Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v
dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
obsega:
-
Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole
v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
(Uradni list RS, št. 75/05 z dne 9. 8. 2005),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in
standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 85/06 z dne
10. 8. 2006),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in
standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 68/07 z dne
30. 7. 2007),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in
standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 73/08 z dne
18. 7. 2008),
-
Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za
izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah
z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 18/11 z dne 15. 3. 2011),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in
standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 51/14 z dne 7.
7. 2014),
-
Popravek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih
in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah
in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 79/14 z dne
7. 11. 2014),
-
Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za
izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah
z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 64/15 z dne 4. 9. 2015),
-
Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim
učnim jezikom (Uradni list RS, št. 47/17 z dne 1. 9. 2017),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in
standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 54/21 z dne 9.
4. 2021),
-
Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z
italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 111/21 z dne 13. 7. 2021),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih in standardih za
izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah
z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 161/22 z dne 23. 12. 2022),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in
standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 74/23 z dne 7.
7. 2023).
PRAVILNIK
o normativih in standardih za
izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah
z italijanskim učnim jezikom
(neuradno prečiščeno besedilo št. 11)
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določijo normativi in
standardi za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanih območjih.
Normativi in standardi obsegajo učno
obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov
ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice,
administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje
oddelkov in učnih skupin.
S tem pravilnikom se določijo tudi
normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje učencev Romov in otrok ter mladostnikov
s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih
programov.
S tem pravilnikom se določijo tudi elementi
za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga
dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v
skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo
iz državnega proračuna.
1.a člen
(izobrazba)
V tem pravilniku izobrazba pomeni raven ali podraven po
KLASIUS-SRV v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema
izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), in sicer:
-
osnovnošolska izobrazba je druga raven po KLASIUS-SRV;
-
srednja poklicna izobrazba je četrta raven po KLASIUS-SRV;
-
srednja strokovna ali splošna izobrazba je peta raven po KLASIUS-SRV;
-
višja strokovna izobrazba ali višješolska izobrazba (prejšnja) je šesta
raven, podraven 6/1, po KLASIUS-SRV;
-
visokošolska izobrazba prve stopnje ali visokošolska strokovna izobrazba
(prejšnja) je šesta raven, podraven 6/2, po KLASIUS-SRV;
-
visokošolska izobrazba druge stopnje, specializacija po visokošolski
strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolska univerzitetna izobrazba
(prejšnja) je sedma raven po KLASIUS-SRV.
II. NORMATIVI IN STANDARDI
2. člen
(učna obveznost učiteljev)
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po
45 minut, je:
-
22 ur za učitelje,
-
21 ur za učitelje italijanščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ter
slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,
-
22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske
pomoči učencem in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki je
namenjena premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj,
-
30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po
50 minut, je:
-
25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.
Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega
dela, izražena v urah po 60 minut, je:
-
35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.
3. člen
(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)
Učitelj, ki je član predmetne komisije za
pripravo nacionalnega preverjanja znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno
obveznost, in sicer:
-
učitelj, član predmetne komisije za matematiko in materni jezik in tuji
jezik, za 3 ure,
-
učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji
predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v
tekočem šolskem letu, za 1 uro.
Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja
šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z
določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure
pouka.
Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro
zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih
razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.
4. člen
(drugi učitelj v 1. razredu)
Obseg ur pouka za drugega učitelja se v
šolah z italijanskim učnim jezikom določi glede na število učencev v posameznem
oddelku 1. razreda, in sicer:
-
12 do 16 učencev 11 ur,
-
17 do 21 učencev 15 ur.
Drugi učitelj se vključi v
vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh
razredov najmanj 10 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več
razredov pa 8 učencev.
V dvojezičnih osnovnih šolah se drugi
učitelj v 1. razredu vključi v vzgojno-izobraževalno delo v skladu z
izvedbenimi navodili za izvajanje programa dvojezične osnovne šole pri vseh
urah pouka, razen pri slovenščini in madžarščini, kjer se učenci delijo v skupine.
V 2. in 3. razredu se v skladu z
izvedbenimi navodili za izvajanje programa v dvojezičnih osnovnih šolah vključi
drugi učitelj pri vseh urah pouka, razen pri slovenščini, madžarščini in tujem
jeziku.
4.a člen
(mentorstvo)
Mentorju se za obdobje, določeno za
izvajanje mentorskega dela s pripravnikom ali z drugim strokovnim delavcem, ki
se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s pravilnikom, ki
ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, določijo štiri
mentorske ure na teden.
