Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom obsega:

-       Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 75/05 z dne 9. 8. 2005),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 85/06 z dne 10. 8. 2006),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 68/07 z dne 30. 7. 2007),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 73/08 z dne 18. 7. 2008),

-       Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 18/11 z dne 15. 3. 2011),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 51/14 z dne 7. 7. 2014),

-       Popravek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 79/14 z dne 7. 11. 2014),

-       Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 64/15 z dne 4. 9. 2015),

-       Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 47/17 z dne 1. 9. 2017),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 54/21 z dne 9. 4. 2021),

-       Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 111/21 z dne 13. 7. 2021),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 161/22 z dne 23. 12. 2022).

PRAVILNIK

o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom

(neuradno prečiščeno besedilo št. 10)

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanih območjih.

Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin.

S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov ter otrok Romov.

S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.

II. NORMATIVI IN STANDARDI

2. člen

(učna obveznost učiteljev)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-       22 ur za učitelje,

-       21 ur za učitelje italijanščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ter slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,

-       22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki je namenjena premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj,

-       30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:

-       25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.

Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-       35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.

3. člen

(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)

Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo nacionalnega preverjanja znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:

-       učitelj, član predmetne komisije za matematiko in materni jezik, za 3 ure,

-       učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 2 uri,

-       učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za 1 uro.

Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka.

Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

4. člen

(drugi strokovni delavci)

Obseg ur pouka za drugega strokovnega delavca se v šolah z italijanskim učnim jezikom določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:

12-16 učencev – 11 ur,

17-21 učencev – 15 ur.

Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 10 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa 8 učencev.

V dvojezičnih osnovnih šolah se drugi strokovni delavec v 1. razredu vključi v vzgojno-izobraževalno delo v skladu z izvedbenimi navodili za izvajanje programa dvojezične osnovne šole pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini in madžarščini, kjer se učenci delijo v skupine.

V 2. in 3. razredu se v skladu z izvedbenimi navodili za izvajanje programa v dvojezičnih osnovnih šolah vključi drugi učitelj pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini, madžarščini in tujem jeziku.

4.a člen

(mentorstvo)

Mentorju pripravnika se prizna štiri ure na teden za delo s pripravnikom.

5. člen

(črtan)

6. člen

(učna obveznost ravnatelja)

Ravnatelj osnovne šole z več kot 16 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti, ravnatelj osnovne šole s 16 oddelki in manj pa mora v okviru delovne obveznosti opraviti 2 uri pouka, 3 ure podaljšanega bivanja ali 4 ure drugega strokovnega dela.

Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti, sodi le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.

7. člen

(pomočnik ravnatelja)

Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Učna obveznost tretjega pomočnika ravnatelja se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj kot je določeno za 37 oddelkov.

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.

8. člen

(svetovalni delavec)

V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira eno delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom.

8.a člen

(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)

V osnovni šoli se za delo z učenci Romi sistemizira dodatno delovno mesto strokovnega delavca v skladu z naslednjimi merili:

Šola lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč za učence Rome in delovno mesto svetovalnega delavca.

9. člen

(knjižničar)

V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira eno delovno mesto knjižničarja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim časom in ne več kot dve delovni mesti.

10. člen

(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)

V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

V osnovni šoli z eno podružnico se dodatno sistemizira 0,10 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.

V osnovni šoli z dvema in več podružnicami se dodatno sistemizira 0,20 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.

11. člen

(osnove za sistemiziranje delovnih mest)

Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki.

12. člen

(organizator šolske prehrane)

V osnovni šoli se za 4200 učencev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu.

13. člen

(laborant)

Osnovna šola v oddelkih 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 10 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom, pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.

14. člen

(spremljevalec gibalno oviranega oziroma slepega učenca)

Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi gibalno oviranega učenca oziroma slepega učenca sistemizira delovno mesto stalnega spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.

Obseg delovne obveznosti in čas trajanja delovnega razmerja stalnega spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so učenci vanj vključeni.

