Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o
trženju semena žit obsega:
-
Pravilnik o trženju semena žit (Uradni list RS, št. 8/05 z dne 28. 1.
2005),
-
Pravilnik o spremembah Pravilnika o trženju semena žit (Uradni list RS,
št. 100/05 z dne 10. 11. 2005),
-
Pravilnik o spremembi Pravilnika o trženju semena žit (Uradni list RS,
št. 94/06 z dne 8. 9. 2006).
PRAVILNIK
o trženju semena žit
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa za posamezne vrste žit
kategorije semena ter za posamezno kategorijo semena žit zahteve za pridelavo,
podrobnejši postopek uradne potrditve semena, zahteve glede sortne ali vrstne
pristnosti in čistosti, zdravstvenega stanja in drugih meril kakovosti semena,
zahteve glede pakiranja in označevanja, druge pogoje za trženje s semenom žit
ter postopek izvedbe naknadne kontrole semena v skladu z Direktivo Sveta
66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (UL L št. 125 z dne
11. 7. 1966, str. 2309, z vsemi spremembami).
2. člen
(žita)
Žita so rastline navedenih vrst, ki so
namenjene za kmetijsko ali vrtnarsko proizvodnjo, vendar ne za okrasne namene:
-
Avena sativa L.
|
navadni oves;
|
-
Fagopyrum esculentum Moench
|
navadna ajda;
|
-
Hordeum vulgare L.
|
navadni ječmen;
|
-
Oryza sativa L.
|
riž;
|
-
Panicum miliaceum L.
|
navadno proso;
|
-
Phalaris canariensis L.
|
kanarska čužka (svetlo seme);
|
-
Secale cereale L.
|
rž;
|
-
Sorghum bicolor (L.) Moench
|
navadni sirek;
|
-
Sorghum sudanense (Piper) Stapf.
|
sudanski sirek;
|
-
Sorghum bicolor (L.) Moench x Sorghum sudanense Stapf.
|
križanci navadnega in sudanskega sirka;
|
-
X Triticosecale Wittm.
|
tritikala;
|
-
Triticum aestivum L. emend. Fiori et Paol.
|
navadna pšenica;
|
-
Triticum durum Desf.
|
trda pšenica;
|
-
Triticum spelta L.
|
pira (sevka);
|
-
Zea mays L. (partim)
|
koruza (razen pokovke in sladke koruze).
|
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo
naslednji pomen:
1.
žlahtniteljevo seme pridela žlahtnitelj oziroma vzdrževalec sorte ali je
pridelano v njegovem imenu in na njegov račun ter je namenjeno pridelavi
predosnovnega semena ali osnovnega semena;
2.
ne dokončno potrjeno seme je pridelano oziroma požeto seme katerekoli
kategorije, za katerega je bilo v postopku uradne potrditve uradno ugotovljeno,
da izpolnjuje zahteve iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika;
3.
organ za potrjevanje je pravna ali fizična oseba, ki mu je dodeljeno
javno pooblastilo v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih
rastlin;
4.
pregledniki, vzorčevalci in laboratoriji pod uradnim nadzorom so fizične
ali pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so v skladu z zakonom,
ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, imenovane za opravljanje pregledov
pod uradnim nadzorom, opravljanje vzorčenj pod uradnim nadzorom ter za
opravljanje testiranj semenskega materiala pod uradnim nadzorom;
5.
poljski pregled je del postopka uradne potrditve, s katerim pooblaščeni
strokovni delavci organa za potrjevanje oziroma pregledniki ugotavljajo, ali
semenski posevek žit predpisane zahteve;
6.
tujeprašna sorta je skupina požlahtnjenih rastlin, ki se jasno razlikuje
od drugih sort po katerikoli lastnosti in pri razmnoževanju te lastnosti
ohranja. Pri pridelavi semena se rastline posamezne sorte med seboj prosto
oprašujejo;
7.
sintetična sorta je tujeprašna sorta, priznana zaradi posebnih
elementov. Ni homozigotna, je pa v genetskem ravnotežju. Število generacij
certificiranega semena je omejeno;
8.
starševska komponenta je najmanjša enota, ki jo žlahtnitelj uporablja za
vzdrževanje svoje sorte in iz katere je v eni ali več generacijah pridelano vse
seme te sorte;
9.