5. člen
(črtan)
6. člen
(učna obveznost ravnatelja)
»Ravnatelj osnovne šole z več kot petimi
oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti, ravnatelj osnovne
šole s štirimi oddelki in manj pa mora v okviru delovne obveznosti opraviti 2
uri pouka ali 3 ure podaljšanega bivanja ali 4 ure drugega strokovnega dela.
Med učno obveznost, ki jo ravnatelj
opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spadajo vse ure
vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest
učiteljev iz 33. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga
strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti,
spada svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja
informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko
ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno
obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti,
spada le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi
ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.
Osnova za določitev učne obveznosti
ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in
oddelki predšolske vzgoje.
7. člen
(pomočnik ravnatelja)
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika
ravnatelja v osnovni šoli z 12 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko
ravnatelj imenuje pri 32 oddelkih, tretjega pa pri 52 oddelkih. Na eno delovno
mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne
obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela.
Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne
obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za
sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena tega pravilnika, razen ur
jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja
opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo
knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in
delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna
obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se
določi v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Učna obveznost
|
Ure drugega strokovnega dela
|
1. pomočnik ravnatelja
|
2. pomočnik ravnatelja
|
3. pomočnik ravnatelja
|
Ure pouka
|
Ure podaljšanega bivanja
|
12, 13
|
32, 33
|
52, 53
|
13
|
14
|
26
|
14, 15
|
34, 35
|
54, 55
|
12
|
13
|
24
|
16, 17
|
36, 37
|
56, 57
|
11
|
12
|
22
|
18, 19
|
38, 39
|
58, 59
|
10
|
11
|
20
|
20, 21
|
40, 41
|
60, 61
|
9
|
10
|
18
|
22, 23
|
42, 43
|
62, 63
|
8
|
9
|
16
|
24, 25
|
44, 45
|
64, 65
|
7
|
8
|
14
|
26, 27
|
46, 47
|
66, 67
|
6
|
7
|
12
|
28, 29
|
48, 49
|
68, 69
|
5
|
6
|
10
|
30, 31
|
50, 51
|
70, 71
|
4
|
5
|
8
|
Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko
ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega
strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila,
vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 30 oddelkov.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik
ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja
in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki,
bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.
8. člen
(svetovalni delavec)
V osnovni šoli se sistemizira eno delovno
mesto svetovalnega delavca na 14 oddelkov, v šoli z večjim oziroma manjšim
številom oddelkov pa v ustreznem deležu.
Šola dodatno
sistemizira delovno mesto svetovalnega delavca glede na število učencev v
skladu z naslednjimi merili:
Število učencev
|
Delež delovnega mesta
|
do 200
|
0,15
|
201–350
|
0,30
|
351–500
|
0,45
|
501 in več
|
0,60
|
Skupni delež svetovalnega delavca ne sme
biti manjši od 0,50 delovnega mesta.
8.a člen
(dodatni strokovni delavec za delo z
učenci Romi)
V osnovni šoli
se za delo z učenci Romi sistemizira dodatno delovno mesto strokovnega delavca
v skladu z naslednjimi merili:
Število učencev
Romov
|
Delež delovnega
mesta
|
od
|
do
|
4
|
8
|
0,10
|
9
|
13
|
0,25
|
14
|
19
|
0,50
|
20
|
26
|
0,75
|
27
|
34
|
1,00
|
35
|
44
|
1,50
|
45
|
|
2,00
|
Šola lahko delež delovnega mesta razporedi
med delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč za učence Rome in delovno
mesto svetovalnega delavca.
9. člen
(knjižničar)
V osnovni šoli s 15 oddelki se sistemizira
eno delovno mesto knjižničarja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov
pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot delovno mesto s polovičnim delovnim
časom in ne več kot dve delovni mesti.
10. člen
(računalnikar-organizator informacijskih
dejavnosti)
V osnovni šoli
se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih
dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Delež delovnega mesta
|
od
|
do
|
1
|
16
|
0,50
|
17
|
26
|
0,75
|
27
|
36
|
1,00
|
37 in več
|
1,20
|
V osnovni šoli z eno podružnico se dodatno
sistemizira 0,10 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih
dejavnosti.
V osnovni šoli z dvema in več podružnicami
se dodatno sistemizira 0,20 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja
informacijskih dejavnosti.
11. člen
(osnove za sistemiziranje delovnih mest)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest
svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih
dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki.
12. člen
(organizator šolske prehrane)
V osnovni šoli se za 3000 dopoldanskih
malic sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z
manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10
delovnega mesta.
