Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami obsega:

-       Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 59/07 z dne 4. 7. 2007),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 70/08 z dne 11. 7. 2008),

-       Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 5/11 z dne 24. 1. 2011),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 56/14 z dne 25. 7. 2014),

-       Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 66/15 z dne 14. 9. 2015),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 47/17 z dne 1. 9. 2017),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 24/18 z dne 13. 4. 2018),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/21 z dne 9. 4. 2021),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 161/22 z dne 23. 12. 2022).

PRAVILNIK

o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami

(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi, ki obsegajo učno in vzgojno obveznost strokovnih delavcev, učno in vzgojno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin za izvajanje:

-       prilagojenega programa za predšolske otroke,

-       prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom,

-       prilagojenih izobraževalnih programov osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom,

-       posebnega programa vzgoje in izobraževanja,

-       prilagojenih izobraževalnih programov za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe,

-       posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum in

-       vzgojnih programov

v šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: šole in zavodi).

Normativi in standardi ter merila, določena v tem pravilniku, se uporabljajo tudi v drugih vzgojno-izobraževalnih in socialno-varstvenih zavodih, ki imajo enote ali oddelke za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom, normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.

II. NORMATIVI IN STANDARDI

1. Skupne določbe

2. člen

(obveznost vzgojnega in drugega strokovnega dela v prilagojenih programih predšolske vzgoje)

Tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-       25 ur za vzgojitelje,

-       35 ur za pomočnike vzgojiteljev.

3. člen

(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole in posebnih programih vzgoje in izobraževanja)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-       22 ur za učitelje,

-       21 ur za učitelje slovenščine,

-       21 ur za učitelje slovenščine in madžarščine kot maternega jezika v dvojezičnih šolah,

-       22 ur za učitelje, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencem s posebnimi potrebami.

-       30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:

-       25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.

Tedenska obveznost vzgojno-izobraževalnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-       22 ur za učitelje v oddelku Posebnega programa vzgoje in izobraževanja in v oddelku posebnega programa (Post)rehabilitacijski praktikum,

-       35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence prvega razreda v prilagojenih izobraževalnih programih osnovne šole oziroma prve stopnje Posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

4. člen

(učna obveznost in obveznost drugega vzgojno-izobraževalnega dela v posebnem programu in v prilagojenih izobraževalnih programih za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-       20 ur za učitelje splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov ter modulov,

-       19 ur za učitelje slovenskega jezika in književnosti,

-       25 ur za učitelje praktičnega pouka in veščin ter učitelja za praktično izobraževanje s strokovno teorijo,

-       30 ur sodelovanje pri pouku za laborante.

5. člen

(obveznost vzgojnega dela v vzgojnih programih)

Tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, je:

-       25 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi vedenjskimi motnjami,

-       30 ur vzgojnega dela vzgojni skupini za otroke z drugimi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj,

-       40 ur vzgojnega in drugega dela v stanovanjski skupini,

-       40 ur vzgojnega in drugega dela za vzgojitelje, ki opravljajo nočno delo.

Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizirajo:

-       največ 4 vzgojitelji za otroke in mladostnike s čustvenim in vedenjskimi motnjami,

-       največ 2 vzgojitelja v vzgojni skupini za otroke z drugimi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj,

-       največ 5 vzgojiteljev v stanovanjski skupini.

6. člen

(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)

Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:

-       učitelj, član predmetne komisije za matematiko in slovenščino, za 3 ure,

-       učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 2 uri,

-       učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za 1 uro,

-       učitelj, član predmetne komisije za izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, za 3 ure.

Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka.

Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu osnovne šole ter v prvem in zaključnem letniku srednje šole, ima za 1 uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih osnovne šole in letnikih srednje šole ter na vseh stopnjah posebnega programa, pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

7. člen

(drugi strokovni delavec v prvem razredu)

Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če:

-       je v posameznem oddelku 1. razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim oziroma z enakovrednim izobrazbenim standardom, vključenih najmanj 5 učencev,

-       so v posameznem oddelku prvega razreda, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami oziroma z nižjim izobrazbenim standardom, v katerem so le otroci z avtističnimi motnjami, vključeni najmanj 3 učenci,

-       so v kombinirani oddelek iz dveh ali treh razredov vključeni najmanj 4 učenci.

7.a člen

(mentorstvo)

Mentorju pripravnika se prizna štiri ure na teden za delo s pripravnikom.

8. člen

(učna oziroma vzgojna obveznost ravnatelja)

Ravnatelj zavoda, ravnatelj osnovne šole oziroma ravnatelj organizacijske enote z več kot 12 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti oziroma obveznosti vzgojnega dela.

Ravnatelj zavoda oziroma ravnatelj organizacijske enote v zavodih in šolah z manj kot 12 oddelki, ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost oziroma obveznost vzgojnega dela, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev in vzgojiteljev iz 51. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane obveznosti, sodi le pouk obveznih in izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

Osnove za določitev učne obveznosti oziroma obveznosti vzgojnega dela ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, vzgojne skupine in stanovanjske skupine, oddelki podaljšanega bivanja, oddelki vrtca ter oddelki mobilne službe.

9. člen

(pomočnik ravnatelja)

V šoli oziroma v zavodu lahko ravnatelj imenuje pomočnika ravnatelja pri 14 oddelkih oziroma vzgojnih skupinah.

Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 26, tretjega pa pri 38 oddelkih oziroma vzgojnih skupinah. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno tudi učno obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 51. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Učna obveznost za tretjega pomočnika se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

Če ima šola oziroma zavod dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti, vzgojne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače, kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 25 oddelkov.