sorte, hibridi in samooplodne linije koruze in sirka:
- tujeprašna sorta je dovolj
izenačena in nespremenljiva sorta;
- samooplodna linija je dovolj
izenačena in nespremenljiva linija, pridobljena z umetno samooplodnjo, združeno
z odbiro v več zaporednih generacijah ali z enakovrednimi metodami;
- dvolinijski hibrid je
neposredno potomstvo križanja dveh samooplodnih linij, kakor ga je določil
žlahtnitelj z navedbo linij;
- štirilinijski hibrid je
neposredno potomstvo križanja dveh dvolinijskih hibridov, kakor ga je določil
žlahtnitelj z navedbo linij;
- trilinijski hibrid je
neposredno potomstvo križanja med somooplodno linijo in dvolinijskim hibridom,
kakor ga je določil žlahtnitelj;
- top cross hibrid je
neposredno potomstvo križanja med samooplodno linijo ali dvolinijskim hibridom
in med tujeprašno sorto, kakor ga je določil žlahtnitelj;
- znotrajsortni hibrid je
neposredno potomstvo križanja med rastlinami, pridelanimi iz osnovnega semena
dveh tujeprašnih sort;
10. sterilnost
je stopnja moške sterilnosti ženske starševske komponente;
11. hibridnost
je delež hibridnosti v semenu, vključno s hibridi prve generacije (F1), ki ne
pripadajo hibridni sorti, razen semena iz samooplodnje in semena drugih sort;
12. sredstva
za kemično hibridizacijo (v nadaljnjem besedilu: CHA) so kemikalije, ki ob
uporabi v določeni fazi razvoja rastlin ženske starševske komponente povzročijo
prenehanje nastajanja cvetnega prahu ali mu odvzamejo zmožnost oploditve in
napravijo ženske rastline sterilne;
13. citoplazmatska
moška sterilnost (v nadaljnjem besedilu: CMS) je moška sterilnost ženske
starševske komponente hibridnih sort, ki je lahko nadzorovana genetsko ali
citoplazmatsko;
14. majhno
pakiranje je pakiranje semena žita kategorije certificirano seme, certificirano
seme prve množitve, certificirano seme druge množitve, trgovsko seme in
mešanice semena žit, namenjeno trženju na območju Republike Slovenije, do
največje skupne mase pakiranja 15 kg, pri koruzi do največ 2 kg, pri navadnem in sudanskem sirku ter njunih križancih do 1 kg.
4. člen
(kategorije semena)
(1) Seme posameznih vrst žit se sme
tržiti samo v naslednjih kategorijah:
a) osnovno seme navadne ajde, navadnega ovsa, navadnega ječmena,
navadnega prosa, riža, kanarske čužke, rži, tritikale, navadne pšenice, trde
pšenice in pire, razen hibridov pri navedenih vrstah, če:
- ga je
pridelal vzdrževalec sorte ali je pridelano v njegovem imenu in na njegov račun
neposredno iz žlahtniteljevega semena ali je pridelano iz semena generacije
pred osnovnim semenom (v nadaljnjem besedilu: predosnovno seme) v skladu s
priznanimi postopki za vzdrževanje sorte,
- je
namenjeno pridelavi semena kategorije certificirano seme, kategorij
certificirano seme prve množitve ali certificirano seme druge množitve,
- ustreza
zahtevam glede kakovosti in drugim zahtevam za osnovno seme iz priloge 1 in priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika,
- je bilo v
postopku uradne potrditve z uradnim pregledom organa za potrjevanje oziroma pri
ugotavljanju izpolnjevanja zahtev iz priloge 2 z uradnim pregledom organa za
potrjevanje ali pregledom preglednika, vzorčevalca ali laboratorija pod uradnim
nadzorom ugotovljeno, da so izpolnjene zahteve iz te točke;
b) osnovno seme hibridnih sort navadnega ovsa, navadnega
ječmena, riža, rži, navadne pšenice, trde pšenice, pire in samoprašne sorte
tritikale, če:
- je
namenjeno pridelavi semena hibridnih sort,
- ustreza
zahtevam glede kakovosti in drugim zahtevam za osnovno seme iz priloge 1 in 2,
- je bilo v
postopku uradne potrditve z uradnim pregledom organa za potrjevanje oziroma pri
ugotavljanju izpolnjevanja zahtev iz priloge 2 z uradnim pregledom organa za
potrjevanje ali pregledom preglednika, vzorčevalca ali laboratorija pod uradnim
nadzorom ugotovljeno, da so izpolnjene zahteve iz te točke;
c) osnovno seme koruze in sirka, vključno s križanci:
1.
osnovno seme tujeprašnih sort, če:
- ga je pridelal vzdrževalec
sorte ali je pridelano v njegovem imenu in na njegov račun v skladu s
priznanimi postopki za vzdrževanje sorte,
- je namenjeno pridelavi
semena tujeprašne sorte kategorije certificirano seme ali »top cross« hibrida
ali znotrajsortnih hibridov,
- ustreza zahtevam glede
kakovosti in drugim zahtevam za osnovno seme iz priloge 1 in 2 in
- je bilo v postopku uradne
potrditve z uradnim pregledom organa za potrjevanje oziroma pri ugotavljanju
izpolnjevanja zahtev iz priloge 2 z uradnim pregledom organa za potrjevanje ali
pregledom preglednika, vzorčevalca ali laboratorija pod uradnim nadzorom
ugotovljeno, da so izpolnjene zahteve iz te točke;
2.
osnovno seme samooplodnih linij, če:
- ustreza zahtevam glede
kakovosti in drugim zahtevam za osnovno seme iz priloge 1 in 2,
- je bilo v postopku uradne
potrditve z uradnim pregledom organa za potrjevanje oziroma pri ugotavljanju
izpolnjevanja zahtev iz priloge 2 z uradnim pregledom organa za potrjevanje ali
pregledom preglednika, vzorčevalca ali laboratorija pod uradnim nadzorom
ugotovljeno, da so izpolnjene zahteve iz te točke;
3.
