Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Pravilnika o splošni maturi obsega:
-
Pravilnik o splošni maturi (Uradni list RS, št. 29/08 z dne 21. 3.
2008),
-
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o splošni maturi
(Uradni list RS, št. 40/11 z dne 27. 5. 2011).
PRAVILNIK
o splošni maturi
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa:
-
naloge Državne komisije za splošno maturo (v nadaljnjem besedilu:
Državna komisija), državnih predmetnih komisij za splošno maturo (v nadaljnjem
besedilu: državna predmetna komisija), postopek imenovanja, sestavo in naloge
šolskih maturitetnih komisij za splošno maturo (v nadaljnjem besedilu: šolska
maturitetna komisija) in šolskih izpitnih komisij za splošno maturo (v
nadaljnjem besedilu: šolska izpitna komisija) ter naloge Državnega izpitnega
centra,
-
način in postopek prijave ter odjave k splošni maturi oziroma k
posameznemu izpitu,
-
izpitni red,
-
izvedbo in ocenjevanje pisnega, ustnega ter praktičnega dela izpita in
izpitnega nastopa,
-
varstvo pravic kandidatov in postopek vpogleda v izpitno dokumentacijo,
-
druga maturitetna pravila.
2. člen
(opravljanje splošne mature)
Kandidati opravljajo splošno maturo pod
enakimi pogoji, določenimi z Zakonom o maturi (v nadaljnjem besedilu: zakon) in
s tem pravilnikom.
Kandidati s posebnimi potrebami in v
utemeljenih primerih tudi drugi kandidati (nenadna bolezen, poškodba) opravljajo
splošno maturo v skladu s pravili, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo
(v nadaljnjem besedilu: minister).
II. OPRAVLJANJE SPLOŠNE MATURE
3. člen
(pravica do opravljanja splošne mature)
Splošno maturo lahko opravlja, kdor je
uspešno končal izobraževalni program gimnazije ali maturitetni tečaj ali kdor
je ali bo v letu, v katerem bo opravljal splošno maturo, dopolnil najmanj 21
let.
4. člen
(predmeti splošne mature)
Splošna matura se opravlja iz petih predmetov,
od tega iz treh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela.
Predmeti skupnega dela splošne mature so:
-
slovenščina,
-
tuji jezik in
-
matematika.
Na območjih, kjer živi italijanska narodna
skupnost, je v šolah z italijanskim učnim jezikom predmet skupnega dela splošne
mature namesto slovenščine italijanščina, na območjih, kjer živi madžarska
narodna skupnost, pa lahko kandidat izbere slovenščino ali madžarščino.
Predmeti skupnega dela splošne mature so
obvezni za vse kandidate.
Predmeti izbirnega dela splošne mature so
objavljeni v Maturitetnem izpitnem katalogu za splošno maturo. Kandidat jih
izbere v skladu z izbirnimi pravili, ne glede na to, kako se je nanje
pripravljal. Kandidat, ki opravlja splošno maturo na narodno mešanem območju, lahko
v izbirnem delu izbira med tujim jezikom in drugim jezikom na narodno mešanem
območju.
Predmete izbirnega dela splošne mature
določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na predlog
Državne komisije v soglasju s senati univerz in samostojnih visokošolskih
zavodov izmed predmetov, ki se poučujejo v gimnaziji in so podlaga za
visokošolski študij na več znanstvenih, umetniških ali strokovnih študijskih
področjih.
V skladu z zakonom in pravili iz prejšnjega
odstavka, ki jih sprejme Državna komisija, lahko kandidat opravlja še šesti
maturitetni predmet.
5. člen
(posamezni izpit splošne mature)
Izpit iz posameznega predmeta splošne
mature lahko v skladu z zakonom in drugimi maturitetnimi pravili opravlja
kandidat:
-
ki pri splošni maturi izpit popravlja ali izboljšuje oceno,
-
ki je že opravil splošno maturo,
-
ki mu je bilo spričevalo, pridobljeno v tujini, priznano kot spričevalo
o splošni maturi,
-
ki opravlja poklicno maturo ali jo je že opravil.
6. člen
(ravni zahtevnosti in način opravljanja
izpita)
Izpit pri splošni maturi se opravlja na eni
oziroma osnovni ali višji ravni zahtevnosti v skladu s predmetnim izpitnim
katalogom.
Izpit iz posameznega predmeta je lahko v
skladu s predmetnim izpitnim katalogom sestavljen iz delov izpita, ki se lahko
opravljajo:
-
pisno,
-
ustno,
-
kot vaje (laboratorijske, terenske in drugo),
-
kot naloge (seminarske, raziskovalne, projektne in druge) in
-
kot izpitni nastop.
Naloga in vaje se opravljajo kot praktični
del izpita. Pri posameznem predmetu je možna kombinacija različnih oblik
praktičnega dela izpita.
Izpit pri splošni maturi ima lahko zunanji
in notranji del. Zunanji del izpita je pisni izpit in izpitni nastop, notranji
deli izpita so ustni izpit in praktični del izpita.
7. člen
(izvajalci)
Izvajalci splošne mature so šole in
organizacije za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: šola), ki
izvajajo gimnazijski izobraževalni program.
III. MATURITETNI ORGANI, DRŽAVNI IZPITNI CENTER IN
MATURITETNA KOORDINACIJA
8. člen
(naloge Državne komisije)
Državna komisija poleg nalog, ki so
določene v zakonu:
-
predlaga ministru smeri razvoja splošne mature na podlagi izkušenj in
mednarodnih primerjav,
-
pri sprejemanju odločitev skrbi za smotrno uporabo materialnih,
finančnih in človeških virov pri pripravi in izvedbi splošne mature,
-
skrbi za racionalno zasnovo splošne mature in kakovost njene vsebine ter
postopkov,
-
koordinira, usklajuje in sodeluje pri pripravi in izvedbi splošne
mature,
-
za posamezni izpitni rok z žrebom določi izpitne komplete za pisni
izpit,
-
na predlog državne predmetne komisije določi merila za pretvorbo
odstotnih točk v ocene,
-
v skladu s pravili iz 2. člena tega pravilnika odloča o prilagojenem
načinu opravljanja splošne mature,
-
(črtana),
-
v sodelovanju z Državnim izpitnim centrom pripravi predlog Maturitetnega
izpitnega kataloga za splošno maturo in ga skupaj s predlogi predmetnih
izpitnih katalogov za splošno maturo predloži v potrditev pristojnemu strokovnemu
svetu,
-
sprejema navodila za izvedbo različnih delov izpita,
-
usklajuje cilje in vsebino usposabljanja članov državnih predmetnih
komisij, predsednikov in tajnikov šolskih maturitetnih komisij ter zunanjih
ocenjevalcev,
-
lahko imenuje osebe, ki neposredno spremljajo izvedbo splošne mature,
-
na predlog Državnega izpitnega centra lahko določi obseg izmenjave
nadzornih učiteljev,
-
na predlog Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in univerz lahko
imenuje zunanjega člana šolske maturitetne komisije,
-
na predlog Državnega izpitnega centra lahko imenuje pregledovalce
izpitnih kompletov,
-
obvešča pristojne institucije, organe in šole o svojih sklepih,
pomembnih za izvedbo splošne mature,
-
sprejme posebne ukrepe v primeru izrednih razmer,
-
sprejme letno poročilo o splošni maturi,
-
opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi.
Pred izdajo sklepov, ki imajo finančne
posledice, mora Državna komisija pridobiti soglasje ministra, pred izdajo
sklepov, ki bistveno posegajo v izvedbene postopke, pa mnenje Državnega
izpitnega centra.
9. člen
(imenovanje državnih predmetnih komisij)
Predsednike in člane državnih predmetnih
komisij imenuje Državna komisija na predlog Državnega izpitnega centra, glavne
ocenjevalce pa imenuje Državni izpitni center.
Postopek in kriterije za imenovanje in
razrešitev predsednika in članov državnih predmetnih komisij sprejme Državna
komisija na predlog Državnega izpitnega centra.
10. člen
(naloge državne predmetne komisije)
Državna predmetna komisija opravlja poleg
nalog, določenih z zakonom, še naslednje naloge:
-
se seznanja z mednarodno primerljivimi
izpiti,
-
predlaga Državni komisiji razvoj
predmeta in izpita,
-
skrbi za racionalno zasnovo in izvedbo
izpita ter kakovost vsebine in postopkov izpita ter spremlja in proučuje
značilnosti izpita in interpretira izpitne rezultate,
-
pripravi predlog predmetnega izpitnega
kataloga,
-
v predmetnem izpitnem katalogu
načrtuje in z izpitnimi kompleti ter postopki izvedbe pripravlja veljavne, zanesljive,
sprejemljive in učinkovite izpite,
-
za vsak izpitni rok pripravi ustrezno
število izpitnih kompletov za pisni izpit,
-
pripravi seznam vprašanj za ustni
izpit, če tako zahteva struktura izpita,
-
izvede moderacijo navodil za
ocenjevanje pisnega izpita,
-
pripravi predlog meril za pretvorbo
odstotnih točk v ocene in sodeluje z Državno komisijo v postopkih usklajevanja,
-
določa merila za izbor zunanjih
ocenjevalcev,
-
sodeluje v postopkih zunanjega
ocenjevanja,
-
pripravi poročilo o zunanjem
ocenjevanju,
-
na podlagi rezultatov in statističnih
podatkov Državnega izpitnega centra pripravi analizo nalog in zunanjega
ocenjevanja za spomladanski izpitni rok,
-
sodeluje pri načrtovanju in izvedbi
usposabljanja zunanjih ocenjevalcev pri splošni maturi, lahko pa tudi pri
izobraževanju učiteljev,
-
lahko sodeluje pri pripravi prilagoditve
načina opravljanja splošne mature in načina zunanjega ocenjevanja znanja za
kandidate s posebnimi potrebami,
-
pripravlja gradiva za stalno zbirko
izpitnih nalog in vprašanj po navodilih Državnega izpitnega centra,
-
lahko spremlja izvedbo splošne mature
na šolah,
-
opravlja druge naloge v skladu s tem
pravilnikom, sklepi Državne komisije in navodili Državnega izpitnega centra.
