Na podlagi šestega odstavka 31. člena zakona o varstvu
novih sort rastlin (Uradni list RS, št. 86/98) in 99. člena zakona o upravi
(Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US) izdaja minister za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o postopku in metodah preizkušanja razločljivosti,
izenačenosti in nespremenljivosti novih sort rastlin
1. člen
Ta pravilnik določa postopek in metode preizkušanja
razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti (v nadaljnjem besedilu:
preizkušanje RIN) novih sort rastlin.
I. POSTOPEK PREIZKUŠANJA RIN
2. člen
Postopek preizkušanja RIN nove sorte obsega sortne poskuse
ter laboratorijske in druge teste, ki se izvajajo po splošno uveljavljenih
postopkih in metodah za preizkušanje sort, in ki jih za posamezne vrste oziroma
skupine rastlin objavi Urad za varstvo in registracijo sort rastlin (v
nadaljnjem besedilu: urad) v uradnem glasilu urada kot tehnična navodila za
preizkušanje RIN.
Sortne poskuse in laboratorijske teste izvaja strokovna
institucija (v nadaljnjem besedilu: izvajalec), ki jo za posamezne nove sorte
določi urad.
Za preizkušanje RIN nove sorte lahko urad določi izvajalca
tudi v tuji državi, podpisnici mednarodnih pogodb oziroma konvencij, ki jih je
podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija, vendar le v primeru,
če je izvajalec za ta namen že imenovan od pristojnega urada za varstvo sort v
tej državi. V primeru preizkušanja RIN nove sorte v tuji državi mora urad
predhodno ugotoviti, da so agroekološke razmere v državi, v kateri bodo
potekali sortni poskusi, primerljive z agroekološkimi razmerami v Republiki
Sloveniji.
Medsebojne obveznosti in način sodelovanja med uradom in
izvajalcem se določijo s pogodbo.
Urad pošlje izvajalcu iz prejšnjega odstavka kopijo prijave
za varstvo nove sorte.
3. člen
V primeru, da urad za neko novo sorto v Republiki Sloveniji
oziroma v državi podpisnici mednarodnih pogodb oziroma konvencij, ki jih je
podpisala oziroma k njim pristopila Republika Slovenija, ne more določiti
izvajalca preizkušanja RIN, organizira preizkušanje RIN nove sorte na zahtevo
urada prijavitelj sam ali kdo drug po njegovem pooblastilu.
V primeru iz prejšnjega odstavka je dolžan prijavitelj
pripraviti skupaj z uradom tehnična navodila za preizkušanje RIN nove sorte in
obvestiti urad o izvajalcu. Pred začetkom preizkušanja RIN nove sorte mora urad
objaviti tehnična navodila in odobriti izvajalca.
4. člen
Urad obvesti prijavitelja o izvajalcu preizkušanja RIN, o
potrebni količini semenskega materiala za preizkušanje RIN, o naslovu, na
katerega se semenski material dostavi ter o roku za dostavo.
Prijavitelj je dolžan izvajalcu brezplačno dostaviti semenski
material za preizkušanje v količini in roku, ki ju določi urad. Postopke v
zvezi z dostavo semenskega materiala v tujino ureja prijavitelj sam.
5. člen
Semenski material za preizkušanje RIN mora biti pridelan v
predhodni rastni dobi ter mora glede kakovosti in zdravstvenega stanja
ustrezati veljavnim predpisom.
Seme za preizkušanje sort mora biti nerazkuženo, razen za
sladkorno peso, koruzo in sončnice.
6. člen
Sortni poskus poteka za vsako novo sorto najmanj dve leti
oziroma dve rastni dobi na najmanj dveh poskusnih mestih.
V sortni poskus se za primerjavo vključijo standardne sorte
in podobne sorte iz referenčne kolekcije sort, ki jo za namen preizkušanja RIN
vzdržuje izvajalec (v nadaljnjem besedilu: podobne sorte).
Standardne sorte objavi v tehničnih navodilih urad. Podobne
sorte izbere izvajalec na podlagi podatkov iz prijave za varstvo nove sorte.
7. člen
V sortnih poskusih se ugotovijo tiste lastnosti nove sorte,
ki so pomembne za razločevanje ene sorte od druge, ne glede na pomen teh
lastnosti za uporabno vrednost sorte.
Po končanem vsakoletnem preizkušanju izpolni izvajalec
obrazec ”Vmesno poročilo o preizkušanju razločljivosti, izenačenosti in
nespremenljivosti”. V njem navede predhodne rezultate preizkušanja RIN in
morebitne težave pri izvajanju poskusa.