osnovno seme dvolinijskih hibridov, če:
- je namenjeno pridelavi
štirilinijskih hibridov, trilinijskih hibridov ali »top cross« hibridov,
- ustreza zahtevam glede
kakovosti in drugim zahtevam za osnovno seme iz priloge 1 in 2,
- je bilo v postopku uradne
potrditve z uradnim pregledom organa za potrjevanje oziroma pri ugotavljanju
izpolnjevanja zahtev iz priloge 2 z uradnim pregledom organa za potrjevanje ali
pregledom preglednika, vzorčevalca ali laboratorija pod uradnim nadzorom
ugotovljeno, da so izpolnjene zahteve iz te točke;
d) certificirano seme kanarske čužke, razen hibridnih sort, rži,
navadnega sirka, sudanskega sirka, križanca navadnega in sudanskega sirka,
koruze in hibridnih sort navadnega ovsa, navadnega ječmena, riža, navadne
pšenice, trde pšenice, pire in samoprašne tritikale, če:
- je
pridelano neposredno iz osnovnega semena ali, če vzdrževalec oziroma
žlahtnitelj to zahteva iz predosnovnega semena in je bilo z uradnim pregledom
organa za potrjevanje ugotovljeno, da predosnovno seme izpolnjuje zahteve za
osnovno seme iz priloge 1 in 2,
- je
namenjeno za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,
- ustreza
zahtevam glede kakovosti in drugim zahtevam za certificirano seme iz priloge 1 in 2,
- je bilo v
postopku uradne potrditve z uradnim pregledom organa za potrjevanje
ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz te točke oziroma je preglednik,
vzorčevalec ali laboratorij pod uradnim nadzorom s pregledom ugotovil, da so
izpolnjene zahteve iz te točke;
e) certificirano seme prve množitve navadnega ovsa, navadne ajde,
navadnega ječmena, navadnega prosa, riža, tritikale, navadne pšenice, trde
pšenice in pire, razen hibridnih sort navedenih vrst, če:
- je
pridelano neposredno iz osnovnega semena ali, če vzdrževalec oziroma
žlahtnitelj to zahteva, iz predosnovnega semena in je bilo z uradnim pregledom
organa za potrjevanje ugotovljeno, da predosnovno seme izpolnjuje zahteve za
osnovno seme iz priloge 1 in 2,
- je
namenjeno pridelavi semena kategorije certificirano seme druge množitve oziroma
za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,
- ustreza
zahtevam glede kakovosti in drugim zahtevam za certificirano seme prve množitve
iz priloge 1 in 2,
- je bilo v
postopku uradne potrditve z uradnim pregledom organa za potrjevanje
ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz te točke oziroma je preglednik, vzorčevalec
ali laboratorij pod uradnim nadzorom s pregledom ugotovil, da so izpolnjene
zahteve iz te točke;
f) certificirano seme druge množitve navadnega ovsa, navadne ajde,
navadnega ječmena, navadnega prosa, riža, tritikale, navadne pšenice, trde
pšenice in pire, razen hibridnih sort navedenih vrst, če:
- je
pridelano neposredno iz osnovnega semena, certificiranega semena prve množitve
ali, če vzdrževalec oziroma žlahtnitelj to zahteva, iz predosnovnega semena in
je bilo z uradnim pregledom organa za potrjevanje ugotovljeno, da predosnovno
seme izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz priloge 1 in 2,
- je
namenjeno za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,
- ustreza
zahtevam glede kakovosti in drugim zahtevam za certificirano seme druge
množitve iz priloge 1 in 2,
- je bilo v
postopku uradne potrditve z uradnim pregledom organa za potrjevanje
ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz te točke oziroma je preglednik,
vzorčevalec ali laboratorij pod uradnim nadzorom s pregledom ugotovil, da so
izpolnjene zahteve iz te točke.
(2) Seme navadne ajde in navadnega
prosa se sme tržiti tudi kot kategorija trgovsko seme, če:
-
je pridelano v imenu in na račun dobavitelja,
-
je vrstno pristno,
-
je namenjeno za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,
-
ustreza zahtevam glede kakovosti za kategorijo trgovsko seme iz priloge
2,
-
je bilo v postopku uradne potrditve z uradnim pregledom organa za
potrjevanje ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz tega odstavka oziroma je
preglednik, vzorčevalec ali laboratorij pod uradnim nadzorom s pregledom
ugotovil, da so izpolnjene zahteve iz tega odstavka.
5. člen
(trženje predosnovnega semena in ne
dokončno potrjenega semena)
Ne glede na določbe prejšnjega člena se
dovoli tudi trženje:
a) predosnovnega semena, če:
- je organ
za potrjevanje z uradnim pregledom ugotovil, da predosnovno seme izpolnjuje
zahteve za potrjevanje osnovnega semena iz priloge 1 in 2;
- je seme
pakirano in izvirno zaprto v skladu z določbami tega pravilnika in
- so
pakiranja označena z uradno etiketo, na kateri so navedeni podatki iz 1. točke
priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika;
b) ne dokončno potrjenega semena, ki se trži z namenom priprave za trg
in je označeno v skladu z določbami tega pravilnika.
6. člen
(izjema glede kalivosti)
(1) Ne glede na določbe 4. in 5. člena tega pravilnika se uradno potrdi in dovoli trženje semena kategorije predosnovno
seme in osnovno seme tudi, če ne izpolnjuje zahtev glede kalivosti iz priloge
2.
(2) Ne glede na določbe 4. člena
tega pravilnika se uradno potrdi in dovoli trženje do prvega prejemnika semena
kategorij osnovno seme, certificirano seme, certificirano seme prve množitve,
certificirano seme druge množitve in trgovsko seme, kljub temu, da uradni
pregled, s katerim se ugotavlja, ali seme ustreza zahtevam za kalivost iz
priloge 2, še ni končan.
(3) V primerih iz prvega in drugega
odstavka tega člena izda organ za potrjevanje etikete ali potrdila iz
21. člena tega pravilnika le ob predložitvi začasnega poročila o analizi
kakovosti semena in navedbi imena ter naslova prvega prejemnika semena.