11. člen
(sestava in imenovanje šolske maturitetne
komisije)
Šolsko maturitetno komisijo sestavljajo:
predsednik, namestnik, tajnik in najmanj en član. Predsednik šolske maturitetne
komisije je ravnatelj, v organizacijah za izobraževanje odraslih pa je lahko
predsednik vodja izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: ravnatelj).
Namestnika predsednika, tajnika in notranje
člane šolske maturitetne komisije imenuje na začetku šolskega leta ravnatelj
izmed učiteljev šole za obdobje od 1. novembra do 31. oktobra
naslednjega šolskega leta. Pred imenovanjem predlagani kandidati podpišejo
izjavo o sorodstvenem ali podobnem razmerju s kandidati, ki opravljajo splošno
maturo ne tej šoli.
Sestavo šolske maturitetne komisije objavi
šola najkasneje do konca oktobra tekočega šolskega leta.
Državna komisija lahko na predlog Zavoda
Republike Slovenije za šolstvo in na predlog univerz imenuje največ tri zunanje
člane šolske maturitetne komisije najkasneje do 1. aprila za obdobje od
1. aprila do 31. oktobra v koledarskem letu.
V šolsko maturitetno komisijo ne sme biti
imenovana oseba, ki je s katerimkoli kandidatom na tej šoli v krvnem sorodstvu
v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena, v svaštvu do
vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec ali če je s
kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski skupnosti ali
registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko
ravnatelj oziroma tajnik sodeluje v šolski maturitetni komisiji in opravlja naloge,
ki niso povezane z izpitno tajnostjo.
12. člen
(naloge šolske maturitetne komisije)
Šolska maturitetna komisija:
-
vodi pripravo in izvedbo splošne
mature in predmaturitetnega preizkusa,
-
sodeluje z Državnim izpitnim centrom
in Državno komisijo,
-
imenuje šolske izpitne komisije,
-
daje navodila šolskim izpitnim
komisijam in usklajuje njihovo delo,
-
ugotavlja izpolnjevanje pogojev za
opravljanje splošne mature,
-
obvešča Državni izpitni center o
spremembi prijave, upravičenosti razlogov za kasnejšo prijavo in nepravočasni
odjavi,
-
lahko v skladu s koledarjem dovoli
kandidatu, ki se iz upravičenih razlogov ni udeležil ustnih izpitov, opravljanje
izpita še v istem izpitnem roku,
-
predlaga in organizira izpite za
kandidate s posebnimi potrebami,
-
izmed strokovnih delavcev določi
nadzorne učitelje pri pisnem izpitu,
-
za pisni izpit določi razporeditev
kandidatov v skupine in sedežni red v izpitnih prostorih,
-
določi in objavi dan in uro
opravljanja ustnih izpitov,
-
za ustne izpite določi razpored
kandidatov in šolskih izpitnih komisij po izpitnih prostorih,
-
po navodilih Državnega izpitnega
centra izvede izmenjavo nadzornih učiteljev,
-
določi podrobnejši koledar izvedbe
praktičnega dela izpita na šoli,
-
kandidate seznani z doseženimi točkami
pri praktičnem delu izpita,
-
odloča o ukrepih zaradi storjenih
kršitev pri izpitu,
-
odloča o pritožbah in ugovorih
kandidatov v skladu s pristojnostmi,
-
slovesno razglasi rezultate splošne
mature,
-
za čas opravljanja splošne mature
določi maturitetni hišni red,
-
po navodilih Državnega izpitnega
centra sprejme poročilo o izvedbi splošne mature na šoli,
-
opravlja druge naloge, določene s
pravilnikom, drugimi predpisi in navodili Državne komisije in Državnega
izpitnega centra.
13. člen
(naloge predsednika šolske maturitetne
komisije)
Predsednik šolske maturitetne komisije:
-
vodi seje šolske maturitetne komisije,
-
zagotavlja izvedbo splošne mature na
šoli v skladu z zakonom, tem pravilnikom in drugimi maturitetnimi pravili,
-
zagotavlja upoštevanje pravil o
varovanju izpitne tajnosti pri splošni maturi,
-
sprejema in izroča gradivo za izpit
oziroma za to pooblasti drugo osebo,
-
med izvajanjem splošne mature prilagodi organizacijo drugega dela na
šoli,
-
zagotavlja pravilnost vodenja dokumentacije in evidenc,
-
zagotavlja sodelovanje in pravočasno oddajo ustreznega gradiva Državnemu
izpitnemu centru in Državni komisiji,
-
podeljuje spričevala in obvestila o uspehu pri splošni maturi ter pri
posameznem izpitu splošne mature,
-
analizira letno poročilo o izvedbi splošne mature in predlaga
izboljšave,
-
zagotavlja varstvo pravic kandidatov,
-
organizira in zagotavlja notranji nadzor nad izvajanjem določb zakona in
predpisov izdanih na njegovi podlagi,
-
pri organizaciji splošne mature po potrebi sodeluje z drugimi šolami,
-
opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi
ter navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
14. člen
(naloge tajnika šolske maturitetne
komisije)
Tajnik šolske maturitetne komisije:
-
zagotavlja varovanje izpitne tajnosti,
-
seznanja člane šolske maturitetne komisije, šolskih izpitnih komisij in
nadzorne učitelje s pravili za izvedbo splošne mature,
-
opravlja administrativno-organizacijske naloge za šolsko maturitetno
komisijo,
-
organizira izvedbo predmaturitetnega preizkusa,
-
sprejema in izroča gradivo za izpit po pooblastilu predsednika šolske
maturitetne komisije,
-
skrbi, da so kandidati z objavo na javnem mestu oziroma ustno seznanjeni
z načinom ter pravili opravljanja splošne mature, zlasti:
a.
s koledarjem splošne mature,
b.
s koledarjem opravljanja praktičnega dela
izpita,
c.
z navodili za uporabo šifer, ki jih pripravi
Državni izpitni center,
d.
s trajanjem posameznih delov izpita,
e.
z načini ocenjevanja,
f.
z dovoljenimi gradivi in pripomočki pri izpitu,
g.
z varstvom pravic kandidatov,
h.
z drugimi obvestili v zvezi z izvajanjem
splošne mature,
-
vodi seznam predprijav in prijav kandidatov,
-
vodi seznam kandidatov za opravljanje posameznega izpita splošne mature
in jim svetuje,
-
zbere in pripravi seznam tem za praktični del izpita,
-
pripravi predlog časovne razporeditve opravljanja ustnih izpitov,
-
pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih in sedežni red pri
pisnem izpitu,
-
pripravi predlog razporeditve nadzornih učiteljev in šolskih izpitnih
komisij,
-
pripravi predlog razporeditve kandidatov po prostorih za ustni izpit,
-
skrbi za ustrezno pripravo izpitnih prostorov,
-
posreduje izpitna in druga gradiva nadzornim učiteljem in šolskim
izpitnim komisijam,
-
objavi govorilno uro,
-
v skladu z navodili pripravi za vsak izpitni rok predlog poročila o
opravljanju splošne mature,
-
po potrebi sodeluje z drugimi šolami pri izvedbi izpitov,
-
organizira slovesno podelitev
spričeval splošne mature,
-
opravlja druge naloge, določene s tem pravilnikom in drugimi predpisi
ter navodili Državne komisije in Državnega izpitnega centra.
15. člen
(imenovanje in sestava šolske izpitne
komisije)
Šolsko izpitno komisijo imenuje šolska
maturitetna komisija za obdobje spomladanskega in jesenskega izpitnega roka
splošne mature najkasneje do 1. aprila. V šolsko izpitno komisijo ne sme
biti imenovana oseba, ki je s kandidatom, ki opravljal izpit pred to komisijo,
v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vključno drugega kolena,
v svaštvu do vključno drugega kolena, ali je njegov posvojitelj ali posvojenec
ali če je s kandidatom v zakonski zvezi ali z njim živi v zunajzakonski
skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti.
Za izvedbo izpitov istega predmeta se lahko
imenuje več šolskih izpitnih komisij.
Šolsko izpitno komisijo za ustni izpit
sestavljajo učitelji: predsednik, izpraševalec in član.
V šolski izpitni komisiji sta najmanj dva
učitelja, ki lahko poučujeta ta predmet.
16. člen
(naloge šolske izpitne komisije)
Šolska izpitna komisija opravlja naslednje
naloge:
-
dopolni izpitni listek v skladu s predmetnim izpitnim katalogom in
navodili državne predmetne komisije,
-
izvede ustni izpit in oceni uspeh kandidata v točkah,
-
skrbi za pravilno izvedbo ustnega izpita in pravilen izračun točk,
-
obravnava strokovna vprašanja ter posreduje ugotovitve in predloge
šolski maturitetni komisiji,
-
opravlja druge naloge v skladu z navodili maturitetnih organov.