Stalni spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

14.a člen

(romski pomočnik)

V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:

Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka v utemeljenih primerih odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.

Romski pomočnik mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.

15. člen

(računovodska dela)

V osnovni šoli s 15 in več oddelki se za računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Računovodja VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV). Računovodja VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) (sedma raven po KLASIUS-SRV).

16. člen

(administrativna dela)

V osnovni šoli s 15 in več oddelki se za administrativna dela sistemizira eno delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Tajnik VIZ VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/1 po KLASIUS-SRV). Poslovni sekretar VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV). Poslovni sekretar VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) (sedma raven po KLASIUS-SRV).

17. člen

(računovodsko-administrativna dela)

V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest računovodje VI in tajnika VIZ VI sistemizirajo dodatna delovna mesta v skladu z naslednjimi merili:

za 20 do 27 oddelkov    0,50 delovnega mesta,

za 28 do 35 oddelkov    1,00 delovno mesto,

za 36 do 43 oddelkov    1,50 delovnega mesta,

za 44 in več oddelkov   2 delovni mesti.

Šola lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto knjigovodja V ali administrator V. Delavec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

18. člen

(hišnik)

V osnovni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika IV v skladu z naslednjimi merili:

V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika IV.

Hišnik IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

18.a člen

(kuhar in dietni kuhar)

V osnovni šoli se za pripravo malic za 300 učencev sistemizira eno delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar na matični oziroma samostojni šoli ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo malic vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.

Kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

Kuhar V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

Dietni kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi.

Dietni kuhar V mora imeti:

-       srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja priprave dietnih jedi,

-       srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali

-       pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna kuharica.

18.b člen

(čistilec)

V osnovni šoli se na 900 m² talne hišne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilca II, v šoli z večjo ali manjšo talno čistilno površino pa v ustreznem deležu.

Čistilec II mora imeti končano osnovno šolo.

18.c člen

(gospodinjec)

V podružnici šole se za pripravo malic in za čiščenje namesto delovnih mest kuharja IV in čistilca II lahko sistemizira delovno mesto gospodinjca II v skladu z naslednjimi merili:

Gospodinjec II mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so potrebna za delo, ki ga opravlja.

19. člen

(osnova za sistemiziranje delovnih mest administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev)

Osnova za sistemiziranje delovnih mest pisarniškega referenta, računovodje, hišnika in kurjača so čisti in kombinirani oddelki ter oddelki podaljšanega bivanja.

19.a člen

Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.

Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije, kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).

Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, osnovna šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora osnovna šola iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.

20. člen

(določitev števila oddelkov podaljšanega bivanja)

Število oddelkov podaljšanega bivanja, ki je merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu s 7. in 19. členom tega pravilnika ter določitev učne obveznosti ravnatelja in pomočnika ravnatelja, se določi tako, da se število ur programa podaljšanega bivanja, ki ga šola izvaja, deli s 25. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.

21. člen

(merila za oblikovanje oddelkov)

Normativ za oblikovanje oddelka v dvojezični osnovni šoli in v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom je 21 učencev.

Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, je 16 učencev.

22. člen

(oddelki, v katere so usmerjeni učenci s posebnimi potrebami)

Število učencev v oddelku osnovne šole se lahko zniža, če so v oddelku učenci s posebnimi potrebami, ki imajo to določeno v odločbi o usmeritvi.

O številu učencev v oddelku odloči šolska strokovna skupina. Če odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila učencev v oddelku zahteva oblikovanje dodatnega oddelka, mora šola za to pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo). Dodatni oddelek se lahko oblikuje le ob začetku šolskega leta.

23. člen

(merila za oblikovanje kombiniranih oddelkov)

Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 10 učencev, iz treh razredov ali več razredov pa 8 učencev.

V dvojezičnih osnovnih šolah se kombinirani oddelki oblikujejo le v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.