(4) Pakiranje semena iz prvega
odstavka tega člena mora dobavitelj označiti z dodatno etiketo, ki vsebuje
naslednje podatke:
-
dejansko kalivost semena,
-
osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in
sedež dobavitelja ter
-
številko partije semena.
(5) Določbe tega člena se ne
uporabljajo za seme, uvoženo iz tretjih držav.
7. člen
(sortna lista)
(1) Uradna potrditev in trženje sta
dovoljena samo za tiste sorte žit, ki izpolnjujejo zahteve za vpis in so
vpisane v sortno listo v skladu s predpisom, ki ureja postopek vpisa sort v
sortno listo in vodenje sortne liste, ali so vpisane v skupni katalog sort
poljščin v skladu z Direktivo Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o
skupnem katalogu sort poljščin (UL L št. 193 z dne 20. 7. 2002, str. 1)
oziroma je za sorte v skladu s predpisi Skupnosti dovoljeno trženje semena na
skupnem trgu.
(2) Za seme sort žit, ki so v postopku
vpisa v sortno listo, se dovoli uradna potrditev oziroma trženje semena v skladu
z Odločbo Komisije 2004/842/ES z dne 1. decembra 2004 o pravilih za
izvajanje, po katerih lahko države članice dovolijo dajanje v promet semena
tistih sort, za katere je bila vložena prošnja za vpis v nacionalni katalog
sort poljščin ali zelenjadnic (UL L št. 362 z dne 9. 12. 2004, str. 21).
Dovoljenje za uradno potrditev oziroma trženje semena izda Fitosanitarna uprava
Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava).
(3) Za vse druge sorte žit, ki ne
izpolnjujejo zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena, mora dobavitelj
predhodno pridobiti dovoljenje Uprave.
(4) Uprava izda dobavitelju
dovoljenje, da se sme sorto, ki ni vpisana v sortno listo, vključiti v postopek
potrjevanja semena, če gre za razmnoževanje semena in dobavitelj izkaže, da bo
pridelano seme v celoti izvozil.
II. PRIDELOVANJE SEMENA
8. člen
(prijava semenskega posevka)
(1) Dobavitelj prijavi seme v uradno
potrditev organu za potrjevanje na prijavi, ki jo pridobi pri organu za
potrjevanje. Prijava vsebuje najmanj naslednje podatke o:
-
dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča
ali firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
pridelovalcu, kadar le-ta prideluje seme v imenu in na račun
dobavitelja: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo
in sedež pridelovalca,
-
mestu pridelave,
-
zemljiščih, na katerih je semenski posevek: površina in parcelna
številka (katastrska številka oziroma enota rabe) ter ledinsko ime zemljišča,
-
predhodnih posevkih kmetijskih rastlin na zemljišču,
-
poreklu uporabljenega semena za zasnovo semenskega posevka,
-
datumu setve,
-
količini posejanega semena.
(2) Dobavitelj mora prijavi priložiti
kopije dokumentov, ki dokazujejo poreklo uporabljenega semena. Če dobavitelj
uporabi seme, ki ga je pridelal sam, zadostuje kopija uradnega potrdila o ne
dokončni potrditvi semena, ki ga organ za potrjevanje izda v skladu s
15. členom tega pravilnika.
(3) Rok za prijavo semena v uradno
potrditev je za vsako leto:
-
do 31. marca za ozimna žita,
-
do 15. aprila za jara žita,
-
do 15. maja za koruzo in sirek in
-
do 15. julija za navadno ajdo in navadno proso.
(4) Organ za potrjevanje obvesti
pristojnega inšpektorja in Upravo o prejetih prijavah semena v uradno
potrditev.
9. člen
(vrstenje predhodnih posevkov)
(1) Zemljišče je primerno za
pridelovanje semenskega posevka posamezne vrste oziroma sorte žit, če na njem
najmanj dve predhodni rastni dobi ni bilo posejano žito enake vrste.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega
odstavka se lahko na istem zemljišču zaporedoma prideluje semenski posevek
enake sorte in kategorije žita, če se zagotovi, da sortna pristnost ustreza
zahtevam iz priloge 1 tega pravilnika.
(3) Ne glede na določbo prvega in
drugega odstavka tega člena posevki za pridelovanje hibridnega semena žit,
razen koruze in sirka, ne smejo rasti na istem zemljišču v zaporednih letih.
10. člen
(izolacija)
(1) Semenski posevek tujeprašnih vrst
žit mora biti oddaljen od vseh drugih posevkov in virov cvetnega prahu, da se
prepreči neželeno opraševanje semenskega posevka.
(2) Semenski posevek samoprašnih vrst
žit mora biti od drugih posevkov žit ločen z oviro ali prostorom, da se prepreči
mešanje semena med žetvijo.
(3) Podrobnejše zahteve za izolacijo
semenskih posevkov žit so navedene v prilogi 1.
11. člen
(zapleveljenost)
Če organ za potrjevanje ugotovi, da je
semenski posevek tako močno zapleveljen, da ni mogoče pridelati semena, ki bi
ustrezal zahtevam iz tega pravilnika, zavrne uradno potrditev. Največje
dovoljeno število rastlin posameznih vrst plevelov na kontrolno enoto je
navedeno v metodah za potrjevanje semenskega materiala, ki jih sprejme Uprava,
kjer so tudi dosegljive.