17. člen
(naloge predsednika šolske izpitne
komisije)
Predsednik šolske izpitne komisije:
-
prevzame gradivo za izvedbo ustnega izpita,
-
preveri, ali je izpitni prostor pred začetkom izpita ustrezno
pripravljen,
-
daje kandidatom navodila o poteku ustnega izpita,
-
skrbi za pravilen potek izpita in vodi zapisnik,
-
usklajuje delo in ocenjevanje pri ustnem izpitu,
-
po končanem izpitu izroči tajniku šolske maturitetne komisije izpitno
dokumentacijo,
-
v sodelovanju s člani šolske izpitne komisije pripravi analizo ustnega
izpita, če so bile pri izpitu zabeležene posebnosti,
-
zagotovi, da se ustrezno uničijo zapiski kandidatov, ki nastanejo pri
ustnem izpitu.
18. člen
(Državni izpitni center)
Državni izpitni center poleg nalog,
določenih z zakonom, opravlja še naslednje naloge:
-
sodeluje pri pripravi Maturitetnega izpitnega kataloga in predmetnih
izpitnih katalogov,
-
sodeluje pri pripravi letnega poročila o splošni maturi,
-
vodi evidenco zunanjih ocenjevalcev,
-
neposredno spremlja potek splošne mature na šolah,
-
na podlagi razpisa imenuje zunanje ocenjevalce,
-
opravlja operativne naloge, ki jih z njegovim soglasjem nanj prenese
Državna komisija.
19. člen
(maturitetna koordinacija)
Minister lahko imenuje maturitetno
koordinacijo kot strokovno posvetovalni organ, ki je sestavljen predvsem iz predstavnikov:
-
Državne komisije za splošno maturo in Državne komisije za poklicno maturo,
-
strokovnih svetov s področja vzgoje in izobraževanja,
-
javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja,
-
ministrstva, pristojnega za šolstvo.
Sestava, naloge in način delovanja
maturitetne koordinacije se opredelijo s sklepom o imenovanju.
IV. OBJAVA MATURITETNEGA IZPITNEGA KATALOGA IN PREDMETNIH
IZPITNIH KATALOGOV
20. člen
(objava katalogov)
Maturitetni izpitni katalog in predmetne
izpitne kataloge za splošno maturo objavi Državni izpitni center na svoji spletni
strani, lahko pa jih objavi tudi v tiskani obliki, kot publikacijo.
Katalogi iz prejšnjega odstavka morajo biti
objavljeni najkasneje v 90 dneh po njihovi določitvi oziroma najkasneje do
začetka pouka v tretjem letniku.
V. PRIPRAVA SPLOŠNE MATURE
21. člen
(predmaturitetni preizkus)
Šola lahko za dijake zaključnih letnikov v
okviru priprav na splošno maturo izvede predmaturitetni preizkus. Obseg, način
in rok opravljanja predmaturitenega preizkusa določi šolska maturitetna
komisija.
22. člen
(izpitni komplet)
Državna predmetna komisija zagotovi za
posamezni izpitni rok v skladu s predmetnim izpitnim katalogom, usmeritvami
Državne komisije in navodili Državnega izpitnega centra, najmanj dva izpitna
kompleta.
Državna predmetna komisija pripravi in
izroči Državnemu izpitnemu centru potrebno število izpitnih kompletov do konca
maja eno leto pred izvedbo splošne mature.
Državna predmetna komisija ob pripravi
izpitnih kompletov predvidi potrebno število odstotnih točk za oceno
zadostno (2) in število odstotnih točk za oceno odlično (5).
Državna komisija z žrebom določi po en
izpitni komplet za spomladanski izpitni rok in dva izpitna kompleta za jesenski
izpitni rok.
Državni izpitni center praviloma tri dni
pred začetkom izpitnega roka izroči predsedniku šolske maturitetne komisije
gradivo za izpit v ustreznem številu.
23. člen
(pregledovanje izpitnih kompletov)
Državna komisija lahko na predlog Državnega
izpitnega centra imenuje pregledovalce izpitnih kompletov (v nadaljnjem
besedilu: pregledovalec).
Državna komisija na predlog Državnega
izpitnega centra določi pogoje za imenovanje pregledovalcev in sprejme navodilo
za njihovo delo.
Imenovanje in delo pregledovalca je tajno.
Pregledovalec v skladu z navodili iz
drugega odstavka tega člena pregleda izpitne pole, se seznani z navodili za
ocenjevanje in izpolni vprašalnik o ustreznosti izpitnega kompleta.
Državna predmetna komisija se pred dokončno
oddajo izpitnih kompletov opredeli do pripomb in predlogov pregledovalca.
24. člen
(priprava izpitnih listkov)
Državne predmetne komisije pripravijo v
skladu z rokovnikom, ki ga določi Državni izpitni center, seznam vprašanj za
ustni izpit in komplet 35 izpitnih listkov, ki zadostuje za skupino 30
kandidatov.
Izpraševalec dopolni izpitni listek, če
tako določa predmetni izpitni katalog, en dan pred začetkom obdobja ustnih
izpitov, določenim s koledarjem splošne mature.
25. člen
(priprava drugih delov izpita)
Šolska maturitetna komisija koordinira delo
pri pripravi drugih delov izpita. Pri tem upošteva predmetni izpitni katalog,
maturitetna pravila in koledar splošne mature.
26. člen
(priprava šolskih izpitnih komisij in
nadzornih učiteljev)
Predsednik ali tajnik šolske maturitetne
komisije najmanj pet dni pred začetkom izpitnega roka seznani predsednike in
člane šolskih izpitnih komisij ter nadzorne učitelje z maturitetnimi pravili.
Predsednik ali tajnik šolske maturitetne
komisije skliče na dan pisnega izpita nadzorne učitelje najmanj 60 minut pred
začetkom izpita, jih seznani z dodatnimi navodili in jim izroči gradivo za
izpit.
Predsednik ali tajnik šolske maturitetne
komisije skliče na dan ustnega izpita člane šolskih izpitnih komisij najmanj 30
minut pred začetkom izpita, jih seznani z dodatnimi navodili in predsedniku
šolske izpitne komisije izroči gradivo za izpit.
VI. IZPITNI ROKI, RAZPOREDITEV IZPITOV, PRIJAVA IN ODJAVA
27. člen
(izpitni roki)
Splošna matura se opravlja v spomladanskem
in jesenskem izpitnem roku. Kandidat opravlja vse predmete splošne mature v
enem izpitnem roku.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko
kandidat iz 27. člena zakona opravlja splošno maturo v dveh delih v dveh zaporednih
izpitnih rokih.
Kandidat, ki na podlagi odobritve Državne
komisije opravlja splošno maturo v jesenskem izpitnem roku, mora izpolnjevati
pogoje za opravljanje splošne mature v spomladanskem izpitnem roku.
28. člen
(koledar splošne mature)
Državna komisija v skladu s šolskim
koledarjem določi koledar splošne mature, datume pisnih izpitov, datume izpitnih
nastopov, obdobje ustnih izpitov in obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo.
Šolska maturitetna komisija objavi koledar splošne
mature na oglasni deski ali drugem vidnem mestu v šoli ter na spletni strani
šole najkasneje do konca novembra za tekoče šolsko leto.
Podrobnejšo razporeditev ustnih izpitov in
praktičnega dela izpita določi šolska maturitetna komisija.
29. člen
(opravljanje izpitov)
Praktični del izpita opravijo kandidati v
času pouka praviloma v zadnjem letniku oziroma v skladu z letnim delovnim
načrtom šole.
Če je izpit sestavljen iz več delov, se
opravljajo vsi deli v istem izpitnem roku, razen delov, ki so trajno priznani.
Kandidat praviloma opravlja na isti dan
največ en del izpita oziroma izpit, če ni sestavljen iz delov.
30. člen
(prijava)
Kandidat odda predprijavo in prijavo k
splošni maturi na šoli, na kateri je vpisan oziroma je na njej uspešno dokončal
zaključni letnik gimnazije ali maturitetni tečaj. Obrazec predprijave in
prijave določi minister in ga objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega
za šolstvo.
Če želi kandidat opravljati izbirni
predmet, ki ga šola ne izvaja, v prijavi navede šolo, kjer bo ta izpit
opravljal.
Kandidat iz drugega odstavka 26. člena
zakona, kandidat, ki opravlja posamezni izpit splošne mature, in kandidat, ki
je zaključil gimnazijsko izobraževanje na šoli, ki splošne mature ne izvaja
več, se prijavi na Državnem izpitnem centru, ki kandidata s sklepom razporedi
na določeno šolo. Državni izpitni center lahko za izvedbo tega postopka
pooblasti šole.
Kandidat odda predprijavo k splošni maturi
do 15. novembra v tekočem šolskem letu, prijavo za spomladanski izpitni
rok najpozneje 60 dni pred rokom za opravljanje splošne mature, prijavo za
jesenski izpitni rok pa najkasneje naslednji dan po objavi rezultatov splošne
mature spomladanskega izpitnega roka.
Kandidat iz drugega odstavka 4. člena
zakona priloži k prijavi oziroma predprijavi ustrezna dokazila za uveljavljanje
prilagoditve izvedbe izpitov oziroma opravljanja splošne mature v dveh delih.
