poteka, med zmanjševanjem vrtilne hitrosti,
v intervalu od stabilne vrtilne hitrosti do prostega teka motorja.
(8) Pri obdelavi rezultatov posameznih
meritev se upoštevajo izmerjene vrednosti, zmanjšane za 1 dB(A). Na ta način se
odpravijo morebitne napake pri postopku merjenja.
(9) Rezultati posameznih meritev se
med seboj ne smejo razlikovati za več kot 2 dB(A). Kadar je razlika med
posameznimi meritvami večja od 2 dB(A), se meritev ponovi.
(10) V evidenco registriranih vozil in
v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše največja
izmerjena vrednost (zmanjšana za 1 dB(A)).
(11) Jakost izmerjenega hrupa ne sme
presegati vrednosti emisije hrupa, predpisane za posamezno vrsto vozila.
69. člen
(1) Emisija hrupa, ki ga povzroča
izstopajoč komprimiran zrak iz pnevmatskega zavornega sistema, se meri na dveh
merilnih mestih z leve in desne bočne strani mirujočega vozila, na razdalji 7 m od vira hrupa in na višini 1,2 m od tal.
(2) Pred vsako meritvijo je treba
doseči najvišji tlak v zavornem sistemu, nato se motor ugasne.
(3) Hrup se meri med odzračevanjem
delovne in parkirne zavore mirujočega vozila.
(4) Na vsaki merilni točki se opravijo
tri zaporedne meritve jakosti zvoka (MAX RMS). Od izmerjene vrednosti se
odšteje 1 dB(A) zaradi upoštevanja morebitne še dopustne napake v metodi
merjenja. Rezultati posameznih meritev se med seboj ne smejo razlikovati za več
kot 2 dB(A). Če je razlika med posameznimi meritvami večja od 2 dB(A), se
celotna meritev na posameznem mestu merjenja ponovi.
(5) V evidenco registriranih vozil in
v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše največja
izmerjena vrednost (zmanjšana za 1dB).
(6) Jakost izmerjenega hrupa ne sme
presegati vrednosti, ki jo je podal proizvajalec vozila, oziroma predpisanih
vrednosti za posamezno vrsto vozila, če ni podane vrednosti od proizvajalca.
70. člen
(1) Usmerjenost kratkega in dolgega
svetlobnega snopa luči glavnega žarometa vozila se kontrolira z regloskopom.
(2) Regloskop postavimo pred žaromet
vozila, in sicer ne manj kot 20 cm in ne več kot 50 cm od žarometa, tako da dosežemo soosnost optičnih osi regloskopa in žarometa.
(3) Regloskop in vozilo morata stati
na vodoravni površini. Pri postavitvi regloskopa se morajo upoštevati navodila
proizvajalca regloskopa.
(4) Pred začetkom kontrole
usmerjenosti dolgega in kratkega snopa luči glavnega žarometa vozila je treba
preveriti tlak v pnevmatikah, ki mora ustrezati vrednostim, ki jih je določil
proizvajalec vozila.
(5) Nastavitveni gumb za spreminjanje
usmerjenosti snopa luči glavnega žarometa mora biti v položaju za neobremenjeno
vozilo.
(6) Na regloskopu se nastavi vrednost
usmerjenosti snopa luči glavnega žarometa v [%], ki jo mora po deklaraciji
proizvajalca vozila dosegati snop luči glavnega žarometa. Če ta vrednost ni na
voljo, se na regloskopu nastavi srednja vrednost predpisanega naklona snopa
luči glavnega žarometa, kot je to določeno v tehnični specifikaciji o
namestitvi svetlobne opreme.
(7) Vozilo, katerega svetlobni snop
luči glavnega žarometa ne ustreza vrednosti, predpisani v prejšnjem odstavku
tega člena, ni tehnično brezhibno.
(8) V evidenco registriranih vozil in
v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše naklon
svetlobnega snopa za posamezni žaromet.
71. člen
(1) Globina kanalov v dezenu pnevmatik
se meri v glavnih kanalih prečno, po obodu dezena. Izmerjena vrednost v mm se
za posamezno kolo vpiše na eno decimalno mesto natančno.
(2) V evidenco registriranih vozil in
v zapisnik o tehničnem pregledu vozila se kot rezultat meritve vpiše minimalna
globina profila v pnevmatikah za posamezno kolo.
3. Vodenje evidenc o tehničnih pregledih
72. člen
(se preneha
uporabljati)
(1) Na podlagi ugotovljenega
dejanskega stanja vozila kontrolor, ki je vodil pregled, poda rezultat
tehničnega pregleda in potrdi tehnično brezhibnost vozila z elektronsko
potrditvijo.