Kombinirani oddelki se praviloma oblikujejo iz učencev zaporednih razredov, če pa to ni mogoče, pa iz učencev razredov, med katerima je največ en razred.

Za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, v katerega so vključeni učenci od 1. do 3. razreda, in se v oddelek ne vključuje drugi strokovni delavec, sta določeni 2 uri tedensko. Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 4. do 6. razreda, so za ločeno poučevanje posameznih vsebin določene 4 ure tedensko, če pa so v kombinirani oddelek vključeni učenci od 7. do 9. razreda, pa je za ločeno poučevanje določeno 7 ur tedensko.

Če je v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju število učencev dveh zaporednih razredov 10 in manj, se ti učenci pri pouku tehnike in tehnologije, gospodinjstva, športne vzgoje, likovne vzgoje in glasbene vzgoje ter državljanske vzgoje in etike združujejo.

24. člen

(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)

Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 21 učencev, za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci iz dveh ali več razredov pa 16 učencev.

Oddelek se oblikuje za najmanj 10 učencev, na podružnici šole pa za 8 učencev.

25. člen

(merila za oblikovanje učnih skupin)

Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu v 6. razredu, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu in največ pri 30% ur likovne umetnosti v 7., 8. in 9. razredu ter pri izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter kemije je 17 učencev.

Normativ za oblikovanje učnih skupin pri športu od 6. razreda dalje je 17 učencev. Učne skupine se oblikujejo po spolu v okviru enega razreda. V primeru, da je število učencev ali učenk določenega razreda manjše, se skupine oblikujejo iz dveh zaporednih razredov. Kadar to ni mogoče, se učenci po spolu delijo le v primeru, če je v posamezni skupini najmanj 8 učencev.

V dvojezičnih šolah se učne skupine za madžarščino kot materni jezik v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih in za slovenščino kot drugi jezik v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju oblikujejo iz največ dveh oddelkov istega razreda.

Učne skupine pri posameznih predmetih v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, pri katerih poteka pouk pretežno v madžarskem oziroma v slovenskem jeziku, se oblikujejo v skladu z izvedbenimi navodili.

26. člen

(manjše učne skupine)

Število učnih skupin za izvedbo pouka v manjših učnih skupinah pri posameznem predmetu je v šolah z enim ali dvema oddelkoma posameznega razreda za eno skupino večje, kot je število oddelkov posameznega razreda, v šolah s tremi in več oddelki posameznega razreda pa za dve skupini večje kot je število oddelkov posameznega razreda.

V šolah z enim oddelkom istega razreda oziroma s kombiniranim oddelkom, v katerem je 10 ali manj učencev, se dodatna skupina ne oblikuje.

27. člen

(učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)

Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 16 prišteje število oddelkov teh razredov (št. učencev: 16 + n, pri čemer je n število oddelkov).

Šole, ki po določilu prejšnjega odstavka oblikujejo manj kot 10 skupin, lahko oblikujejo 1 dodatno učno skupino.

V skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 21 učencev, razen pri predmetih, določenih v prvem odstavku 25. člena tega pravilnika.

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko oblikuje več učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov v šolah, ki izvajajo pouk izbirnega predmeta tujega jezika v drugem oziroma tretjem letu in v primerih, da izbirni predmet vključuje narodnostne vsebine.

27.a člen

(učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov)

Normativ za oblikovanje učnih skupin pri pouku neobveznih izbirnih predmetov je 21 učencev.

Učna skupina za izvajanje neobveznega izbirnega predmeta prvega tujega jezika v 1. razredu se oblikuje za najmanj 5 učencev.

Učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov od 4. do 9. razreda se oblikujejo iz učencev drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka neobveznih izbirnih predmetov za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja se določi tako, da se število učencev drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja deli s 17. Če je na ta način izračunano število decimalno število, se število učnih skupin za posamezno obdobje vedno zaokroži navzgor do celega števila. Učna skupina za izvajanje posameznega neobveznega izbirnega predmeta od 4. do 9. razreda se oblikuje za najmanj 8 učencev. Šola oblikuje učno skupino za pouk neobveznega izbirnega predmeta za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja za najmanj 5 učencev, če je to edina učna skupina.