Po končanem preizkušanju izpolni izvajalec obrazec ”Poročilo
o preizkušanju razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti”, v katerem
navede ali je nova sorta razločljiva, izenačena in nespremenljiva.
Če izvajalec po končanem preizkušanju RIN ugotovi, da so
pogoji za zavarovanje nove sorte glede razločljivosti, izenačenosti in
nespremenljivosti izpolnjeni, pripravi tudi opis sorte in ga priloži obrazcu iz
prejšnjega odstavka.
Izvajalec je dolžan uradu sproti pošiljati izpolnjene obrazce
iz drugega odstavka tega člena.
Obrazca iz drugega in tretjega odstavka tega člena sta
prilogi 1 in 2 in sta sestavni del tega pravilnika.
Opis sorte pripravi izvajalec v skladu s tehničnimi navodili
za preizkušanje RIN novih sort rastlin.
II. METODE PREIZKUŠANJA RIN
8. člen
Metode preizkušanja RIN novih sort rastlin temeljijo na
opazovanju in ocenjevanju ter na merjenju določenih lastnosti sorte.
Zaradi dejavnikov okolja, ki lahko v manjši ali večji meri
vplivajo na spremenjeno izražanje genetsko pogojenih kvalitativnih in
kvantitativnih lastnosti, se praviloma ugotavljajo tiste lastnosti, na katere
dejavniki okolja najmanj vplivajo.
Seznam lastnosti, ki se ugotavljajo pri posamezni vrsti
oziroma skupini rastlin, je določen v tehničnih navodilih, ki jih objavi urad.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se na pisni in
obrazloženi predlog prijavitelja v preizkušanju RIN lahko ugotavljajo tudi druge
lastnosti. O predlogu prijavitelja odloča urad.
9. člen
Opazovane oziroma merjene lastnosti, ki se ugotavljajo v
postopku preizkušanja RIN nove sorte, so kvalitativne in kvantitativne.
10. člen
Kvalitativne lastnosti so tiste, ki se ugotavljajo na podlagi
ocenjevanja stanja ali izražanja teh lastnosti. Lastnosti se izražajo
nepovezano, prekinjeno. Glede na stanje ali izražanje se lastnosti določijo s
stopnjo izražanja. Število stopenj izražanja ni omejeno. Stopnja izražanja
posamezne lastnosti se določa s pomočjo primerjave s standardnimi in podobnimi
sortami.
Kvantitativne lastnosti so tiste, ki se merijo in kažejo
nepretrgano variabilnost od ene skrajne meje do druge. Število stopenj
izražanja pri kvantitativnih lastnostih je določeno.
Če je merjenje kvantitativnih lastnosti, zlasti senzoričnih
kot sta okus ali vonj, zelo zahtevno, se lahko te lastnosti izjemoma
ugotavljajo kot kvalitativne na podlagi ocenjevanja.
Stopnje izražanja se tako pri kvalitativnih kot
kvantitativnih lastnostih označujejo s številkami.
11. člen
Vsaka lastnost se ugotavlja posebej. Kvantitativne lastnosti
se lahko sestavljajo ali povezujejo (na primer razmerje med dolžino in širino).
Vsako tako sestavljeno lastnost je potrebno obravnavati kot posamezno lastnost.
12. člen
Dve sorti sta razločljivi, če je razlika med njima:
-
ugotovljena vsaj na enem poskusnem mestu,
-
jasna in
-
ustaljena.
13. člen
Razlika med dvema sortama je v primeru pravih kvalitativnih
lastnosti jasna, če se lastnost izraža v dveh različnih stopnjah izražanja te
lastnosti. Pri drugih lastnostih, ki jih lahko obravnavamo kot kvalitativne, se
pri preizkušanju razločljivosti upošteva morebitno odstopanje v razliki med
sortama upoštevajoč leto preizkušanja ali poskusno mesto.
14. člen
V primeru merjenih kvantitativnih lastnosti, je razlika med
sortama jasna, če se ugotovi z ustrezno statistično metodo z 1% oziroma 5%
tveganjem.
15. člen
Kadar je kvantitativna lastnost, ki se običajno določa na
podlagi ocenjevanja, edina lastnost za ugotovitev razločljivosti, se v primeru
dvoma določi tudi z merjenjem, kadar je to mogoče.