12. člen
(zdravstveno stanje)
(1) Zahteve za zdravstveno stanje
semena so navedene v prilogi 2 ter v metodah iz prejšnjega člena.
(2) Poleg zahtev, predpisanih s tem
pravilnikom, mora seme glede zdravstvenega stanja izpolnjevati tudi zahteve v
skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
13. člen
(sortna pristnost in čistost)
(1) Semenski posevek mora glede sortne
pristnosti in sortne čistosti, oziroma pri kategoriji semena trgovsko seme
glede vrstne pristnosti in vrstne čistosti, izpolnjevati zahteve iz priloge 1 in 2.
(2) Določba prejšnjega odstavka se
uporablja tudi za seme samooplodnih linij.
(3) Pri semenu hibridnih sort se
sortna pristnost in sortna čistost nanašata tudi na lastnosti starševskih
komponent, vključno z moško sterilnostjo in obnovo fertilnosti.
14. člen
(poljski pregledi)
(1) Organ za potrjevanje mora po
prejemu prijave iz 8. člena tega pravilnika opraviti poljske preglede
semenskega posevka. Poljske preglede opravi organ za potrjevanje ali preglednik
pod uradnim nadzorom. Poljske preglede se opravlja v taki razvojni fazi
semenskega posevka, da je omogočena natančna presoja izpolnjevanja predpisanih
zahtev.
(2) Pri vseh vrstah žit morata biti
opravljena najmanj dva poljska pregleda vsakega semenskega posevka, od katerih
se mora najmanj en opraviti v času po klasenju rastlin.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se
pri koruzi in sirku:
-
pri posevkih, namenjenih pridelavi osnovnega semena samooplodnih linij,
opravita najmanj dva poljska pregleda. Prvi poljski pregled se opravi pred
cvetenjem, drugi pa med cvetenjem;
-
pri posevkih, namenjenih pridelavi osnovnega semena hibridov, opravijo
najmanj trije poljski pregledi. Prvi poljski pregled se opravi pred cvetenjem,
ko se preverita izolacija in zapleveljenost. Drugi in tretji pregled se
opravita na začetku in na koncu cvetenja, preverja se moška sterilnost in
zapleveljenost;
-
pri posevkih, namenjenih pridelavi certificiranega semena tujeprašne
sorte, opravi najmanj en poljski pregled,
-
pri posevkih, namenjenih pridelavi certificiranega semena hibridnih
sort, opravijo najmanj trije poljski pregledi v času, ko je svila ženske
starševske komponente sposobna oploditve,
-
kadar sledi semenski posevek koruzi ali sirku v tekočem ali prejšnjem
letu, opravi najmanj en posebni poljski pregled, s katerim se ugotavlja
prisotnost samosevnih rastlin.
(4) Velikost, število in razporeditev
kontrolnih enot, na katerih se opravlja poljski pregled, ter podrobnejši način
opravljanja poljskih pregledov so navedeni v metodah iz 11. člena tega
pravilnika.
(5) Poleg metod iz prejšnjega odstavka
se za poljske preglede na zahtevo pridelovalca uporabljajo tudi metode
Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD
sheme).
15. člen
(potrdilo o ne dokončni potrditvi semena)
(1) Organ za potrjevanje oziroma
preglednik pod uradnim nadzorom po končanem zadnjem poljskem pregledu semena iz
prejšnjega člena sestavi zapisnik.
(2) Če je s poljskimi pregledi
ugotovljeno, da semenski posevek izpolnjuje zahteve, določene s tem
pravilnikom, organ za potrjevanje na zahtevo dobavitelja izda potrdilo o ne
dokončni potrditvi semena žit, ki mora vsebovati podatke iz priloge 4.
16. člen
(dokončna potrditev semena)
(1) Organ za potrjevanje dokončno
uradno potrdi kot certificirano seme žit, seme ki:
-
je pridelano neposredno iz osnovnega semena ali iz certificiranega
semena prve množitve, ki je bilo uradno potrjeno v državi članici Evropske
unije ali v tretji državi, ki ji je priznana enakovrednost v skladu s predpisi
Evropske unije, ali
-
je pridelano neposredno iz oplodnje med osnovnim semenom, ki je bilo
uradno potrjeno v državi članici Evropske unije, in osnovnim semenom, ki je
bilo uradno potrjeno v tretji državi, ki ji je priznana enakovrednost v skladu
s predpisi Evropske unije, in je bilo požeto v drugi državi članici Evropske
unije ali v tretji državi, če je bilo v državi članici Evropske unije ali v
tretji državi predhodno uradno potrjeno kot ne dokončno potrjeno seme.
(2) Organ za potrjevanje na zahtevo
dobavitelja seme iz prejšnjega odstavka dokončno uradno potrdi v ustrezno
kategorijo v skladu s 4. členom tega pravilnika, če je bil za navedeno
seme opravljen poljski pregled, če seme izpolnjuje zahteve za ustrezno
kategorijo semena iz priloge 1 in če je bilo z uradnim pregledom ugotovljeno,
da so izpolnjene zahteve iz priloge 2 za isto kategorijo.
III. PRIPRAVA SEMENA ZA TRG
17. člen
(partija in vzorčenje semena)
(1) Dobavitelj prijavi vzorčenje in
pakiranje semena na posebni prijavi, ki jo pridobi pri organu za potrjevanje.
Prijava vsebuje najmanj naslednje podatke o:
-
dobavitelju: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali
firmo in sedež dobavitelja ter njegovo neponovljivo registrsko številko,
-
mestu vzorčenja semena,
-
vrsti, sorti in kategoriji semena žit,
-
partiji semena, ki se vzorči,
-
količini semena in načinu pakiranja.