Kandidat, ki opravlja splošno maturo v
skladu z drugim odstavkom 24. člena zakona, in kandidati, ki nimajo statusa
dijaka, morajo ob prijavi priložiti dokazilo o plačilu izpitov. Ceno izpita
določi svet Državnega izpitnega centra najkasneje do roka za predprijavo in jo
objavi na svoji spletni strani.
Kandidat je oproščen plačila izpitov, če
prijavi priloži Odločbo Centra za socialno delo o prejemanju denarne pomoči.
31. člen
(naknadna prijava)
Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni
mogel prijaviti k splošni maturi v predpisanem roku, se lahko prijavi naknadno,
vendar najkasneje deset dni pred začetkom izpitnega roka.
Upravičeni razlogi za naknadno prijavo
kandidatov so lahko:
-
nenadna bolezen oziroma zdravljenje,
-
izredne okoliščine (naravna nesreča, smrt v družini, prometna nesreča s
posledicami in drugo),
-
izobraževanje v tujini,
-
dokazljiva izguba prijave na pošti,
-
drugi upravičeni razlogi.
O upravičenosti razlogov iz prejšnjega
odstavka odloči šolska maturitetna komisija s sklepom na podlagi ustreznih
dokazil v petih dneh po prejemu vloge in o odločitvi obvesti kandidata in
Državni izpitni center.
32. člen
(sprememba prijave)
Kandidat, ki po objavi sklepa o omejitvi
vpisa na visokošolske zavode želi spremeniti prijavo izbirnih predmetov pri
splošni maturi ali raven zahtevnosti, pošlje šoli, na kateri se je prijavil,
spremembo prijave najkasneje 30 dni pred začetkom spomladanskega izpitnega roka.
33. člen
(ugotavljanje izpolnjevanja pogojev)
Najkasneje štiri dni pred začetkom
izpitnega roka kandidat predloži ustrezno spričevalo šoli, kjer bo opravljal
splošno maturo.
Kandidatu, ki je opravil zaključni letnik
na šoli, na kateri se je prijavil, ni potrebno predložiti spričevala.
Šolska maturitetna komisija ugotovi, ali
prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje splošne mature.
Če kandidat v predpisanem roku ne predloži
dokazil o izpolnjevanju pogojev za pristop k splošni maturi ali iz dokazil
izhaja, da predpisanih pogojev ne izpolnjuje, nima pravice pristopiti k
opravljanju splošne mature.
Šolska maturitetna komisija ga o tem pisno
obvesti najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka.
Če opravlja kandidat splošno maturo v dveh
delih, mora izpolnjevati pogoje za pristop k splošni maturi pred opravljanjem
prvega dela.
34. člen
(odjava od splošne mature in posameznega
izpita)
Kandidat se pisno odjavi od splošne mature
najkasneje štiri dni pred začetkom izpitnega roka na šoli, na kateri se je
prijavil.
Kandidat se lahko pisno odjavi od
opravljanja posameznega izpita splošne mature, ki ga opravlja v skladu s 5.
členom tega pravilnika, najkasneje štiri dni pred začetkom izpitnega roka.
Kandidat, ki se iz upravičenih razlogov ne
odjavi od splošne mature v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, mora
razloge za nepravočasno odjavo sporočiti šolski maturitetni komisiji najkasneje
do začetka izpitnega roka, dokazila o upravičenih razlogih pa šolski
maturitetni komisiji posredovati najkasneje v treh delovnih dneh po začetku
izpitnega roka.
Kandidat, ki iz upravičenih razlogov ne
odjavi posameznega izpita splošne mature v roku, določenem v drugem odstavku
tega člena, mora razloge za nepravočasno odjavo sporočiti šolski maturitetni
komisiji najkasneje v 24 urah po začetku izpita, dokazila o upravičenosti
razlogov pa predložiti šolski maturitetni komisiji v treh delovnih dneh po
izpitu.
Če se kandidat ne odjavi v roku, določenem
v prvem ali drugem odstavku tega člena, in dokazil o upravičenih razlogih ne
predloži v rokih, določenih v tretjem in četrtem odstavku tega člena, se šteje,
da je izkoristil izpitni rok in je pri teh predmetih neocenjen.
35. člen
(neudeležba na izpitu ali delu izpita)
Kandidat, ki se iz upravičenih razlogov ni
udeležil izpita splošne mature, mora razloge za neudeležbo sporočiti šolski
maturitetni komisiji najkasneje v 24 urah po začetku izpita, dokazila o
upravičenosti razlogov pa predložiti šolski maturitetni komisiji v treh
delovnih dneh po izpitu.
Če kandidat ne predloži dokazil o
upravičenih razlogih za neudeležbo na izpitu v roku, določenem v prejšnjem
odstavku, se šteje, da je izkoristil izpitni rok in je pri tem predmetu
neocenjen.
Če kandidat ne predloži dokazil o
upravičenih razlogih za neudeležbo na delu izpita v roku, določenem v prvem
odstavku tega člena, je pri tem delu izpita ocenjen z nič točkami.
36. člen
(upravičeni razlogi za odjavo ali
neudeležbo na izpitu ali delu izpita)
Za upravičene razloge za nepravočasno
odjavo ali neudeležbo na izpitu ali delu izpita se šteje:
-
nenadna bolezen oziroma zdravljenje,
-
izredne okoliščine (naravna nesreča,
smrt v družini, prometna nesreča s posledicami in drugo),
-
izobraževanje v tujini,
-
dokazljiva izguba prijave na pošti,
-
drugi upravičeni razlogi.
Šolska maturitetna komisija o upravičenosti
nepravočasne odjave odloči s sklepom v treh delovnih dneh po prejemu vloge
kandidata in o tem seznani Državni izpitni center.
Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni
udeležil pisnega izpita splošne mature, šolska maturitetna komisija v treh dneh
zbere celotno dokumentacijo in jo s predlogom sklepa posreduje Državni komisiji
v odločanje. Državna komisija odloči o predlogu v 30 dneh od prejema dokumentacije.
Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni
udeležil ustnega izpita, mu lahko šolska maturitetna komisija, omogoči
opravljanje še v istem izpitnem roku, če to omogoča koledar splošne mature. Če
kandidatu omogoči opravljanje ustnega izpita v istem izpitnem roku, ga mora o
tem obvestiti najkasneje 24 ur pred izpitom.
Če kandidat ne more opravljati ustnega
izpita še v istem izpitnem roku, šolska maturitetna komisija v treh delovnih
dneh zbere celotno dokumentacijo in jo s predlogom sklepa posreduje Državni
komisiji v odločanje. Državna komisija odloči o predlogu v 30 dneh od prejema
dokumentacije.
VII. IZPITI
37. člen
(seznanitev s pravili)
Šolska maturitetna komisija omogoči
kandidatu, da se pred začetkom opravljanja splošne mature seznani s pravili
oziroma postopkom za opravljanje izpitov, pravicami in dolžnostmi ter s
posledicami kršitve pravil.
38. člen
(prisotnost drugih oseb)
Poleg predsednika oziroma tajnika šolske
maturitetne komisije lahko izpitu ali delu izpita prisostvujejo še člani
Državne komisije, člani državnih predmetnih komisij, delavci Državnega
izpitnega centra in druge osebe, ki jih imenuje Državna komisija.
Osebe iz prejšnjega odstavka, razen
predsednika oziroma tajnika šolske maturitetne komisije, lahko spremljajo
izvajanje splošne mature na šoli s pooblastilom Državnega izpitnega centra.
39. člen
(zamuda, prekinitev pisnega izpita)
Če kandidat zamudi začetek pisnega izpita
za manj kot 30 minut, lahko pristopi k opravljanju pisnega izpita. Čas
opravljanja pisnega izpita se mu ne podaljša.
Če kandidat iz upravičenih razlogov zamudi
začetek pisnega izpita za več kot 30 minut, mu lahko Državna komisija na
predlog šolske maturitetne komisije dovoli opravljanje celega izpita v
naslednjem izpitnem roku.
Kandidat mora šolski maturitetni komisiji
predložiti ustrezna dokazila najkasneje 24 ur po začetku pisnega izpita.
Za upravičene razloge za kasnejši začetek
pisnega izpita zaradi zamude se šteje:
-
nenadna bolezen,
-
dokazljive okoliščine v prometu, ki
so povzročile nepravočasni prihod,
-
izredne okoliščine (naravna nesreča,
smrt v družini, prometna nesreča s posledicami in drugo),
-
drugi izredni dogodki.
Če kandidat pisni izpit prekine iz
upravičenih razlogov, mu šolska maturitetna komisija podaljša čas izpita v
dolžini časa prekinitve, vendar največ do 50% predvidenega časa za izpit. Če to
ni možno, lahko kandidat zaprosi za opravljanje izpita v naslednjem izpitnem
roku ali se mu določi nova ocena v skladu z določbami tega pravilnika. O tem
odloči Državna komisija na predlog šolske maturitetne komisije.
PISNI IZPIT
40. člen
(pisni izpit)
Pisni izpit traja največ 210 minut.
Trajanje izpita je določeno s predmetnim
izpitnim katalogom in označeno na izpitni poli.
41. člen
(razporeditev kandidatov)
Šolska maturitetna komisija najkasneje tri
dni pred začetkom pisnih izpitov razporedi kandidate v skupine, jih razporedi
po izpitnih prostorih in imenuje nadzorne učitelje.
Skupine se oblikujejo po abecednem redu.