13. člen
(laborant)
Osnovna šola v oddelkih 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 10 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od
skupnega števila ur, določenih s predmetnikom, pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu in pri obveznih izbirnih predmetih s področja kemije,
fizike in biologije, če je tako določeno z učnim načrtom.
14. člen
(spremljevalec učenca)
Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na
podlagi odločbe o usmeritvi sistemizira delovno mesto spremljevalca, če ne more
zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na
drug ustrezen način.
Obseg zaposlitve spremljevalca se določi
glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč, in število ur nudenja
fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so
učenci vanj vključeni.
Spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo
ali srednjo strokovno izobrazbo.
14.a člen
(romski pomočnik)
V osnovni šoli
se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:
št. romskih učencev
|
delež delovnega mesta
|
16 – 30
|
0,5
|
31 in več
|
1
|
Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka
v utemeljenih primerih odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.
Romski pomočnik mora imeti srednjo
izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo
romski pomočnik.
15. člen
(računovodska dela)
V šoli z 12 in več oddelki se za
računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje VI ali računovodje
VII/1 ali računovodje VII/2, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem
deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
Šola s 15 in
več oddelki sistemizira delovno mesto računovodje VI ali računovodje VII/1 ali
računovodje VII/2 in delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI v skladu z
naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Delež delovnega mesta računovodje
|
Delež delovnega mesta knjigovodje
|
od
|
do
|
15
|
18
|
1,00
|
0,25
|
19
|
24
|
1,00
|
0,50
|
25
|
29
|
1,00
|
0,75
|
30
|
34
|
1,00
|
1,00
|
35
|
40
|
2,00
|
0,25
|
41 in več
|
|
2,00
|
0,50
|
Računovodja VI mora imeti najmanj višjo
strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja).
Računovodja VII/1 mora imeti visokošolsko
izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja).
Računovodja VII/2 mora imeti visokošolsko
izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi
(prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
Knjigovodja V mora imeti srednjo strokovno
izobrazbo. Knjigovodja VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko
izobrazba (prejšnja).
16. člen
(administrativna dela)
V šoli s 15 in več oddelki se za
administrativna dela sistemizira eno delovno mesto tajnika VIZ VI ali
poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v šoli z
manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50
delovnega mesta.
Šola s 23 in
več oddelki lahko sistemizira delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega
sekretarja VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/2 in delovno mesto
administratorja V ali administratorja VI v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Delež delovnega mesta tajnika VIZ VI oziroma poslovnega
sekretarja
|
Delež delovnega administratorja
|
od
|
do
|
23
|
30
|
1,00
|
0,25
|
31
|
40
|
1,00
|
0,50
|
41
|
50
|
1,50
|
0,25
|
51 in več
|
|
1,50
|
0,50
|
Administrator V mora imeti srednjo
strokovno ali splošno izobrazbo.
Tajnik VIZ VI in administrator VI morata
imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazbo (prejšnja).
Poslovni sekretar VII/1 mora imeti
visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo
(prejšnja).
Poslovni sekretar VII/2 mora imeti visokošolsko
izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi
(prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
17. člen
(črtan)
18. člen
(hišnik)
V osnovni šoli
se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto
hišnika IV v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Delež delovnega
mesta
|
od
|
do
|
|
7
|
0,60
|
8
|
11
|
0,80
|
12
|
18
|
1,00
|
19
|
32
|
1,50
|
33
|
|
2,00
|
V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako
podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika IV.
Hišnik IV mora imeti srednjo poklicno
izobrazbo.
18.a člen
(kuhar in dietni kuhar)
V osnovni šoli se za pripravo malic za 300
učencev sistemizira eno delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja, v šoli z
večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar na
matični oziroma samostojni šoli ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za
pripravo malic vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih
predpiše zdravnik.
Kuhar IV mora imeti srednjo poklicno
izobrazbo.
Kuhar V mora imeti srednjo strokovno
izobrazbo.
Dietni kuhar IV mora imeti srednjo poklicno
izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja
priprave dietnih jedi.
Dietni kuhar V mora imeti:
-
srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja
priprave dietnih jedi,
-
srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih
izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali
-
pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna
kuharica.
18.b člen
(čistilec)
V osnovni šoli se na 900 m2 talne hišne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilca II, v
šoli z večjo ali manjšo talno čistilno površino pa v ustreznem deležu.
Čistilec II mora imeti končano osnovno
šolo.
18.c člen
(gospodinjec)
V podružnici
šole se za pripravo malic in za čiščenje namesto delovnih mest kuharja IV in
čistilca II lahko sistemizira delovno mesto gospodinjca II v skladu z
naslednjimi merili:
Število učencev
|
Delež delovnega
mesta
|
od
|
do
|
|
13
|
0,60
|
14
|
21
|
0,75
|
22
|
32
|
0,90
|
33
|
|
1,00
|
Gospodinjec II mora imeti končano osnovno
šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so potrebna za delo, ki ga
opravlja.