Učna skupina za izvajanje neobveznega izbirnega predmeta šport in neobveznega izbirnega predmeta tehnika se deli, če je v njej 18 ali več učencev.

Učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov se oblikujejo ločeno za matično šolo in za podružnico šole.

28. člen

(merila za oblikovanje skupin jutranjega varstva)

Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 21 učencev.

Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 5 učencev 1. razreda.

29. člen

(spremstvo)

Normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 15 učencev.

30. člen

(šola v naravi)

Šola mora za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.

31. člen

(plavanje in smučanje, kolesarski izpit)

Normativ za oblikovanje skupine pri plavanju je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.

Normativ za oblikovanje skupine pri smučanju je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.

Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.

32. člen

(izjeme)

Število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 21., 23. in 24. členu ter skupin v 25., 26., 27. in 28. členu tega pravilnika, je lahko v soglasju z ministrstvom večje za dva učenca.

Med šolskim letom se dodatni oddelek ali učna skupina ne oblikuje, če se število učencev v oddelku oziroma učni skupini poveča za dva učenca nad številom, določenim z normativom.

Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer oziroma manjšega vpisa odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.

III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST

33. člen

(učitelji)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev za obvezni program so:

-       ure pouka v skladu s predmetnikom,

-       ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,

-       ure pouka v manjših učnih skupinah za izvedbo pouka slovenščine oziroma italijanščine, matematike in tujega jezika od 4. do 9. razreda,

-       ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,

-       ure pouka v 2. in 3. razredu v dvojezičnih šolah, pri katerih sodeluje v skladu z izvedbenimi navodili drugi učitelj,

-       0,28 ure pouka gospodinjstva tedensko na oddelek 5. razreda in 0,57 ure pouka gospodinjstva tedensko na oddelek 6. razreda, ki se izvaja v okviru naravoslovnih in tehniških dni,

-       največ dve uri pouka tujega jezika za učenca, ki se je prešolal na šolo, kjer se poučuje drug tuji jezik.

Element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev za izvedbo pouka v kombiniranem oddelku so ure pouka tistega razreda v kombinaciji, ki ima v skladu s predmetnikom največje število ur pouka obveznih predmetov in ure za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku v skladu s tem pravilnikom.

Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev za razširjeni program so:

-       ure pouka neobveznih izbirnih predmetov,

-       ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek oziroma v skladu z izvedbenimi navodili,

-       program dela v podaljšanem bivanju,

-       ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem – 0,5 ure tedensko na oddelek,

-       2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure za mladinski pevski zbor,

-       3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko za učence v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju,

-       5 ur interesnih dejavnosti letno na skupino 5 učencev 5. razreda za učenje in preverjanje vožnje v cestnem prometu za kolesarski izpit,

-       največ 2 uri jutranjega varstva za skupino učencev 1. razreda dnevno.

Element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč so ure dodatne strokovne pomoči na podlagi odločb o usmeritvi, ki so namenjene premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Če ima učitelj za dodatno strokovno pomoč sklenjeno delovno razmerje na osnovni šoli in izvaja delo na najmanj treh vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključno z zavodom, kjer ima sklenjeno delovno razmerje, šola sistemizira delovno mesto mobilnega učitelja za dodatno strokovno pomoč.

Element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za učence Rome so ure dodatne strokovne pomoči, namenjene učencem Romom.

34. člen

(drugi strokovni delavci)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:

-       izvajanje šolskega svetovalnega dela,

-       vodenje šolske knjižnice,

-       organiziranje šolske prehrane,

-       organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,

-       delo laboranta.