Število kandidatov v skupini je praviloma
deljivo s pet.
Podatki o razporeditvi kandidatov so do
objave tajni.
Razporeditev kandidatov in nadzornih
učiteljev po skupinah in izpitnih prostorih objavi šolska maturitetna komisija
na dan izpita najkasneje 60 minut pred začetkom pisnih izpitov na kandidatu
dostopnem mestu. Sedežni red mora biti objavljen tudi pri vhodu v izpitni
prostor.
42. člen
(priprava izpitnega prostora)
Predsednik šolske maturitetne komisije mora
zagotoviti, da so prostori, kjer kandidati opravljajo izpit, pred vsakim
izpitom pregledani in določiti osebe, ki nadzirajo hodnike in druge prostore,
kjer se lahko zadržujejo kandidati, ki opravljajo izpit.
Pisni izpit opravljajo kandidati v izpitnem
prostoru, ki mora biti urejen in zaklenjen najmanj 12 ur pred začetkom izpita.
Iz izpitnega prostora morajo biti
odstranjena ali zakrita vsa učila, ki bi lahko služila kandidatom kot
pripomoček.
Vsak kandidat mora imeti svojo mizo. Če so
dvosedežne, sedijo vsi na isti strani mize.
Razmik med središči stolov mora biti
najmanj 1,5 m. Vsi stoli morajo biti obrnjeni v isto smer.
V izpitnem prostoru je praviloma do 30
kandidatov. Če obstajajo utemeljeni razlogi, je lahko v izpitnem prostoru
kandidatov tudi več. O tem na predlog šolske maturitetne komisije odloči
Državna komisija.
43. člen
(priprava kandidatov na pisni izpit)
Kandidati se zberejo pred izpitnim
prostorom 20 minut pred začetkom pisnega izpita.
Zaradi identifikacije mora imeti kandidat
na izpitu osebni dokument s fotografijo, ki ga pred začetkom izpita položi na
rob mize.
Če kandidat dokumenta nima, nadzorni
učitelj to zabeleži v zapisnik, identifikacija pa se opravi najkasneje v
24 urah po začetku izpita.
Če se identifikacija ne opravi v roku iz
prejšnjega odstavka, se šteje, da se kandidat izpita ni udeležil iz neupravičenih
razlogov.
Kandidati imajo pri izpitu le pripomočke,
dovoljene s predmetnim izpitnim katalogom.
V izpitni prostor lahko prinesejo le nujne
osebne predmete, ki jih morajo odložiti na za to določeno mesto.
Kandidati v izpitnem prostoru ne smejo
imeti pripomočkov, kot je mobitel ali druge prenosne elektronske komunikacijske
naprave.
44. člen
(naloge nadzornega učitelja)
Pri pisnem izpitu sta nadzorna dva
strokovna delavca, ki ne smeta biti učitelja predmeta, pri katerem nadzorujeta
potek izpita.
Državna komisija lahko na predlog Državnega
izpitnega centra določi obseg izmenjave nadzornih učiteljev pri posameznih
predmetih.
Nadzorni učitelj pri pisnem izpitu
zagotavlja, da se upoštevajo maturitetna pravila, in zabeleži v zapisnik
pisnega izpita vse posebnosti, ki so se zgodile med izpitom. Nadzorni učitelj:
-
preveri urejenost izpitnega prostora,
-
preveri prisotnost kandidatov in njihovo identiteto,
-
kandidatom da ustrezna navodila za delo in jih opozori na upoštevanje
maturitetnih pravil,
-
preveri, ali kandidati sedijo po določenem sedežnem redu,
-
razdeli gradivo za izpit in opozori kandidate, da preverijo, če so
prejeli vse gradivo,
-
preveri pravilnost ravnanja s šiframi,
-
opozori kandidate, da preberejo navodila,
-
nadzoruje potek izpita tako, da ne moti kandidatov,
-
spremlja kandidata med krajšo odsotnostjo iz izpitnega prostora,
-
vodi zapisnik o opravljanju pisnega izpita in zabeleži vse posebnosti,
ki so se zgodile med izpitom,
-
pri morebitnih kršitvah izreče opomin oziroma obvesti predsednika šolske
maturitetne komisije o drugih kršitvah in to zabeleži v zapisnik, ki ga po
končanem izpitu izroči tajniku šolske maturitetne komisije,
-
po izteku časa za opravljanje pisnega izpita zbere pisne izdelke
kandidatov ter pregleda, ali so pravilno nalepljene šifre in ali so oddani vsi
razdeljeni listi,
-
zbrane pisne izdelke zapečati v vrečke za vračanje gradiva iz izpitnega
prostora in jih takoj izroči predsedniku ali tajniku šolske maturitetne
komisije.
45. člen
(pisni izpit)
Pisni izpit opravljajo vsi kandidati v
spomladanskem izpitnem roku istega dne ob istem času, v jesenskem izpitnem roku
pa lahko v skladu s šolskim koledarjem Državni izpitni center določi za
kandidate različne dneve.
Pisni izpit se začne ob 9. uri.
Kandidati morajo upoštevati navodila
nadzornega učitelja, naloge morajo reševati samostojno, z dovoljenimi pripomočki,
ne smejo se pogovarjati in motiti poteka izpita.
Če ob začetku pisnega izpita nastopijo
utemeljeni razlogi, zaradi katerih izpita ni mogoče začeti ob uri, ki je
določena v drugem odstavku tega člena, predsednik šolske maturitetne komisije o
tem takoj obvesti Državni izpitni center oziroma Državno komisijo in v soglasju
z Državnim izpitnim centrom oziroma Državno komisijo odloči, da se začetek
izpita lahko odloži, vendar največ za 30 minut.
46. člen
(začasna odsotnost)
Med pisnim izpitom lahko z dovoljenjem in v
spremstvu nadzornega učitelja zapusti izpitni prostor le po en kandidat.
Odsotnost dovoli nadzorni učitelj.
Odsotnost, daljšo od 5 minut, lahko dovoli le v izjemnih primerih.
Nadzorni učitelj skrbi, da se kandidat
zunaj izpitnega prostora ne pogovarja ali sporazumeva z drugimi in ne pride v
stik z nedovoljenimi pripomočki.
Prvih 30 minut po začetku pisnega izpita in
praviloma 15 minut pred iztekom časa, določenega za reševanje izpitne
pole, ne sme noben kandidat zapustiti izpitnega prostora.
47. člen
(odmor in premor)
Če sta pri pisnem izpitu najmanj dve
izpitni poli, nadzorni učitelj na začetku pisnega izpita razdeli samo prvo
izpitno polo in jo po koncu pisanja pobere, nato razdeli drugo izpitno polo.
Med izpitnimi polami je največ 30 minut
odmora. Kandidati med odmorom zapustijo izpitni prostor, ki ga nadzorni učitelj
zaklene. V tem času v izpitnem prostoru ne sme biti gradiva za izpit. Med
odmori kandidati ne smejo zapuščati šolskega območja.
Kadar med izpitnimi polami ni določen
odmor, nadzorni učitelj zamenja izpitne pole v premoru, ki traja največ
10 minut. Kandidati med premorom ne smejo zapuščati izpitnega prostora.
48. člen
(zaključek izpita)
Kandidat, ki je pisni izpit začel, mora
gradivo za izpit tudi oddati. Kandidat lahko odda gradivo za izpit pred iztekom
časa in zapusti izpitni prostor v skladu s četrtim odstavkom 46. člena tega
pravilnika.
Nadzorni učitelj vpiše v zapisnik čas
oddaje gradiva za izpit.
Ko mine čas, določen za pisni izpit,
nadzorni učitelj opozori kandidate, da prenehajo pisati, odložijo pripomočke in
pisala, položijo urejene izdelke na rob mize ter ostanejo na svojem prostoru.
Nadzorni učitelj predhodno pobere liste s
šiframi, ostalo gradivo pa ob zaključku pisanja ter preveri, če so kandidati
oddali vso razdeljeno gradivo in ali je le-to izpolnjeno po navodilih. Če
ugotovi pomanjkljivosti, jih skuša odpraviti in zabeleži v zapisnik, šele nato
dovoli kandidatom, da zapustijo izpitni prostor.
V skladu z navodili nadzorni učitelj uredi
gradivo, ga shrani v vrečke za vračanje gradiva iz izpitnega prostora, zaklene
izpitni prostor in gradivo odda tajniku šolske maturitetne komisije.
USTNI IZPIT
49. člen
(razpored)
Šolska maturitetna komisija najkasneje tri
dni pred začetkom obdobja ustnih izpitov objavi na oglasni deski ali drugem
dostopnem mestu imena članov šolskih izpitnih komisij, poimenski razpored kandidatov,
izpitne prostore ter čas opravljanja ustnega izpita pri določenem predmetu.
50. člen
(šolska izpitna komisija za ustni izpit)
Ustni izpit se opravlja pred šolsko izpitno
komisijo.
Izpraševalec pri ustnem izpitu je učitelj,
ki izpolnjuje pogoje za učitelja tega predmeta in je praviloma kandidata
poučeval v zaključnem letniku.
51. člen
(ustni izpit)
Predsednik šolske izpitne komisije pozove
kandidata, da si izbere izpitni listek. Izpitni listki morajo biti kandidatu
predloženi tako, da se ne vidi njihova vsebina. Kandidat ima pravico enkrat
zamenjati izpitni listek.