19. člen
(osnova za sistemiziranje delovnih mest
administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev)
Osnova za sistemiziranje delovnih mest
pisarniškega referenta, računovodje, hišnika in kurjača so čisti in kombinirani
oddelki ter oddelki podaljšanega bivanja.
19.a člen
(vodenje in
koordiniranje)
Če se na podlagi normativov za
administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj
tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo
delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je
uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni
razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja,
koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter
pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo
položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o
organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.
Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe
tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna
mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali
podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije ali
delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).
Če se na podlagi normativov sistemizira
manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število
delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, osnovna šola pa v
aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna
mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za
njih zagotovljena finančna sredstva, mora osnovna šola iz istega vira
zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo
o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih
delavcev.
20. člen
(določitev števila oddelkov podaljšanega
bivanja)
Število oddelkov podaljšanega bivanja, ki
je merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu s 7. in 19. členom tega pravilnika ter določitev učne obveznosti ravnatelja in pomočnika ravnatelja, se
določi tako, da se število ur programa podaljšanega bivanja, ki ga šola izvaja,
deli s 25. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se
pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.
21. člen
(merila za oblikovanje oddelkov)
Normativ za oblikovanje oddelka v
dvojezični osnovni šoli in v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom je 21
učencev.
Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem
so najmanj 3 romski učenci, je 16 učencev.
22. člen
(oddelki, v katere so usmerjeni učenci s
posebnimi potrebami)
Število učencev v oddelku osnovne šole se
lahko zniža, če so v oddelku učenci s posebnimi potrebami, ki imajo to določeno
v odločbi o usmeritvi.
O številu učencev v oddelku odloči šolska
strokovna skupina. Če odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila
učencev v oddelku zahteva oblikovanje dodatnega oddelka, mora šola za to
pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju:
ministrstvo). Dodatni oddelek se lahko oblikuje le ob začetku šolskega leta.
23. člen
(merila za oblikovanje kombiniranih
oddelkov)
Normativ za oblikovanje kombiniranega
oddelka iz dveh razredov je 10 učencev, iz treh razredov ali več razredov pa 8
učencev.
V dvojezičnih osnovnih šolah se kombinirani
oddelki oblikujejo le v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Kombinirani oddelki se praviloma oblikujejo
iz učencev zaporednih razredov, če pa to ni mogoče, pa iz učencev razredov, med
katerima je največ en razred.
Za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku
osnovne šole z italijanskim učnim jezikom, v katerega so vključeni učenci od 1.
do 3. razreda, in se v oddelek ne vključuje drugi učitelj, sta določeni
2 uri tedensko. Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 4. do
6. razreda, so za ločeno poučevanje posameznih vsebin določene 4 ure tedensko,
če pa so v kombinirani oddelek vključeni učenci od 7. do 9. razreda, pa je za
ločeno poučevanje določeno 7 ur tedensko.
Če je v drugem in tretjem
vzgojno-izobraževalnem obdobju število učencev dveh zaporednih razredov 10 in
manj, se ti učenci združujejo pri pouku tehnike in tehnologije, gospodinjstva,
športa, likovne umetnosti, glasbene umetnosti ter domovinske in državljanske
vzgoje in etike.
24. člen
(merila za oblikovanje oddelkov
podaljšanega bivanja)
Normativ za oblikovanje oddelka
podaljšanega bivanja je 21 učencev, za oblikovanje oddelka podaljšanega
bivanja, v katerem so učenci iz dveh ali več razredov pa 16 učencev.
Oddelek se oblikuje za najmanj 10 učencev,
na podružnici šole pa za 8 učencev.
25. člen
(merila za oblikovanje učnih skupin)
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri
gospodinjstvu v 6. razredu, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu in
največ pri 50 % ur likovne umetnosti v 7., 8. in 9. razredu ter pri izbirnih
predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije
ter kemije je 17 učencev.
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri
športu od 6. razreda dalje je 17 učencev. Učne skupine
se oblikujejo po spolu v okviru enega razreda. V primeru, da je število učencev
ali učenk določenega razreda manjše, se skupine oblikujejo iz dveh zaporednih
razredov. Kadar to ni mogoče, se učenci po spolu delijo le v primeru, če je v
posamezni skupini najmanj 8 učencev.