Ne glede na prejšnji odstavek se za ugotovitev jasne
razločljivosti sorte uporabi neposredna primerjava s podobno sorto. Pri taki
primerjavi se zabeleži razliko med tema dvema sortama takoj, ko je ta razlika
vidna oziroma ko jo je mogoče izmeriti.
16. člen
Razlika je ustaljena, če ima enak predznak v dveh zaporednih,
ali v dveh od treh rastnih dob.
V primeru iz prvega odstavka prejšnjega člena se mora za
potrditev ustaljenosti ta razlika ponoviti v več primerjalnih poskusih. Število
primerjav mora zagotoviti tako statistično zanesljivost ugotovljene razlike,
kot bi jo dobili z merjenjem te lastnosti.
17. člen
Če so pri več posamično ocenjenih lastnostih razlike med
dvema sortama opazne, se za ugotavljanje razločljivosti lahko uporabi
kombinacija podatkov o teh lastnostih. V tem primeru je treba zagotoviti
stopnjo zanesljivosti, ki je primerljiva s stopnjami zanesljivosti iz 14., 15.
in 16. člena tega pravilnika.
18. člen
Sorta mora biti ob upoštevanju posebnosti, ki so posledica
značilnosti njenega razmnoževanja, dovolj izenačena, da še omogoča pripravo
zanesljivega opisa, ugotovitev razločljivosti in zagotovitev nespremenljivosti
sorte.
19. člen
Za sorte, ki se razmnožujejo
vegetativno in za samoprašne sorte, je največje dovoljeno število netipičnih
rastlin v vzorcu:
Število
rastlin v vzorcu
|
Največje
število netipičnih rastlin
|
manj
ali enako 5
|
0
|
6
– 35
|
1
|
36
– 82
|
2
|
83
– 137
|
3
|
Velikost vzorca je za posamezne
vrste rastlin različna in je določena v tehničnih navodilih za preizkušanje
RIN, ki jih za posamezne vrste ali skupine rastlin objavi urad.
20. člen
Pri pretežno samoprašnih sortah se dovoljeno največje število
netipičnih rastlin iz tabele prejšnjega člena podvoji.
21. člen
Pri tujeprašnih sortah morajo biti dovoljena odstopanja v
mejah odstopanj, ki se ugotovijo pri standardnih in podobnih sortah.
V primeru merjenih lastnosti se šteje, da je tujeprašna sorta
neizenačena, če njihova variabilnost presega povprečje variabilnosti teh
lastnosti pri standardnih in podobnih sortah za več kot 1,6-krat.
Ocenjevane lastnosti se primerja na enak način kot merjene
lastnosti. Število rastlin, ki so na videz različne od drugih rastlin iste
sorte, ne sme statistično značilno pri 5% tveganju presegati števila takih
rastlin pri standardnih in podobnih sortah.
22. člen
Dvolinijski hibridi se glede odstopanja načeloma obravnavajo
kot pretežno samoprašne sorte iz 20. člena tega pravilnika. Druge kategorije hibridov
se obravnavajo glede na vrsto rastlin in metodo žlahtnjenja. Dovoljeno
odstopanje se za posamezne vrste hibridov in glede na vrsto rastlin in metodo
žlahtnjenja objavi v tehničnih navodilih za preizkušanje RIN.
Delež netipičnih rastlin se posebej določi tudi za starševske
linije.
23. člen
Nespremenljivost sorte se ugotavlja tako, da se pozorno
opazuje ohranjanje lastnosti sorte v naslednjih letih preizkušanja glede na
prvo leto preizkušanja oziroma glede na varstveni vzorec. Nespremenljivost
sorte se ugotavlja z manjšo zanesljivostjo kot razločljivost ali izenačenost.
Ne glede na prejšnji odstavek se nespremenljivost izjemoma
ugotavlja s ponovno setvijo naslednje generacije semenskega materiala.
24. člen
Urad objavi v uradnem glasilu tehnična navodila za
preizkušanje RIN za posamezno vrsto rastlin najpozneje v roku 30 dni po
vložitvi prve prijave za varstvo sorte te vrste.
Do objave tehničnih navodil za preizkušanje RIN se
uporabljajo splošno uveljavljena in mednarodno priznana tehnična navodila za preizkušanje
RIN.
25. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 321-16-18/99
Ljubljana, dne 20. aprila 1999.
Ciril Smrkolj l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Priloga
1: Vmesno poročilo o preizkušanju razločljivosti, izenačenosti in
nespremenljivosti sorte
Priloga
2: Poročilo o preizkušanju razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti
sorte