Kandidat ima pred začetkom ustnega izpita
pravico do 15 minutne priprave. Med opravljanjem ustnega izpita enega kandidata
se lahko pripravlja naslednji kandidat.
Ustni izpit, ki se začne z odgovarjanjem
kandidata na vprašanja iz izpitnega listka, traja največ 20 minut. Izpraševalec
lahko kandidatu postavlja dodatna vprašanja, s katerimi se razčlenjujejo
vprašanja iz izpitnega listka.
Uporabljeni izpitni listki se vrnejo v
komplet izpitnih listkov.
Število točk za kandidata predlaga v
potrditev šolski izpitni komisiji izpraševalec.
DRUGI DELI IZPITA
52. člen
(naloge, vaje in izpitni nastop)
Državna komisija lahko sprejme navodila o
izdelavi nalog, vaj in izvedbi izpitnega nastopa. Druga potrebna navodila za
izvedbo posameznega dela izpita s predmetnimi izpitnim katalogom določi državna
predmetna komisija.
Učitelj, ki kandidata poučuje in vodi
izvedbo praktičnega dela izpita v okviru pouka, mora izpolnjevati pogoje za
učitelja tega predmeta.
Izpitni nastop se opravlja pred tremi
zunanjimi ocenjevalci, od katerih morata praviloma dva izpolnjevati pogoje za
učitelja tega predmeta. V komisiji ne sme biti učitelj, ki je kandidata
poučeval ta predmet. Najmanj eden od zunanjih ocenjevalcev ne sme biti učitelj
šole, na kateri kandidat opravlja izpit.
Šolsko izpitno komisijo za ocenjevanje
izpitnega nastopa imenuje Državni izpitni center na predlog državne predmetne
komisije.
VIII. OCENJEVANJE
53. člen
(ocenjevanje)
Uspeh kandidatov pri splošni maturi se
ocenjuje:
-
s točkami,
-
z odstotnimi točkami,
-
z ocenami, ki so lahko:
a.
ocene od 1–5,
b.
točkovne ocene od 1–8.
S točkami se ocenjujejo posamezna vprašanja
in naloge posameznih delov izpita.
S predmetnim izpitnim katalogom se določi
razmerje med posameznimi deli izpita v odstotnih točkah.
Odstotne točke, dosežene pri vseh delih
izpita, se na podlagi ustreznih meril pretvorijo v ocene od 1–5 oziroma
točkovne ocene 1–8.
54. člen
(ocenjevalna lestvica)
Ocenjevalna lestvica je petstopenjska in
obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in
odlično (5). Ocena nezadostno (1) je negativna ocena, druge ocene so pozitivne.
Pri maturitetnih izpitih, ki jih kandidati
opravljajo na višji ravni zahtevnosti, in pri slovenščini (madžarščini oziroma
italijanščini) je ocenjevalna lestvica ustrezno povišana tako, da kandidat dobi
tudi točkovno oceno od 1 do 8 in sicer:
-
1 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno nezadostno (1),
-
2 v celotnem intervalu odstotnih točk za oceno zadostno (2),
-
3 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
-
4 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno dobro (3),
-
5 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
-
6 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno prav dobro (4),
-
7 v spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5),
-
8 v zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno odlično (5).
Razmejitev intervalov ocenjevalne lestvice
na zgornji in spodnji del predlaga pristojna državna predmetna komisija ob
vsakokratni določitvi mej za ocene.
55. člen
(moderacija navodil za ocenjevanje)
Državne predmetne komisije opravijo na
vzorcu rešenih izpitnih pol moderacijo navodil za ocenjevanje in s tem seznanijo
zunanje ocenjevalce.
56. člen
(ocenjevanje)
Pisne izdelke in izpitni nastop ocenjujejo
zunanji ocenjevalci, ki morajo izpolnjevati pogoje, določene v 33. členu
zakona.
Pisni izdelek se ocenjuje v točkah enkrat.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko Državna
komisija določi, da se pisni izdelek, ki vsebuje vprašanja odprtega (esejskega)
tipa, neodvisno ocenjuje dvakrat.
Če je pisni izdelek (izpitna pola ali njen
del) ocenjen dvakrat in se število točk razlikuje do največ petine možnih točk
izpitne pole oziroma tega dela izpita, se izračuna povprečje točk.
Ustni izpit ocenjuje v točkah šolska
izpitna komisija na predlog izpraševalca. Če člani šolske izpitne komisije s
predlogom izpraševalca ne soglašajo, izvede predsednik usklajevanje. Če
usklajevanje ni uspešno, člani o predlogu glasujejo.
Ocenjevanje izpitnega nastopa poteka pred izpitno
komisijo iz tretjega odstavka 52. člena tega pravilnika.
Praktični del izpita oceni učitelj v skladu
s predmetnim izpitnim katalogom in navodili državne predmetne komisije.
57. člen
(dodatna naloga zunanjega ocenjevalca)
Zunanji ocenjevalec je pozoren tudi na
znake morebitnega prepisovanja in druge domnevne kršitve, ki so razvidne iz
primerjave izpitnih pol kandidatov in nanje opozori glavnega ocenjevalca.
Glavni ocenjevalec oziroma po pooblastilu
njegov pomočnik prouči dokumentacijo kandidata in o tem seznani Državni izpitni
center, ki zadevo da v obravnavo šolski maturitetni komisiji.
S poročilom o ugotovitvah in sklepih šolska
maturitetna komisija seznani Državni izpitni center najkasneje 14 dni pred
objavo maturitetnih rezultatov.
58. člen
(kontrolno zunanje ocenjevaje in analiza
ocenjevanja)
Glavni ocenjevalec in pomočniki glavnega
ocenjevalca spremljajo delo zunanjih ocenjevalcev in jim svetujejo v skladu z
navodili za ocenjevanje in navodili Državnega izpitnega centra.
Glavni ocenjevalec in pomočniki glavnega
ocenjevalca lahko izvajajo tudi kontrolno zunanje ocenjevanje.
Kontrolno zunanje ocenjevanje se izvede:
-
če se število točk med ocenjevalcema iz tretjega odstavka 56. člena tega
pravilnika razlikuje za več kot petino možnih točk izpitne pole oziroma tega
dela izpita,
-
še pred razglasitvijo rezultatov pri izdelkih kandidatov, ki so v
določenem intervalu na meji med dvema ocenama, če tako v skladu s koledarjem
splošne mature in z mnenjem Državnega izpitnega centra odloči Državna komisija,
-
v drugih primerih, če tako določi Državna komisija na predlog Državnega
izpitnega centra.
Glavni ocenjevalec ali pomočnik glavnega
ocenjevalca pri kontrolnem ocenjevanju pregleduje in ocenjuje že ocenjene
izdelke. Pri tem je seznanjen s predhodnim ocenjevanjem. Ocena glavnega
ocenjevalca oziroma pomočnika je dokončna.
Glavni ocenjevalec in strokovne službe
Državnega izpitnega centra pripravijo analizo zunanjega in notranjega ocenjevanja
pri splošni maturi. Glavni ocenjevalec s pomočniki pripravi tudi posebno analizo
kontrolnega zunanjega ocenjevanja.
Analiza ocenjevanja se uporablja za
svetovanje, izobraževanje in usposabljanje zunanjih ocenjevalcev ter za izbor
zunanjih ocenjevalcev v prihodnje.
59. člen
(pretvorba točk)
Pretvorbo točk v odstotne točke opravi Državni
izpitni center.
Državna komisija določi na predlog državnih
predmetnih komisij merila za pretvorbo odstotnih točk v ocene in točkovne
ocene.
Pri predlogu meril upoštevajo tudi
primerljivost rezultatov pri predmetu pri preteklih splošnih maturah.
Če Državna komisija ne potrdi predloga
predlagatelja, se opravi postopek uskladitve z državno predmetno komisijo, ki
ga Državna komisija določi in objavi vnaprej.
Sprejeta merila iz spomladanskega izpitnega
roka splošne mature veljajo tudi za jesenski izpitni rok v istem koledarskem
letu.
60. člen
(računske in druge očitne napake)
Računske in druge očitne napake pri
ocenjevanju in preračunavanju točk popravi Državna komisija na predlog
Državnega izpitnega centra. O popravku napake se sestavi poseben zapisnik, ki
ga podpiše predsednik Državne komisije. Pri interno ocenjenih delih izpita
popravek naredi šolska maturitetna komisija in s tem seznani Državni izpitni
center in Državno komisijo.
61. člen
(razlogi za novo oceno)
Novo oceno se kandidatu lahko določi:
-
če so ugotovljene kršitve postopka ali druge okoliščine pri izvedbi
splošne mature, ki bi lahko vplivale na oceno,
-
če se njegov izdelek po tem, ko ga je oddal, izgubi ali uniči,
-
če iz upravičenih razlogov ni opravljal izpita v celoti,
-
v drugih primerih, ko tako odloči Državna komisija.
62. člen
(način določitve novih točk oziroma ocene
za celoten izpit)
Kot osnova za določitev nove ocene pri
izpitu ali delu izpita se uporabi povprečna ocena iz istega predmeta v 3. in 4. letniku izobraževanja. Če je po programu predmet le v enem letniku, se upošteva zaključna
ocena iz tega letnika.
Nova ocena celotnega izpita se kandidatu
določi na podlagi ocene, določene v prejšnjem odstavku. Pri vmesni oceni se
upošteva višja ocena.