V dvojezičnih šolah se učne skupine za
madžarščino kot materni jezik v vseh vzgojno-izobraževalnih obdobjih in za slovenščino
kot drugi jezik v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju oblikujejo iz največ
dveh oddelkov istega razreda.
Učne skupine pri posameznih predmetih v
drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, pri katerih poteka pouk pretežno
v madžarskem oziroma v slovenskem jeziku, se oblikujejo v skladu z izvedbenimi
navodili.
26. člen
(manjše učne skupine)
Število učnih skupin za izvedbo pouka v
manjših učnih skupinah pri posameznem predmetu je v šolah z enim ali dvema
oddelkoma posameznega razreda za eno skupino večje, kot je število oddelkov
posameznega razreda, v šolah s tremi in več oddelki posameznega razreda pa za
dve skupini večje kot je število oddelkov posameznega razreda.
V šolah z enim oddelkom istega razreda
oziroma s kombiniranim oddelkom, v katerem je 10 ali manj učencev, se dodatna
skupina ne oblikuje.
27. člen
(učne skupine za izvedbo izbirnih
predmetov)
Največje možno število učnih skupin za
izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim
številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 16 prišteje število oddelkov
teh razredov (št. učencev: 16 + n, pri čemer je n število oddelkov).
Šole, ki po določilu prejšnjega odstavka
oblikujejo manj kot 10 skupin, lahko oblikujejo 1 dodatno učno skupino.
V skupini za izvajanje izbirnih predmetov
je lahko največ 21 učencev, razen pri predmetih, določenih v prvem odstavku 25.
člena tega pravilnika.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega
člena se lahko oblikuje več učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov v
šolah, ki izvajajo pouk izbirnega predmeta tujega jezika v drugem oziroma
tretjem letu in v primerih, da izbirni predmet vključuje narodnostne vsebine.
Če je na način iz prvega odstavka tega člena izračunano
število decimalno število, se število učnih skupin za posamezno obdobje vedno
zaokroži navzgor do celega števila.
27.a člen
(učne skupine pri pouku neobveznih
izbirnih predmetov)
Normativ za oblikovanje učnih skupin pri
pouku neobveznih izbirnih predmetov je 21 učencev.
Učna skupina za izvajanje neobveznega
izbirnega predmeta prvega tujega jezika v 1. razredu se oblikuje za najmanj 5
učencev.
Učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih
predmetov od 4. do 9. razreda se oblikujejo iz učencev drugega oziroma tretjega
vzgojno-izobraževalnega obdobja. Največje možno število učnih skupin za izvedbo
pouka neobveznih izbirnih predmetov za učence drugega oziroma tretjega
vzgojno-izobraževalnega obdobja se določi tako, da se število učencev drugega
oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja deli s 17. Če je na ta način
izračunano število decimalno število, se število učnih skupin za posamezno
obdobje vedno zaokroži navzgor do celega števila. Učna skupina za izvajanje
posameznega neobveznega izbirnega predmeta od 4. do 9. razreda se oblikuje za
najmanj 8 učencev. Šola oblikuje učno skupino za pouk neobveznega izbirnega
predmeta za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja za
najmanj 5 učencev, če je to edina učna skupina.
Učna skupina za izvajanje neobveznega
izbirnega predmeta šport in neobveznega izbirnega predmeta tehnika se deli, če
je v njej 18 ali več učencev.
Učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov se
oblikujejo ločeno za matično šolo in za podružnico šole.
28. člen
(merila za oblikovanje skupin jutranjega
varstva)
Normativ za oblikovanje skupine jutranjega
varstva je 21 učencev.
Skupina učencev za jutranje varstvo se
oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 5 učencev 1. razreda.
29. člen
(spremstvo)
Normativ za spremstvo učencev na
ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah
vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 15
učencev.
Pri izvajanju drugih organiziranih oblik
vzgojno-izobraževalnega dela v okviru obveznega ali razširjenega programa, ki
poteka izven šolskega prostora, šola zagotovi spremljevalca v skladu s
prejšnjim odstavkom, lahko pa zagotovi tudi dodatne spremljevalce, če je tako
določeno z načrtom izvajanja aktivnosti.
30. člen
(šola v naravi)
Šola mora za izvedbo šole v naravi
zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih
dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov
in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.
31. člen
(plavanje, smučanje in druge športne aktivnosti
ter kolesarski izpit)
Normativ za oblikovanje skupine pri
plavanju je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.
Normativ za oblikovanje skupine pri
smučanju je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.
Normativ za oblikovanje skupine pri
športnih aktivnostih, ki niso športne aktivnosti iz prvega ali drugega odstavka
tega člena, je 15 učencev oziroma 12 učencev, če gre za učence začetnike.