(2) Vzorci se za pregled sort in
samooplodnih linij koruze, za analizo kakovosti semena v postopku uradne
potrditve in za trgovsko seme, odvzamejo iz homogenih partij. Največja
dovoljena velikost partije in velikost vzorcev sta navedeni v prilogi 3, ki je
sestavni del tega pravilnika.
(3) Vzorce za analizo kakovosti semena
uradno odvzame organ za potrjevanje oziroma vzorčevalec pod uradnim nadzorom iz
še ne pakirane in ne zaprte homogene partije semena, ki jo po odvzemu vzorca
zapečati. Če je seme že zaprto in označeno pod uradnim nadzorom, se vzorci za
analizo kakovosti semena odvzamejo iz že zapakirane partije semena.
(4) Organu za potrjevanje mora biti
omogočen dostop do vsake enote pakiranja partije semena.
(5) Za vzorčenje semena in opravljanje
analiz kakovosti se uporabljajo metode Mednarodne zveze za testiranje semena
(ISTA), ki so dostopne na Upravi.
18. člen
(analiza kakovosti)
Organ za potrjevanje seme dokončno uradno
potrdi, če na podlagi analiz iz prejšnjega člena, ki jih je opravil sam ali
laboratoriji pod uradnim nadzorom, ugotovi, da seme glede kakovosti izpolnjuje
zahteve iz priloge 2.
19. člen
(osnovne zahteve za trženje semena)
Osnovno seme, certificirano seme vseh
kategorij in trgovsko seme se sme tržiti le v dovolj homogenih partijah in
zaprtih pakiranjih, ki imajo v skladu z 21., 22., 23. in 24. členom tega pravilnika ustrezen sistem zapiranja in označevanja.
20. člen
(semenska mešanica)
(1) Seme žit se lahko trži kot mešanica
semena različnih sort ali kot mešanica semena različnih vrst žit, če je iz znanstvenih
in tehničnih ugotovitev razvidno, da so take mešanice posebej učinkovite proti
širjenju določenih škodljivih organizmov. Vsaka sestavina mešanice mora pred
mešanjem izpolnjevati zahteve za trženje, določene s tem pravilnikom.
(2) Uprava na zahtevo dobavitelja
dovoli trženje in vpiše semensko mešanico žita v evidenco semenskih mešanic. V
zahtevi, ki jo pridobi na Upravi, navede zlasti:
-
podatke o dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega
prebivališča oziroma firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko
dobavitelja,
-
podatke o semenski mešanici: oznako, sestavo vrst oziroma sort, utežni
delež v % posamezne sestavine,
-
namen uporabe semenske mešanice.
21. člen
(uradne etikete, etikete dobavitelja in
OECD etikete)
(1) Seme, ki se trži, mora biti
označeno z uradnimi etiketami. Organ za potrjevanje izda uradne etikete samo za
partijo semena, ki izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika.
(2) Uradne etikete so:
-
bele barve z vijoličasto diagonalno črto za predosnovno seme,
-
bele barve za osnovno seme,
-
modre barve za certificirano seme in certificirano seme prve množitve,
-
rdeče barve za certificirano seme druge množitve,
-
rjave barve za trgovsko seme,
-
zelene barve za mešanico semena,
-
sive barve za ne dokončno potrjeno seme,
-
oranžne barve za seme sort, ki so v postopku vpisa v sortno listo.
(3) Uradne etikete so označene s
serijskimi številkami. Najmanjša velikost uradne etikete je 110 mm x 67 mm.
(4) Ne glede na določbe prvega
odstavka tega člena se majhna pakiranja semena lahko označijo z etiketo
dobavitelja. Barva etikete dobavitelja za posamezno kategorijo semena je enaka
kot barva uradne etikete iz drugega odstavka tega člena. Organ za potrjevanje
pred prvo uporabo preveri vsebino in obliko etikete dobavitelja.
(5) Organ za potrjevanje izda za vsako
partijo semena tudi potrdilo o uradni potrditvi semena, ki vsebuje najmanj
podatke, ki so navedeni na uradni etiketi.
(6) Na posebno zahtevo dobavitelja in
če so izpolnjene zahteve v skladu z OECD shemami potrjevanja, izda organ za
potrjevanje OECD etikete in OECD certifikat o sortni pristnosti in čistosti.
(7) Na posebno zahtevo dobavitelja in
če so izpolnjene strožje zahteve glede prisotnosti gluhega ovsa (Avena fatua)
v semenu, izda organ za potrjevanje uradno potrdilo o izpolnjevanju strožjih
zahtev.
(8) Podatki, ki morajo biti natisnjeni
na etiketah, so navedeni v prilogi 4.
22. člen
(pakiranje in zapiranje)
(1) Pakiranja osnovnega semena,
certificiranega semena in trgovskega semena, razen majhnih pakiranj, so uradno
izvirno zaprta ali izvirno zaprta pod uradnim nadzorom tako, da jih ni mogoče
odpreti brez poškodbe sistema zapiranja ali poškodbe na uradni etiketi ali na
pakiranju.
(2) Sistem zapiranja (razen pri majhnih
pakiranjih) sestavlja uradna etiketa ali pritrditev uradne plombe, da se zagotovi
izvirnost zapiranja. Izvirnost zapiranja je zagotovljena tudi z uporabo
drugačnega sistema zapiranja, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti.