63. člen
(način določitve novih točk za del izpita)
Kandidatu, ki mu je potrebno določiti novo
oceno za manjkajočo ali neocenjeno izpitno polo, ustni izpit, izpitni nastop,
praktični del izpita, se število točk izračuna na naslednji način:
-
če je povprečna ocena, določena v skladu s prvim odstavkom 62. člena
tega pravilnika, celo število, kandidat pri manjkajočem delu izpita prejme
odstotek možnih točk, ki je enak srednji vrednosti meje za povprečno oceno;
-
če povprečna ocena, določena v prvem odstavku 62. člena tega
pravilnika, ni celo število, kandidat pri manjkajočem delu izpita prejme
odstotek možnih točk, ki je enak zgornji vrednosti meje za navzdol zaokroženo
povprečno oceno.
64. člen
(način določitve novih točk oziroma ocene
za eno ali več nalog)
Kandidat, ki mu je potrebno določiti novo
število točk za manjkajočo ali neocenjeno eno ali več nalog znotraj izpitne
pole, dobi enak odstotek možnih točk pri manjkajočih ali neocenjenih nalogah,
kot ga je dosegel pri drugih nalogah iste izpitne pole.
65. člen
(poseben sklep Državne komisije)
Če kandidatu ni mogoče določiti novega
števila točk v skladu z določbami tega pravilnika, Državna komisija sprejme
poseben sklep o določitvi nove ocene.
66. člen
(splošni uspeh)
Kandidat opravi splošno maturo, ko je pri
vseh predmetih ocenjen pozitivno.
Kandidat, ki je pri enem izmed obveznih
predmetov na osnovni ravni zahtevnosti dosegel najmanj 80% točk, potrebnih za
pozitivno oceno, je pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če je pri ostalih
predmetih, iz katerih je opravljal splošno maturo, ocenjen pozitivno in je vsaj
pri dveh izmed njih dosegel najmanj oceno dobro (3).
Kandidat, ki je pri enem izmed izbirnih
predmetov na osnovni ravni zahtevnosti dosegel najmanj 80% točk, potrebnih za
pozitivno oceno, je pri tem predmetu pozitivno ocenjen, če je pri ostalih
predmetih, iz katerih je opravljal maturo, ocenjen pozitivno in je vsaj pri
enem izmed njih dosegel najmanj oceno dobro (3).
Splošni uspeh je seštevek ocen oziroma
točkovnih ocen, doseženih pri posameznih predmetih.
Splošni uspeh se izraža na lestvici od 10
do 34 točk.
Kandidat, ki doseže določeno število točk,
ki jih za vsako leto posebej določi Državna komisija, doseže izjemen splošni
uspeh.
67. člen
(spričevalo splošne mature)
Kandidatu, ki je opravil splošno maturo,
izda šola spričevalo o splošni maturi in obvestilo o uspehu pri splošni maturi.
Kandidatu, ki je opravil posamezni izpit
splošne mature, šola izda obvestilo o uspehu pri splošni maturi.
Kandidatu, ki je opravil splošno maturo z
izjemnim splošnim uspehom, izda šola spričevalo o splošni maturi s pohvalo –
summa cum laude, ki ga poleg ravnatelja podpiše minister.
Obvestilo o uspehu pri splošni maturi
obsega ocene oziroma točkovne ocene pri predmetih.
Če se je kandidat k splošni maturi ali
posameznemu predmetu prijavil, izpita pa ni opravljal, niti se ni odjavil, se
ga ne oceni.
Kandidat, ki je pri posameznem predmetu
splošne mature nezadosten ali neocenjen, prejme obvestilo o uspehu.
IX. POPRAVLJANJE, IZBOLJŠEVANJE, TRAJNOST OCEN IN NOVA OCENA
68. člen
(večkratno opravljanje)
Kandidat lahko splošno maturo v celoti
opravlja večkrat.
69. člen
(popravljanje)
Kandidat, ki je pri splošni maturi ocenjen
z najmanj tremi pozitivnimi ocenami, ima v skladu z zakonom pravico do ponovnega
opravljanja negativno ocenjenih predmetov še dve leti po opravljanju splošne
mature na isti šoli.
Kandidat, ki v skladu z zakonom opravlja
splošno maturo v dveh delih, lahko popravlja negativno oceno predmeta, ki ga je
opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del splošne mature.
Dveletni rok iz prejšnjega odstavka začne
teči od zaključka opravljanja drugega dela splošne mature.
70. člen
(izboljševanje)
Kandidat, ki je opravil splošno maturo in
želi izboljšati oceno, ima še dve leti po opravljeni splošni maturi pravico do
enkratnega ponovnega opravljanja izpitov iz posameznih maturitetnih predmetov na
isti šoli. Za splošni uspeh pri splošni maturi se upošteva boljša ocena.
Kandidat, ki v skladu z zakonom opravlja
splošno maturo v dveh delih, lahko izboljšuje oceno predmeta, ki ga je
opravljal v prvem delu, ko opravlja drugi del splošne mature.
Dveletni rok iz prejšnjega odstavka začne
teči od zaključka opravljanja drugega dela splošne mature.
71. člen
(zamrznitev izpitnih rokov)
Kandidatu, ki se vzporedno izobražuje, in
kandidatu, ki iz utemeljenih razlogov še ni izkoristil vseh pravic, povezanih z
opravljanjem splošne mature, lahko Državna komisija ob predložitvi ustreznih
dokazil izjemoma podaljša rok za opravljanje izpitov.
72. člen
(trajnost doseženega uspeha pri praktičnem
delu izpita in izpitnem nastopu)
Kandidatu se pri praktičnem delu izpita in
izpitnem nastopu trajno prizna dobljeno število točk.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko
kandidat ponovno opravlja praktični del izpita ali izpitni nastop, če ponovno
opravlja splošno maturo ali posamezni izpit. Pri tem se upoštevajo točke, dosežene
na tem izpitnem roku.
Podatke o dobljenem številu točk iz
prejšnjih odstavkov hrani šola, na kateri je kandidat opravljal praktični del
izpita oziroma izpitni nastop. Podatki se na šoli hranijo do začetka
opravljanja splošne mature posameznega kandidata, po tem datumu pa na Državnem
izpitnem centru.
X. KRŠITVE MATURITETNIH PRAVIL
73. člen
(kršitve kandidatov)
Kršitve kandidatov pri izpitu so:
-
vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v izpitno polo,
-
posedovanje pomožnega listka oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov,
-
oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje,
-
prepisovanje ali dopustitev prepisovanja,
-
uporaba pomožnega listka, elektronskih pripomočkov oziroma drugih
nedovoljenih pripomočkov,
-
motenje poteka izpita,
-
ponavljanje kršitev in njihovo stopnjevanje,
-
predložitev dela drugega kandidata,
-
posedovanje gradiva z oznako izpitne tajnosti,
-
zamenjava identitete kandidata.
74. člen
(vrste ukrepov)
Za kršitve kandidatov se lahko izrečejo
naslednji ukrepi:
-
opomin,
-
prekinitev reševanja izpitne pole,
-
prekinitev dela izpita,
-
prekinitev izpita,
-
razveljavitev vseh opravljenih izpitov splošne mature.
V primeru prekinitve se izpitna pola, del
izpita ali izpit oceni z nič točkami.
V primeru zamenjave identitete kandidata
ali posedovanja gradiva z oznako izpitne tajnosti se prekine potek izpita in
razveljavi vse opravljene izpite splošne mature.
75. člen
(postopek izrekanja ukrepov)
Ukrepi se praviloma stopnjujejo.
Opomin izreče nadzorni učitelj, tako da to
zapiše v zapisnik o poteku izpita.
O prekinitvi reševanja izpitne pole,
prekinitvi dela izpita, prekinitvi izpita in razveljavitvi vseh opravljenih
delov izpita odloči šolska maturitetna komisija.
V primeru ugotovljene kršitve nadzorni
učitelj nemudoma obvesti predsednika šolske maturitetne komisije, ki ugotovi
dejansko stanje.
O ukrepu odloči šolska maturitetna komisija
takoj, sklep o tem pa kandidatu izda v 24 urah po ugotovitvi kršitve. Zoper
sklep je dovoljena pritožba na Državno komisijo v treh dneh po prejemu sklepa.
Državna komisija o pritožbi odloči v 30 dneh po prejemu pritožbe.
Če nadzorni učitelj prekine izpit, naroči
kandidatu, da zapusti prostor, v katerem poteka izpit, tako da ne moti
izvajanja izpita.
Šolska maturitetna komisija o vseh ukrepih
zoper kršitelje obvesti Državno komisijo.
XI. VARSTVO PRAVIC KANDIDATOV
76. člen
(vpogled v izpitno dokumentacijo)
Kandidat lahko v treh dneh po objavi
rezultatov pisno zahteva, da mu Državni izpitni center omogoči vpogled v
izpitno dokumentacijo v roku, določenem s koledarjem splošne mature.
Kandidat na vpogledu prejme:
-
fotokopijo izpitnih pol,
-
fotokopijo ocenjevalnih obrazcev,
-
navodila za ocenjevanje,
-
opis načina izračuna izpitne ocene,
-
pisno informacijo o varstvu pravic
kandidata,
-
zapisnik o opravljenem vpogledu.
Če je bila izpitna pola kandidata kontrolno
ocenjena v skladu z 58. členom tega pravilnika, kandidat prejme le fotokopijo
kontrolnega ocenjevanja.