Normativ za oblikovanje skupine za učenje
in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.
32. člen
(izjeme)
Število učencev, določeno za oblikovanje
oddelkov v 21., 23. in 24. členu ter skupin v 25., 26., 27., 27.a in 28. členu tega pravilnika, je lahko v soglasju z ministrstvom
večje za dva učenca.
Med šolskim letom se dodatni oddelek ali
učna skupina ne oblikuje, če se število učencev v oddelku oziroma učni skupini
poveča za dva učenca nad številom, določenim z normativom.
Druge izjeme zaradi posebnih delovnih
razmer oziroma manjšega vpisa odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.
III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST
33. člen
(učitelji)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev –
učiteljev za obvezni program so:
-
ure pouka v skladu s predmetnikom,
-
ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,
-
ure pouka v manjših učnih skupinah za izvedbo pouka slovenščine oziroma
italijanščine, matematike in tujega jezika od 4. do 9. razreda,
-
ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi učitelj,
-
ure pouka v 2. in 3. razredu v dvojezičnih šolah, pri katerih sodeluje v
skladu z izvedbenimi navodili drugi učitelj,
-
0,28 ure pouka gospodinjstva tedensko na oddelek 5. razreda in 0,57
ure pouka gospodinjstva tedensko na oddelek 6. razreda, ki se izvaja v okviru
naravoslovnih in tehniških dni,
-
največ dve uri pouka tujega jezika za učenca, ki se je prešolal na šolo,
kjer se poučuje drug tuji jezik.
Element za sistemizacijo delovnih mest
učiteljev za izvedbo pouka v kombiniranem oddelku so ure pouka tistega razreda
v kombinaciji, ki ima v skladu s predmetnikom največje število ur pouka
obveznih predmetov in ure za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku v skladu
s tem pravilnikom.
Elementi za sistemizacijo delovnih mest
strokovnih delavcev – učiteljev za razširjeni program so:
-
ure pouka neobveznih izbirnih predmetov,
-
ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek oziroma
v skladu z izvedbenimi navodili,
-
program dela v podaljšanem bivanju,
-
ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem – 0,5 ure
tedensko na oddelek,
-
2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure za mladinski
pevski zbor,
-
3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in
tehnologije tedensko za učence v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem
obdobju,
-
5 ur interesnih dejavnosti letno na skupino 5 učencev 5. razreda za
učenje in preverjanje vožnje v cestnem prometu za kolesarski izpit,
-
največ 2 uri jutranjega varstva za skupino učencev 1. razreda
dnevno.
Element za sistemizacijo delovnega mesta
učitelja za dodatno strokovno pomoč so ure dodatne strokovne pomoči na podlagi
odločb o usmeritvi, ki so namenjene premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma
motenj. Če ima učitelj za dodatno strokovno pomoč sklenjeno delovno razmerje na
osnovni šoli in izvaja delo na najmanj treh vzgojno-izobraževalnih zavodih,
vključno z zavodom, kjer ima sklenjeno delovno razmerje, šola sistemizira
delovno mesto mobilnega učitelja za dodatno strokovno pomoč.
Element za sistemizacijo delovnega mesta
učitelja za učence Rome so ure dodatne strokovne pomoči, namenjene učencem
Romom.
Elementi za sistemizacijo delovnih mest učiteljev v
dvojezični osnovni šoli s prilagojenim programom za izvedbo timskega poučevanja
in poučevanja v okviru jezikovnih učnih skupin v skladu z Izvedbenimi navodili
za izvajanje Prilagojenega izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim
standardom za dvojezično osnovno šolo so:
-
22 ur za timsko poučevanje v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem
obdobju,
-
1 ura pri največ treh predmetih za oblikovanje učnih jezikovnih skupin v
tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ali pri enem predmetu v obsegu vseh ur
po predmetniku.
34. člen
(drugi strokovni delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest
drugih strokovnih delavcev so naloge:
-
šolskega svetovalnega delavca,
-
knjižničarja,
-
organizatorja šolske prehrane,
-
računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti,
-
laboranta.
35. člen
(administrativni, računovodski, tehnični
in drugi delavci)
Elementi za sistemizacijo delovnih mest
administrativnih, računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:
-
računovodska dela,
-
administrativna dela,
-
tehnično-vzdrževalna dela,
-
priprava šolskih malic,
-
čiščenje šolskih prostorov,
-
pomoč spremljevalca učencem s posebnimi potrebami,
-
pomoč učencem Romom.