(2) Vsi
podatki o rezultatih meritev in vizualno ugotovljenih napakah, rezultat
tehničnega pregleda vozila, datum opravljenega tehničnega pregleda in
elektronska potrditev kontrolorja se shranijo v evidenci registriranih vozil.
(3) Elektronska
potrditev je izvedena z uporabniškim imenom in geslom ali osebnim certifikatom.
(4) Izredni
tehnični pregled vozila se opravi na način, ki je predpisan za redni tehnični
pregled. Ugotovitve izrednega tehničnega pregleda se vpišejo tudi v odredbo, s
katero je policist oziroma inšpektor odredil izredni tehnični pregled.
73. člen
(se preneha
uporabljati)
(1) Za vozilo, za katero je bilo na
tehničnem pregledu ugotovljeno, da ni tehnično brezhibno, se stranki izda zapisnik
o tehničnem pregledu na obrazcu, ki je kot priloga št. 4 sestavni del tega
pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(2) Za vozilo, za katero je bilo na
tehničnem pregledu ugotovljeno, da je tehnično brezhibno, se stranki izda
potrdilo o opravljenem preizkusu tehnične brezhibnosti motornega oziroma
priklopnega vozila na obrazcu, ki je kot priloga št. 5 sestavni del tega
pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(3) Za lahki priklopnik, za katerega
je bilo na tehničnem pregledu ugotovljeno, da je tehnično brezhiben, se stranki
izda potrdilo o tehnični brezhibnosti lahkega priklopnika na obrazcu, ki je kot
priloga št. 6 sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega
dostavka se za tovarniško nov lahki priklopnik, ki se daje prvič v uporabo,
izda potrdilo o tehnični brezhibnosti lahkega priklopnika na podlagi predloženega
Potrdila o skladnosti.
(5) Za vozilo, za katero se predloži
ustrezno dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu vozila v eni od držav članic
EU, ki ni starejše od 30 dni od dneva poteka veljavnosti prometnega dovoljenja,
se stranki izda potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu, v evidenci
registriranih vozil pa se vpiše le rezultat tehničnega pregleda.
74. člen
(se preneha
uporabljati)
(1) Če je vozilo, za katero ni bila
potrjena tehnična brezhibnost, ponovno tehnično pregledano najkasneje v treh
delovnih dneh po prej opravljenem tehničnem pregledu in kontrolor ugotovi, da
so odpravljene napake, se potrdi tehnična brezhibnost vozila.
(2) Če od prejšnjega tehničnega
pregleda, pri katerem so bile na vozilu ugotovljene napake oziroma pomanjkljivosti,
pretečejo več kot trije delovni dnevi, se mora opraviti ponovni tehnični
pregled vozila v celoti.
(3) Pooblaščena organizacija mora
podatke o opravljenih tehničnih pregledih vozil hraniti v varnostni kopiji
najmanj eno leto.
Priloga 1: Vizualni
pregled in preizkušanje naprav in opreme motornih koles, koles z motorjem,
štirikoles in lahkih štirikoles ter razlogi za ugotovitev, da naprave oziroma
oprema motornih koles, koles z motorjem, štirikoles in lahkih štirikoles niso
tehnično brezhibne (se
preneha uporabljati)
Priloga 2: Vizualni
pregled in preizkušanje naprav in opreme vozil ter razlogi za ugotovitev, da
naprave oziroma oprema vozil kategorij M1, N1, O1, O2, T in R niso tehnično
brezhibne (se
preneha uporabljati)
Priloga 3: Vizualni
pregled in preizkušanje naprav in opreme vozil ter razlogi za ugotovitev, da
naprave oziroma oprema vozil kategorij M2, M3, N2, N3, O3 in O4 niso tehnične
brezhibne (se
preneha uporabljati)
Priloga 4: Zapisnik
o tehničnem pregledu vozil (se
preneha uporabljati)
Priloga 5: Obrazec
TP-1: Potrdilo o opravljenem preizkusu tehnične brezhibnosti motornega oziroma
priklopnega vozila v skladu s sedmim odstavkom 211. člena Zakona o varnosti
cestnega prometa (se
preneha uporabljati)
Priloga 6: Obrazec
TP-2: Potrdilo o tehnični brezhibnosti lahkega priklopnika v skladu s sedmim
odstavkom 211. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (se
preneha uporabljati)
Priloga
7: Program usposabljanja za kontrolorje
Priloga
8: Priglasnica k izpitu za kontrolorja, vodjo tehničnih pregledov oziroma
preizkus usposobljenosti za referenta
Priloga
9: Zapisnik o izpitu za (kontrolorja/vodjo) tehničnih pregledov vozil
Priloga
10: Zapisnik o preizkusu usposobljenosti za referenta
Priloga
11: Potrdilo o opravljenem (izpitu/preizkusu usposobljenosti)
Pravilnik o
tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 88/05)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75. člen
(1) Pooblaščene organizacije, ki so si
pridobile pooblastilo za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih
vozil pred uveljavitvijo tega pravilnika, morajo pogoja iz 6. točke
12. člena in 9. točke prvega odstavka 15. člena glede priključitve
regloskopa na elektronsko podprto preizkušavalno stezo ter pogoja iz 1. točke
drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 14. člena tega pravilnika
glede naprave za simulacijo obremenitve oziroma druge ustrezne priprave
izpolniti najkasneje v treh letih od dneva uveljavitve tega pravilnika.