77. člen
(razpored vpogledov)
Na podlagi zahteve kandidata Državni
izpitni center v skladu s koledarjem splošne mature pripravi razpored vpogledov
in o datumu in uri vpogleda obvesti kandidata najkasneje v osmih dneh od
prejema vloge.
Kandidatu, ki se vpogleda v določenem roku
zaradi utemeljenih razlogov kot so:
-
nenadna bolezen,
-
dokazljive okoliščine v prometu, ki
so povzročile nepravočasni prihod,
-
izredne okoliščine (naravna nesreča,
smrt v družini, prometna nesreča s posledicami in drugo),
-
drugi izredni dogodki
ne more udeležiti, Državni izpitni center
določi nov rok vpogleda v okviru obdobja, določenega s koledarjem splošne
mature.
Navodila za izvedbo vpogledov pripravi
Državni izpitni center.
78. člen
(ugovor na oceno in ugovor na način
izračuna izpitne ocene)
Kandidat lahko na Državno komisijo
najkasneje naslednji dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo vloži obrazložen
pisni ugovor na način izračuna izpitne ocene ali ugovor na oceno.
Kandidat mora ugovoru priložiti dokazilo o
plačanem pavšalnem znesku ugovora v višini, ki ga določi Svet Državnega
izpitnega centra ali priložiti odločbo Centra za socialno delo o prejemanju
denarne pomoči, na podlagi katere je oproščen plačila stroškov ugovora.
Če je ugovor upravičen, se vplačan znesek
stroškov kandidatu vrne.
79. člen
(strokovno in administrativno delo)
Strokovno in administrativno pomoč pri
reševanju ugovorov Državni komisiji nudi Državni izpitni center in pri tem:
-
predlaga rokovnik obravnave
ugovorov,
-
pripravi in preda izpitno
dokumentacijo izvedencu,
-
pripravi dokumentacijo za odločanje na Državni komisiji,
-
na podlagi odločitve Državne komisije pripravi sklepe o ugovorih.
80. člen
(obravnava ugovora na način izračuna
izpitne ocene)
V postopku reševanja ugovora na način
izračuna izpitne ocene se na podlagi navedb kandidata v ugovoru in v skladu z
navodili Državne komisije preveri, ali je pri izračunu ocene prišlo do
računskih napak, napak pri vpisovanju, prepisovanju oziroma prenosu podatkov,
in ali so bile ocenjene vse naloge oziroma vsi deli izpita.
Postopek preverjanja načina izračuna
izpitne ocene izvede Državni izpitni center. Svoje ugotovitve o pravilnosti
izračuna posreduje Državni komisiji, ki odloči o ugovoru na podlagi
dokumentacije kandidata in ugotovitev Državnega izpitnega centra.
81. člen
(obravnava ugovora na oceno)
V postopku obravnave ugovora na oceno
izvedenec pregleda dokumentacijo kandidata, ki je vložil ugovor, preveri
pravilnost ocenjevanja in pripravi izvedensko mnenje.
Državna komisija pregleda dokumentacijo
kandidata in potrdi izvedensko mnenje. Na podlagi potrjenega izvedenskega
mnenja Državni izpitni center pripravi ponovni izračun izpitne ocene, ki jo
potrdi Državna komisija.
82. člen
(izvedenci)
Izvedence za obravnavo ugovorov kandidatov
na oceno pri posameznih predmetih splošne mature imenuje Državna komisija na
predlog državnih predmetnih komisij najkasneje 15 dni pred spomladanskim
izpitnim rokom.
Izvedenci so lahko:
-
glavni ocenjevalci,
-
pomočniki glavnega ocenjevalca,
-
člani državnih predmetnih komisij, ki so sodelovali pri moderaciji
navodil za ocenjevanje in pri ocenjevanju v tem izpitnem roku.
Izjemoma sta lahko izvedenca tudi zunanji
ocenjevalec in član državne predmetne komisije, ki ni sodeloval pri ocenjevanju
v tem izpitnem roku.
Izvedenec pregleda vse izpitne pole
kandidata in poda izvedensko mnenje.
Državna komisija sprejme navodilo za delo
izvedencev za obravnavo ugovorov na ocene pri splošni maturi, s katerim se
določijo naloge izvedenca, način priprave izvedenskega mnenja in pravila za
izločitev izvedenca iz postopka.
83. člen
(odločitev o ugovoru in določanje nove
ocene)
Državna komisija sprejme sklep o
utemeljenosti ugovora in kandidatu določi novo oceno, če je ocena, izračunana
na podlagi točkovanja izvedenca oziroma ugotovitve Državnega izpitnega centra,
višja od prvotno dodeljene ocene. Kandidat prejme novo obvestilo o uspehu pri
splošni maturi, če je zaradi ugodno rešenega ugovora opravil splošno maturo v celoti,
pa tudi spričevalo o splošni maturi.
Državna komisija sprejme sklep, s katerim
ugovor kandidata zavrne, če je ocena, izračunana na podlagi točkovanja
izvedenca oziroma ugotovitve Državnega izpitnega centra enaka ali nižja od
prvotne dodeljene.
Če je kandidat zamudil rok za vložitev
ugovora ali če ugovor ne vsebuje vseh potrebnih sestavin (obrazložitev,
dokazilo o plačilu) in kandidat kljub pozivu v roku osmih dni od prejema poziva
ugovora ni dopolnil, Državna komisija sprejme sklep, s katerim ugovor kandidata
zavrže.
O ugovoru odloči Državna komisija v 60 dneh
po prejemu vloge kandidata na podlagi dokumentacije. V primeru poziva kandidatu
k dopolnitvi ugovora, Državna komisija o vlogi kandidata odloči v 60 dneh po
prejemu dopolnjene vloge.
Odločitev Državne komisije o ugovoru je
dokončna.
84. člen
(pritožba na šolsko maturitetno komisijo)
Če so bile pri opravljanju ustnega ali
praktičnega dela izpita oziroma izpitnega nastopa splošne mature kršene določbe
zakona ali predpisov, sprejetih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na postopek
izvedbe, je dovoljena pritožba na šolsko maturitetno komisijo za splošno maturo
naslednji dan po opravljanju ustnega oziroma praktičnega dela izpita oziroma
izpitnega nastopa.
Šolska maturitetna komisija odloči o
pritožbi v petih dneh od prejema pritožbe. Če ugotovi, da je pritožba utemeljena,
lahko spremeni točke na podlagi dokumentacije ali imenuje tričlansko komisijo,
ki najkasneje v treh dneh ponovno oceni znanje kandidata. O svoji odločitvi
obvesti Državni izpitni center in Državno komisijo.
XII. LETNO POROČILO O SPLOŠNI MATURI
85. člen
(poročila)
Poročila o pripravi in izvedbi splošne
mature pripravijo: šolske maturitetne komisije, državne predmetne komisije,
Državni izpitni center in Državna komisija.
Metodologijo in rokovnik priprave poročil
sprejme Državna komisija na predlog uredniškega odbora.
Letno poročilo o splošni maturi ureja
uredniški odbor, ki ga imenuje Državna komisija, in obsega najmanj:
-
zbirne letne rezultate splošne mature in rezultate pri posameznih predmetih,
-
poročila maturitetnih organov in sodelujočih zavodov,
-
izvlečke poročil glavnih ocenjevalcev,
-
letno analizo kakovosti splošne mature po šolah,
-
poročilo o varstvu pravic kandidatov,
-
ugotovitve, mnenja in predloge Državne komisije,
-
seznam maturantov z izjemnim splošnim uspehom in šolo,
-
druge statistične rezultate.
Državna komisija v sodelovanju z Državnim
izpitnim centrom sprejme letno poročilo o splošni maturi najkasneje do
1. decembra za preteklo šolsko leto.
XIII. MATURITETNI HIŠNI RED
86. člen
(maturitetni hišni red)
Za čas opravljanja splošne mature določi
šolska maturitetna komisija maturitetni hišni red.
87. člen
(oglasna deska)
Oglasna deska ali drugo kandidatu vidno
mesto, kjer se objavljajo sporočila o splošni maturi, mora biti dostopno ob delavnikih
najmanj med 8.00 in 18. uro.
Pravilnik o splošni maturi (Uradni list RS,
št. 29/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88. člen
(trajanje
pisnega izpita)
Ne glede na prvi odstavek 40. člena tega
pravilnika traja pisni izpit do 1. januarja 2012 največ 240 minut.
89. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika
prenehajo veljati Pravilnik o maturi (Uradni list RS, št. 50/93, 52/94, 20/95,
77/95, 26/96, 5/97, 84/97, 32/98, 2/02), Izpitni red, ki ga je sprejela
Republiška maturitetna komisija na 2. izredni seji, 6. 3. 1998, Sklep o
priznavanju upravičenih razlogov, ki ga je sprejela Republiška maturitetna komisija
na 2. izredni seji 6. 3. 1998 in 57. redni seji 27. 6. 2000, in Sklep o načinu določanja nove ocene (Uradni list RS, št. 33/95, 33/98 in 16/99).
90. člen
(uskladitev
aktov Državne komisije)
Državna komisija uskladi svoje akte s tem
pravilnikom v roku enega leta od njegove uveljavitve. Do njihove uskladitve se
uporabljajo veljavni akti, kolikor niso v nasprotju s tem pravilnikom.
91. člen
(uveljavitev
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah
Pravilnika o splošni maturi (Uradni list RS, št. 40/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»11. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne za jesenski
izpitni rok 2011.«.