36. člen
(pogodba o opravljanju storitev)
Šola lahko za opravljanje računovodskih,
administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in
za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru
sistemiziranih delovnih mest, izjemoma sklene pogodbo o opravljanju storitev,
če so bile predhodno izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi
in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Merila in kriterije za plačilo storitev po
pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.
36.a člen
(plačilo ur dodatne strokovne pomoči)
Merila in kriterije za plačilo ur dodatne
strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami, namenjenih učni pomoči in ur
dodatne strokovne pomoči za učence tujce, določi minister, pristojen za
šolstvo.
36.b člen
(plačilo za vrednotenje preizkusov znanja)
Merila in kriterije za plačilo vrednotenja
preizkusov znanja iz nacionalnega preverjanja znanja določi minister, pristojen
za šolstvo.
37. člen
(sistemiziranje delovnih mest za
nadstandardni del programa)
Šola lahko sistemizira tudi druga delovna
mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih
mest, določenih v 33., 34. in 35. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira
določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in
standardi v II. poglavju tega pravilnika.
V primeru iz prejšnjega odstavka si
potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovi iz:
-
proračuna lokalne skupnosti,
-
iz sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v
skladu s sklepom sveta zavoda,
-
iz drugih virov.
Pravilnik o normativih in standardih za
izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah
z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 75/05)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(pouk
gospodinjstva)
Za oddelke 8. in 9. razreda, v katerih so učenci, ki iz 5. razreda osemletne osnovne šole preidejo v 7. razred
programa devetletne osnovne šole je element za sistemizacijo učitelja
gospodinjstva 0,57 ure gospodinjstva tedensko na oddelek, ki se izvaja v okviru
naravoslovnih in tehniških dni.
Učenci se pri pouku delijo v učne skupine v
skladu z normativom za oblikovanje učnih skupin, določenem v prvem odstavku 25.
člena tega pravilnika.
39. člen
(predpisa, ki
prenehata veljati)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika
prenehata veljati Pravilnik o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo
delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje programa 9-letne
osnovne šole iz sredstev državnega proračuna v dvojezičnih osnovnih šolah in
osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanih območjih
(Uradni list RS, št. 82/03) in Odredba o normativih in standardih v osnovnih
šolah (Uradni list RS, št. 37/97 in 62/01), uporabljata pa se do začetka
uporabe tega pravilnika.
40. člen
(uveljavitev
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2005.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v
dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
(Uradni list RS, št. 85/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2006.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v
dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
(Uradni list RS, št. 68/07) vsebuje naslednje prehodne in
končno določbo:
»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
8. člen
Ne glede na določbe 1. in 7. člena tega
pravilnika, so do izdaje odločb v postopkih preverjanja ustreznosti usmeritve,
element za sistemizacijo delovnih mest vse ure dodatne strokovne pomoči,
določene v odločbah o usmeritvi, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega
pravilnika.
9. člen
Do prvega izplačila plač po Zakonu o
sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno
besedilo in 121/06, 1/07) se v 1., 7. in 9. razredu za naloge razrednika prizna
vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa vrednost ene ure
tedensko, za opravljanje nalog mentorja pripravniku pa vrednost ene ure pouka
tedensko.
10. člen
Računovodje, ki so do uveljavitve tega
pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del,
lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska
dela, in sicer vse do prekinitve delovnega razmerja na področju vzgoje in
izobraževanja.
11. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2007.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika
o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih
osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS,
št. 73/08) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
Črta se 9. člen prehodnih določb Pravilnika
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o normativih in standardih za izvajanje
programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z
italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 68/07).
16. člen
Pisarniški referenti, ki so do uveljavitve
tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje administrativnih
del, lahko po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo dela poslovnega sekretarja
VI. Če ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta poslovni
sekretar VI, si morajo najkasneje v osmih letih od podpisa nove pogodbe o
zaposlitvi pridobiti pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI,
razen v primeru, da izpolnijo minimalne pogoje za pridobitev pravice do
starostne pokojnine prej kot v desetih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi.
17. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne
1. septembra 2008, razen 5. in 6. člena, drugega odstavka 13. člena ter
16. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta 2008.«.
Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih
in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah
in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 18/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v
dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni
list RS, št. 51/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
9. člen
(uveljavitev
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra
2014.«.
Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih
in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah
in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 64/15)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(uveljavitev
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih
in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah
in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 47/17)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Delavci, ki so do uveljavitve tega
pravilnika opravljali delo na delovnem mestu poslovni sekretar VI, po
uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu tajnik
VIZ VI.
3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v
dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom
(Uradni list RS, št. 54/21)
vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(računovodje)
Računovodje, ki so do uveljavitve tega
pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del na
delovnem mestu računovodja VI, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še
naprej opravljajo računovodska dela na delovnem mestu računovodja VI, in sicer
do prenehanja delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.