(3) Pakiranj (razen majhnih pakiranj)
se ne sme ponovno zapreti, razen uradno ali pod uradnim nadzorom. Če so
pakiranja ponovno zaprta, morata biti datum ponovnega zapiranja in organ za
potrjevanje navedena na uradni etiketi.
(4) Majhna pakiranja se zapirajo tako,
da je onemogočeno njihovo odpiranje brez poškodbe sistema zapiranja ali
poškodbe na etiketi ali na pakiranju.
(5) Veljavnost etiket oziroma potrdila
o uradni potrditvi semena je do konca naslednje setvene sezone.
(6) Po izteku roka iz prejšnjega
odstavka organ za potrjevanje na zahtevo dobavitelja opravi ponovno analizo kakovosti
semena (najmanj glede kalivosti) in seme, če še izpolnjuje predpisane zahteve,
dodatno označi v skladu s prilogo 4.
23. člen
(zapiranje in označevanje pod uradnim
nadzorom)
(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega
člena lahko organ za potrjevanje dovoli dobavitelju, da sam izvirno zapre in
označi pakiranje semena z uradnimi etiketami, če dobavitelj zagotovi strokovno
usposobljeno osebo, ki je za označevanje semena z uradnimi etiketami odgovorna
neposredno organu za potrjevanje.
(2) Organ za potrjevanje izda
dobavitelju na njegovo zahtevo dovoljenje iz prejšnjega odstavka za tekoče
leto, če izpolnjuje zahteve iz prejšnjega odstavka.
(3) Pri dobaviteljih, ki imajo
dovoljenje iz prejšnjega odstavka, organ za potrjevanje zagotovi uradni nadzor
nad izvirnim zapiranjem in označevanjem semena z uradnimi etiketami tako, da
strokovni delavec organa za potrjevanje neposredno nadzira uradno označevanje
semena pri najmanj 5% partij semena.
24. člen
(označevanje)
(1) Pakiranje osnovnega semena,
certificiranega semena in trgovskega semena (razen majhnih pakiranj) mora biti
označeno tako, da ima na zunanji strani pritrjeno uradno etiketo, ki še ni bila
uporabljena. Če se uporabi uradna etiketa z luknjo za vrvico, je treba njeno
pritrditev zavarovati z uradno plombo.
(2) Dovoljena je uporaba uradnih
samolepilnih etiket, ki morajo biti pritrjene tako, da njihova odstranitev ali
zamenjava ni možna brez vidne poškodbe etikete ali pakiranja.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega
člena organ za potrjevanje dovoli tiskanje predpisanih podatkov pod neposredno
na pakiranja semena žit vseh kategorij osnovnega semena in certificiranega
semena v skladu z Odločbo Komisije 80/755/EGS z dne 17. julija 1980 o
odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na embalažo semena žit (UL
L št. 207 z dne 9. 8. 1980, str. 37).
(4) Organ za potrjevanje vodi evidenco
o količinah semena, označenega na način iz prejšnjega odstavka.
(5) Vsako pakiranje mora vsebovati
kartonček iste barve kot je uradna etiketa, na njem pa morajo biti navedeni najmanj
podatki iz druge, tretje, četrte, pete in sedme alinee 2. točke priloge 4.
Kartonček je izdelan tako, da ga ni mogoče zamenjati z uradno etiketo.
Kartonček ni potreben, če so podatki neizbrisno natisnjeni na pakiranju ali če
je uporabljena samolepilna etiketa ali etiketa iz materiala, ki se ne trga.
(6) Seme žit, ki ne izpolnjuje vseh
zahtev glede kakovosti iz tega pravilnika ali če sorta ni vpisana v sortno
listo in se trži z dovoljenjem Uprave po predhodnem dovoljenju pristojnega
organa Skupnosti, se označi na naslednji način:
-
pakiranje semena žit, ki ne izpolnjuje vseh zahtev glede kakovosti iz
tega pravilnika, mora biti označeno z etiketo za ustrezno kategorijo semena;
-
pakiranje semena žit, katerih sorta ni vpisana v sortno listo, mora biti
označeno z etiketo rjave barve;
-
pakiranja semena iz prve in druge alinee tega odstavka morajo biti
dodatno označena z navedbo: »Seme ne izpolnjuje predpisanih zahtev za
kategorijo«.
(7) Seme žit, ki izpolnjuje strožje
zahteve glede prisotnosti semena gluhega ovsa (Avena fatua), je označeno
z uradnim potrdilom o uradni potrditvi semena, ki potrjuje izpolnjevanje
strožjih zahtev.
(8) Majhna pakiranja imajo na zunanji
strani pakiranja etiketo dobavitelja, na kateri so natisnjeni ali žigosani
predpisani podatki. Pri prozornih pakiranjih je ta etiketa lahko na notranji
strani, pod pogojem, da je etiketa kljub temu jasno vidna in čitljiva.
IV. TRŽENJE
25. člen
(seme za ekološko pridelavo)
(1) Seme za ekološko pridelavo
kmetijskih rastlin mora poleg zahtev iz tega pravilnika izpolnjevati tudi
posebne zahteve, določene s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih
rastlin.
(2) Pri semenu iz prejšnjega odstavka
je na uradni etiketi ali na etiketi dobavitelja dodana oznaka »Ekološko pridelano«.