(2) Odločbe ministra za notranje
zadeve, da poslovni prostor lahko odstopa od predpisanih dimenzij, ki so si jih
pooblaščene organizacije za tehnične preglede vozil pridobile na podlagi
30. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih
pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 52/02), ostanejo še
naprej v veljavi.
76. člen
(1) Obrazec zapisnika o tehničnem
pregledu vozila, določen v prvem odstavku 73. člena tega pravilnika, se
začne uporabljati najkasneje v enem letu od dneva uveljavitve tega pravilnika.
Do takrat se uporablja obrazec zapisnika določen v 74. členu Pravilnika o
tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 95/01,
52/02, 37/03 in 117/03).
(2) Določbe
11. točke prvega odstavka 15. člena, prvega odstavka 46. člena ter
prvega, drugega in tretjega odstavka 72. člena tega pravilnika, ki se
nanašajo na elektronsko potrditev tehnične brezhibnosti, se začnejo uporabljati
najkasneje v enem letu od dneva uveljavitve tega pravilnika. Do takrat tehnično
brezhibnost vozila potrdi kontrolor na obrazcu zapisnika o tehničnem pregledu
vozila z lastnoročnim podpisom in žigom pooblaščene organizacije. Zapisnike
mora pooblaščena organizacija hraniti najmanj eno leto.
77. člen
Potrdila o opravljenih izpitih za
kontrolorja oziroma vodjo tehničnih pregledov in potrdila o opravljenem
preizkusu usposobljenosti za delavce, ki opravljajo postopke registracije
motornih in priklopnih vozil, ki so bila izdana pred uveljavitvijo tega
pravilnika, ostanejo v veljavi.
78. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se
preneha uporabljati Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih
vozil (Uradni list RS, št. 95/01, 52/02, 37/03 in 117/03).
79. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o
spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tehničnih pregledih motornih in
priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 119/07)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o
tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil (Uradni lis RS, št. 44/13) v
zvezi s prenehanjem uporabe določb pravilnika določa:
»30. člen
(prenehanje
uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se
preneha uporabljati Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih
vozil (Uradni list RS, št. 88/05, 119/07 in 106/10 – ZMV) razen:
-
10. točke 2. člena,
-
19. do 44. člen, ki se nanašajo na usposabljanje strokovnih delavcev in
izpit oziroma preizkus usposobljenosti,
-
52. člen, ki določa barve vozila,
-
53. do 71. člen, ki se nanašajo na način opravljanja tehničnega pregleda
vozila, če niso v nasprotju s tem pravilnikom in tehnično specifikacijo za
vozila iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika ter
-
priloge 7 do 11 pravilnika,
ki se uporabljajo do začetka uporabe
ustreznih predpisov.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»32. člen
(začetek
veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določbe devete alineje 1. točke
drugega odstavka 15. člena, drugi do vključno peti odstavek 24. člena, obrazec
zapisnika o tehničnem pregledu vozila iz Priloge II in obrazec obvestila o
datumu prvega tehničnega pregleda lahkega priklopnika iz Priloge III tega
pravilnika pa se začnejo uporabljati 3. decembra 2013.«.
Pravilnik o
delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 44/13) v
zvezi z delnim prenehanjem uporabe 49. člena pravilnika določa:
»50. člen
(prenehanje
uporabe)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se
prenehajo uporabljati:
[…]
-
drugi do deveti odstavek 49. člena Pravilnika o tehničnih pregledih
motornih in priklopnih vozil (Uradni list RS, št. 88/05, 119/07 in 106/10 –
ZMV), ki se nanaša na dovoljenje za vtis identifikacijske številke vozila.«;
ter vsebuje
naslednjo končno določbo:
»52. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati 1. oktobra 2013.«.