6. člen
(sistemizacija romskega pomočnika)
Do dopolnitve Kataloga funkcij, delovnih
mest in nazivov v javnem sektorju, se romski pomočnik sistemizira na delovno
mesto J035064 – Spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov V.
7. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2021.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih
in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah
in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 111/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2021.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih
in standardih za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah
in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 161/22)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
(računovodja, tajnik in poslovni sekretar)
Delavci, ki so do uveljavitve tega
pravilnika opravljali delo na delovnem mestu računovodja VII/1 in izpolnjujejo
pogoje za zasedbo delovnega mesta računovodja VII/2, po uveljavitvi tega
pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu računovodja VII/2.
Delavci, ki so do uveljavitve tega
pravilnika opravljali delo na delovnem mestu tajnik VIZ VI in izpolnjujejo
pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VII/1 ali VII/2, po
uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu poslovni sekretar
VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2.
4. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2023.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v
dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni
list RS, št. 74/23)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
(pomočnik ravnatelja v šolskem letu 2023/2024)
Ne glede na spremenjeni 7. člen pravilnika
ravnatelj v šolskem letu 2023/2024 lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni
šoli s 16 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 36
oddelkih, tretjega pa pri 56 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja
ravnatelj ne sme imenovati več oseb.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne
obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela.
Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne
obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za
sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena pravilnika, razen ur
jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja
opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo
knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in
delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna
obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se
določi v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Učna obveznost
|
Ure drugega strokovnega dela
|
1. pomočnik ravnatelja
|
2. pomočnik ravnatelja
|
3. pomočnik ravnatelja
|
Ure pouka
|
Ure podaljšanega bivanja
|
16, 17
|
36, 37
|
56, 57
|
13
|
14
|
26
|
18, 19
|
38, 39
|
58, 59
|
12
|
13
|
24
|
20, 21
|
40, 41
|
60, 61
|
11
|
12
|
22
|
22, 23
|
42, 43
|
62, 63
|
10
|
11
|
20
|
24, 25
|
44, 45
|
64, 65
|
9
|
10
|
18
|
26, 27
|
46, 47
|
66, 67
|
8
|
9
|
16
|
28, 29
|
48, 49
|
68, 69
|
7
|
8
|
14
|
30, 31
|
50, 51
|
70, 71
|
6
|
7
|
12
|
32, 33
|
52, 53
|
72, 73
|
5
|
6
|
10
|
34, 35
|
54, 55
|
74, 75
|
4
|
5
|
8
|
Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja,
lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega
strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila,
vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 34 oddelkov.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko
pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta
pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in
kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.
27. člen
(pomočnik ravnatelja v šolskem letu 2024/2025)
Ne glede na spremenjeni 7. člen pravilnika
ravnatelj v šolskem letu 2024/2025 lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni
šoli s 14 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 34
oddelkih, tretjega pa pri 54 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika
ravnatelja ravnatelj ne sme imenovati več oseb.
Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne
obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med
učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne
obveznosti, spadajo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za
sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 33. člena pravilnika, razen ur
jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja
opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, spada svetovalno delo, delo
knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in
delo organizatorja šolske prehrane.
Tedenska učna
obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se
določi v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
|
Učna obveznost
|
Ure drugega strokovnega dela
|
1. pomočnik ravnatelja
|
2. pomočnik ravnatelja
|
3. pomočnik ravnatelja
|
Ure pouka
|
Ure podaljšanega bivanja
|
14, 15
|
34, 35
|
54, 55
|
13
|
14
|
26
|
16, 17
|
36, 37
|
56, 57
|
12
|
13
|
24
|
18, 19
|
38, 39
|
58, 59
|
11
|
12
|
22
|
20, 21
|
40, 41
|
60, 61
|
10
|
11
|
20
|
22, 23
|
42, 43
|
62, 63
|
9
|
10
|
18
|
24, 25
|
44, 45
|
64, 65
|
8
|
9
|
16
|
26, 27
|
46, 47
|
66, 67
|
7
|
8
|
14
|
28, 29
|
48, 49
|
68, 69
|
6
|
7
|
12
|
30, 31
|
50, 51
|
70, 71
|
5
|
6
|
10
|
32, 33
|
52, 53
|
72, 73
|
4
|
5
|
8
|
Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov
ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma
obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot
določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 32 oddelkov.
Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko
pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.
Osnova za sistemiziranje delovnega mesta
pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in
kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.
28. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1.
septembra 2023.«.