26. člen
(evidenca uvoženega semena)
Uprava vodi evidenco uvoženega semena žit
na podlagi kopije odločbe fitosanitarnega inšpektorja o dovolitvi uvoza semena.
Za vsako uvoženo partijo semena z maso, večjo od 2 kg, vodi Uprava evidenco, ki vsebuje najmanj naslednje podatke o:
-
vrsti,
-
sorti,
-
kategoriji,
-
državi pridelave semena in organu za potrjevanje,
-
državi izvoznici,
-
uvozniku,
-
količini semena.
27. člen
(naknadna kontrola)
(1) Za preverjanje skladnosti semena,
ki se uradno potrdi oziroma trži na območju Republike Slovenije, z zahtevami iz
tega pravilnika, organ za potrjevanje oziroma pristojni inšpektor uradno
odvzame vzorce za naknadno kontrolo sortne ali vrstne pristnosti in čistosti
ter zdravstvenega stanja.
(2) Organ za potrjevanje odvzame
vzorce:
-
od vseh partij semena kategorije certificirano seme prve množitve, če je
namenjeno pridelavi semena, in od vseh partij predosnovnega semena ter
osnovnega semena,
-
od določenega deleža partij kategorije certificirano seme prve množitve,
če je namenjeno pridelavi kmetijskih rastlin, kategorije certificirano seme,
certificirano seme druge množitve in trgovsko seme.
(3) Pristojni inšpektor odvzame vzorce
od določenega deleža partij semena, ki so dane na trg.
(4) Za odvzem vzorcev semena se
uporabljajo metode iz petega odstavka 17. člena tega pravilnika.
(5) Delež
vzorcev kategorije certificirano seme, certificirano seme prve množitve iz
druge alinee drugega odstavka tega člena in certificirano seme druge množitve v
naknadni kontroli je od 5% do 25% vseh partij semena. Delež vzorcev semena je
vsako leto prilagojen rezultatom naknadne kontrole semena žit iz prejšnjega
leta, kot je razvidno iz tabele:
Delež vzorcev semena naknadne
|
Najmanjši delež preverjanj
|
v naknadni kontroli
|
kontrole v prejšnjem letu,
|
ki ne ustreza zahtevam
|
semena v tekočem letu
|
iz tega pravilnika
|
|
manj od 0,5%
|
5%
|
0,5% – 3,0%
|
10%
|
več kot 3,0%
|
25%
|
(6) Ne glede na prejšnji odstavek je
naknadna kontrola obvezna za vse vzorce kategorije certificirano seme, certificirano
seme prve množitve in certificirano seme druge množitve certificiranega semena,
če je seme pridelano v Republiki Sloveniji, v sortno listo pa je sorta vpisana
v drugi državi članici Evropske unije.
(7) V naknadni kontroli se preverjajo
vsi vzorci žlahtniteljevega semena na tiste lastnosti, ki lahko potrdijo
skladnost z rezultati preizkušanja razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti
sorte in morfološkim opisom sorte. Če so rezultati glede sortne pristnosti in
sortne čistosti negativni, organ za potrjevanje ne potrdi semena pridelanega iz
žlahtniteljevega semena.
(8) Za opravljanje naknadne kontrole
se uporabljajo metode za naknadno kontrolo semena, ki jih sprejme Uprava, kjer
so tudi dosegljive.
Priloga
1: Zahteve za semenski posevek žit
Priloga
2: Zahteve za kakovost semena
Priloga
3: Partije semena
Priloga
4: Etikete in potrdilo o uradni potrditvi semena
Pravilnik o trženju semena žit (Uradni list
RS, št. 8/05)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
(uradna
potrditev in trženje semena sort, ki ne izpolnjujejo pogojev za vpis v sortno
listo)
(1) Ne glede na določbe 7. člena
tega pravilnika se lahko seme sort žit prideluje in trži v Republiki Sloveniji
do 1. maja 2009, če:
-
izpolnjuje zahteve iz desetega odstavka 83. člena Zakona o
semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 58/02, 45/04 –
ZdZPKG in 86/04),
-
organ za potrjevanje izvede postopek uradne potrditve semena sort žit iz
tega odstavka na podlagi prijave dobavitelja, ki se vloži v skladu z
8. členom tega pravilnika,
-
organ za potrjevanje uradno potrdi seme sort žit iz tega odstavka, če so
izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, razen zahteve glede sorte, in
-
organ za potrjevanje izda uradne etikete ter potrdilo o uradni
potrditvi.
(2) Uradne etikete iz prejšnjega
odstavka morajo biti rjave barve in označene s serijskimi številkami. Najmanjša
velikost uradne etikete je 110 mm x 67 mm. Na uradnih etiketah morajo biti navedeni naslednji podatki:
-
Organ za potrjevanje, država članica,
-
»Vrsta:« slovensko in latinsko ime,
-
»Sorta:« ime sorte kot je navedeno v sortni listi,
-
»Kategorija:«,
-
»Številka partije:«,
-
»Vzorčeno:« MM/LL (mesec in leto),
-
»Masa pakiranja:« ali »Število semen:«,
-
»Tretirano:« ime fitofarmacevtskega sredstva,
-
»Trženje dovoljeno samo na območju Republike Slovenije«.
29. člen
(prenehanje
veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha
veljati Pravilnik o trženju semena žit (Uradni list RS, št. 91/03).
30. člen
(uveljavitev
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o trženju
semena žit (Uradni list RS, št. 100/05) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
(uveljavitev
pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o trženju
semena žit (Uradni list RS, št. 94/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.