Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda obsega:

-       Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05 z dne 4. 7. 2005),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 26/06 z dne 10. 3. 2006),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 32/11 z dne 29. 4. 2011),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 8/18 z dne 9. 2. 2018).

PRAVILNIK

o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1. člen

S tem pravilnikom se v skladu s prvo alineo prvega odstavka 5. člena in prilogo II Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L št. 327 z dne 22. 12. 2000, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/60/ES) in predpisom, ki določa metodologijo za določanje vodnih teles površinskih voda, določijo:

-       vodna telesa površinskih voda, njihova vrsta in razvrstitev v tipe,

-       umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter

-       imena in šifre posameznih vodnih teles površinskih voda.

2. člen

Pojmi po tem pravilniku imajo naslednji pomen:

1.     hidroekoregija je pokrajinsko območje celinskih voda, ki ga označujejo različni abiotski in biotski dejavniki in je odraz geoloških, geomorfoloških, hidrografskih, hidroloških in geografskih posebnosti območja, zaradi katerih se je izoblikovala določena vodna flora in favna;

2.     sistem B je sistem za opredeljevanje tipov površinskih voda, določen v oddelku 1.2. priloge II Direktive 2000/60/ES.

3. člen

(1) Samostojna vodna telesa površinskih voda se določijo za:

-       vodotoke s prispevno površino, večjo od 100 km²,

-       naravna jezera s površino vodne gladine, večjo od 0,5 km²,

-       morje in somornice,

-       umetne kanale, daljše od 3 km, in

-       vodne zadrževalnike na rekah in umetne ojezeritve s površino gladine, večjo od 0,5 km².

(2) Vodotoki ali njihovi deli, ki ne ustrezajo merilom iz prve alinee prejšnjega odstavka, so priključeni vodnim telesom vodotokov, v katera se stekajo.

4. člen

Vodna telesa površinskih voda se določijo na osnovi:

-       tipov površinske vode, ki so določeni glede na meje hidroekoregij za celinske vode in ekoregij za morje in somornice ter glede na abiotske deskriptorje,

-       pomembnih hidromorfoloških sprememb površinske vode ali njenega dela,

-       presihanja,

-       pomembnih antropogenih fizičnih sprememb hidromorfoloških značilnosti površinske vode ali njenega dela in

-       pomembno različnega stanja površinske vode ali njenega dela.

5. člen

(1) Tipi vodotokov so opredeljeni z obveznimi deskriptorji sistema B: geološka podlaga in velikost prispevne površine ter deskriptorjem hidroekoregija. Pri opredelitvi hidroekoregij so upoštevani obvezni deskriptorji: nadmorska višina, zemljepisna širina in zemljepisna dolžina.

(2) Tipi jezer so opredeljeni z obveznimi deskriptorji sistema B: nadmorska višina, povprečna globina, geološka podlaga, velikost in deskriptorjem hidroekoregija ter izbirnima deskriptorjema: zadrževalni čas in presihanje. Pri opredelitvi hidroekoregij sta upoštevana obvezna deskriptorja: zemljepisna širina in zemljepisna dolžina.

(3) Tipi obalnega morja so opredeljeni z obveznimi deskriptorji sistema B in izbirnimi deskriptorji: povprečna globina, hitrost toka, izpostavljenost valovom, značilnosti mešanja, zadrževalni čas in prevladujoča sestava substrata.

(4) Tipi somornic so opredeljeni z obveznimi deskriptorji sistema B in izbirnimi deskriptorji: povprečna globina, hitrost toka, izpostavljenost valovom, značilnosti mešanja in prevladujoča sestava substrata.

6. člen

(1) Vodna telesa površinske vode, ki so nastala kot posledica fizičnih posegov v okolje na območjih, kjer površinska voda predhodno ni obstajala, so opredeljena kot umetna vodna telesa.

(2) Kandidati za močno preoblikovana vodna telesa so vodna telesa površinskih voda, ki:

-       imajo očitno in bistveno spremenjene hidrološke in morfološke značilnosti glede na naravne razmere,

-       so te spremembe trajne in so posledica določenih vrst človekove dejavnosti ali rabe vode ali prostora, ali pa so neizbežno potrebne za izvajanje določene rabe in

-       vodno telo zaradi teh sprememb ne dosega biološke kakovosti, ki je ustrezna za doseganje dobrega ekološkega stanja.

(3) Močno preoblikovana vodna telesa se določijo izmed kandidatov za močno preoblikovana vodna telesa po preskusu, ali:

-       bi imele spremembe hidromorfoloških značilnosti tega vodnega telesa, ki bi bile potrebne za dobro ekološko stanje, pomembne škodljive učinke na širše okolje, urejanje voda, varstvo pred poplavami, izsuševanje, dejavnosti, povezane z rabo voda, ali druge, enako pomembne dejavnosti trajnostnega razvoja;

-       se koristnih ciljev, katerim so namenjene umetne ali spremenjene značilnosti vodnega telesa, zaradi tehnične neizvedljivosti ali nesorazmernih stroškov, ne da ustrezno doseči na druge načine, ki bi imeli manjše škodljive vplive na okolje.

7. člen

Ne glede na določbe prvega odstavka 3. člena tega pravilnika so vodna telesa združena v skupno vodno telo, če:

-       so stična,

-       so iste vrste,

-       ležijo v isti hidroekoregiji ali ekoregiji,

-       so obremenjena s podobnimi vrstami in jakostmi hidromorfoloških obremenitev,

-       imajo podobno kemijsko stanje površinske vode.

8. člen

(1) Posamezna vodna telesa površinskih voda, njihova imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip so navedena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Tipi površinskih voda in deskriptorji za posamezne tipe so navedeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

9. člen

(črtan)

10. člen

(1) Geografske meje vodnih teles površinskih voda so prikazane v digitalni obliki za raven merila 1: 25 000 v državnem koordinatnem sistemu in se vodijo v vodnem katastru.

(2) Opisi posameznih vodnih teles površinskih voda, njihova razvrstitev v tipe in podatki o tipih se vodijo kot atributni del digitalne baze podatkov v vodnem katastru.

Priloga 1: Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip

Priloga 2: Tipi površinskih voda in deskriptorji za posamezne tipe

Priloga 3: (črtana)

Priloga 4: (črtana)

Pravilnik o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»11. člen

Močno preoblikovana vodna telesa se določijo v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega pravilnika najpozneje do 22. decembra 2009.

12. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 26/06) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 32/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 8/18) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.