35. člen

(administrativni, računovodski, tehnični in drugi delavci)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativnih, računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:

-       nudenje fizične pomoči gibalno oviranim učencem,

-       opravljanje računovodskih del,

-       opravljanje administrativnih del,

-       opravljanje tehničnih vzdrževalnih del,

-       pripravljanje šolskih malic,

-       čiščenje šolskih prostorov.

36. člen

(pogodba o opravljanju storitev)

Šola lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo o opravljanju storitev. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.

36.a člen

(plačilo ur dodatne strokovne pomoči)

Merila in kriterije za plačilo ur dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami, namenjenih učni pomoči in ur dodatne strokovne pomoči za učence tujce, določi minister, pristojen za šolstvo.

36.b člen

(plačilo za vrednotenje preizkusov znanja)

Merila in kriterije za plačilo vrednotenja preizkusov znanja iz nacionalnega preverjanja znanja določi minister, pristojen za šolstvo.

37. člen

(sistemiziranje delovnih mest za nadstandardni del programa)

Šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 33., 34. in 35. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.

V primeru iz prejšnjega odstavka si potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovi iz:

-       proračuna lokalne skupnosti,

-       iz sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,

-       iz drugih virov.

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 75/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

(pouk gospodinjstva)

Za oddelke 8. in 9. razreda, v katerih so učenci, ki iz 5. razreda osemletne osnovne šole preidejo v 7. razred programa devetletne osnovne šole je element za sistemizacijo učitelja gospodinjstva 0,57 ure gospodinjstva tedensko na oddelek, ki se izvaja v okviru naravoslovnih in tehniških dni.

Učenci se pri pouku delijo v učne skupine v skladu z normativom za oblikovanje učnih skupin, določenem v prvem odstavku 25. člena tega pravilnika.

39. člen

(predpisa, ki prenehata veljati)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne osnovne šole iz sredstev državnega proračuna v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanih območjih (Uradni list RS, št. 82/03) in Odredba o normativih in standardih v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 37/97 in 62/01), uporabljata pa se do začetka uporabe tega pravilnika.

40. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2005.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 85/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2006.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 68/07) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

8. člen

Ne glede na določbe 1. in 7. člena tega pravilnika, so do izdaje odločb v postopkih preverjanja ustreznosti usmeritve, element za sistemizacijo delovnih mest vse ure dodatne strokovne pomoči, določene v odločbah o usmeritvi, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika.

9. člen

Do prvega izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 121/06, 1/07) se v 1., 7. in 9. razredu za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa vrednost ene ure tedensko, za opravljanje nalog mentorja pripravniku pa vrednost ene ure pouka tedensko.

10. člen

Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska dela, in sicer vse do prekinitve delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.

11. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2007.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 73/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

15. člen

Črta se 9. člen prehodnih določb Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 68/07).

16. člen

Pisarniški referenti, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje administrativnih del, lahko po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo dela poslovnega sekretarja VI. Če ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI, si morajo najkasneje v osmih letih od podpisa nove pogodbe o zaposlitvi pridobiti pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI, razen v primeru, da izpolnijo minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine prej kot v desetih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi.

17. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008, razen 5. in 6. člena, drugega odstavka 13. člena ter 16. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta 2008.«.

Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 18/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 51/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

9. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2014.«.

Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 64/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 47/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu poslovni sekretar VI, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu tajnik VIZ VI.

3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 54/21) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

(računovodje)

Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del na delovnem mestu računovodja VI, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska dela na delovnem mestu računovodja VI, in sicer do prenehanja delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.

6. člen

(sistemizacija romskega pomočnika)

Do dopolnitve Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, se romski pomočnik sistemizira na delovno mesto J035064 – Spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov V.

7. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2021.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 111/21) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2021.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 161/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

(računovodja, tajnik in poslovni sekretar)

Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu računovodja VII/1 in izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta računovodja VII/2, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu računovodja VII/2.

Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu tajnik VIZ VI in izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VII/1 ali VII/2, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu poslovni sekretar VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2.

4. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023.«.