Osnove za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, vzgojne oziroma stanovanjske skupine, oddelki mobilne službe in oddelki podaljšanega bivanja.

V šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 14 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost, obveznost vzgojnega dela oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:

10. člen

(svetovalni delavec)

V šoli z 10 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

V zavodu, razen v zavodu, ki ima le stanovanjske skupine, se sistemizirata najmanj 2 delovni mesti svetovalnih delavcev.

10.a člen

(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)

V osnovni šoli in v zavodu se sistemizira delovno mesto strokovnega delavca za delo z učenci Romi v skladu z naslednjimi merili:

10.b člen

(romski pomočnik)

V osnovni šoli in v zavodu se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:

Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka zaradi posebnih delovnih razmer ali posebnih potreb otrok in mladostnikov na podlagi vloge šole oziroma zavoda odobri ministrstvo.

Romski pomočnik mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.

11. člen

(knjižničar)

V šoli oziroma v zavodu z 20 oddelki in več se sistemizira 1 delovno mesto knjižničarja, v šoli oziroma v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

12. člen

(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)

V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

V zavodu se sistemizira delovno mesto računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

13. člen

(osnove za sistemizacijo delovnih mest)

Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki v okviru šole ali zavoda.

Če ima zavod oddelke vrtca, se ti štejejo kot osnova za sistemiziranje delovnega mesta svetovalnega delavca. (črtan)

14. člen

(organizator šolske prehrane)

V osnovni šoli se za 4200 učencev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu.

15. člen

(laborant)

Osnovna šola, ki izvaja prilagojen program z enakovrednim izobrazbenim standardom, sistemizira za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 7 učenci delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.

16. člen

(spremljevalec skupine v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike V)

V zavodu, ki ima oddelke, v katerih se izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim ali z enakovrednim standardom oziroma posebni program za gibalno ovirane otroke, se na oddelek sistemizira 1 delovno mesto spremljevalca skupine v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike V, ki mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Število delavcev se lahko poveča glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje vključenih učencev oziroma dijakov. V tem primeru mora zavod pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo).

17. člen

(varuh negovalec)

V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja, se na vsakih 15 učencev sistemizira 1 delovno mesto varuha – negovalca.

V šoli oziroma zavodu, v katerem se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja in v posebnem programu (Post)rehabilitacijski praktikum, se na šest težje ali težko gibalno oviranih otrok sistemizira 1 delovno mesto varuha – negovalca, v šoli oziroma zavodu z manjšim ali večjim številom teh otrok pa v ustreznem deležu.

V šoli oziroma zavodu, v katerem so v vzgojne skupine vključeni otroci in mladostniki z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, se na 10 otrok sistemizira 1 delovno mesto varuha – negovalca, v vzgojni skupini, v kateri so težko gibalno ovirani otroci in mladostniki, največ 2 delovni mesti.

V oddelkih podaljšanega bivanja in v Vzgojnem programu v dnevni obliki usposabljanja za gibalno ovirane otroke se odobri dodatna delovna mesta varuhov negovalcev, če pomoči ni mogoče zagotoviti z že sistemiziranimi delovnimi mesti varuhov – negovalcev ali spremljevalcev.

Varuh – negovalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

18. člen

(administrativna dela)

V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto tajnika VIZ VI oziroma poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

V zavodu s 15 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami in več se za administrativna dela sistemizira 1 delovno mesto tajnika VIZ VI oziroma poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v zavodu z manjšim številom oddelkov oziroma vzgojnih skupin pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Tajnik VIZ VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/1 po KLASIUS-SRV). Poslovni sekretar VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV). Poslovni sekretar VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) (sedma raven po KLASIUS-SRV).

19. člen

(računovodska dela)

V osnovni šoli z 20 oddelki in več se za računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

V zavodu s 15 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami ali več se za računovodska dela sistemizira 1 delovno mesto računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v zavodu z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,50 delovnega mesta.

Računovodja VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV). Računovodja VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) (sedma raven po KLASIUS-SRV).

20. člen

(računovodsko-administrativna dela)

V šoli s 24 oddelki oziroma vzgojnimi skupinami in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest računovodje VI in tajnika VIZ VI sistemizirajo dodatna delovna mesta v skladu z naslednjimi merili:

24–28 oddelkov                                         0,50 delovnega mesta

29–36 oddelkov                                         1,00 delovno mesto

37–43 oddelkov                                         1,50 delovnega mesta

44–51 oddelkov                                         2,00 delovni mesti

52–59 oddelkov                                         2,50 delovnega mesta

60–67 oddelkov                                         3,00 delovna mesta in

68 in več oddelkov                                    3,50 delovna mesta.

V zavodu z 20 oddelki, vzgojnimi oziroma stanovanjskimi skupinami in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest računovodje VI in tajnika VIZ VI sistemizirajo dodatna delovna mesta v skladu z naslednjimi merili:

20–27 oddelkov oziroma skupin               0,50 delovnega mesta

28–35 oddelkov oziroma skupin               1,00 delovno mesto

36–43 oddelkov oziroma skupin               1,50 delovnega mesta

44–51 oddelkov oziroma skupin               2,00 delovni mesti

52–59 oddelkov oziroma skupin               2,50 delovnega mesta

60–67 oddelkov                                         3,00 delovna mesta in

68 in več oddelkov                                    3,50 delovna mesta.

Šola oziroma zavod lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto knjigovodja V ali administrator V. Delavec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo. Če je oddelkov v šoli ali zavodu več, se lestvici smiselno nadaljujeta.

21. člen

(dvojezična osnovna šola)

Za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega vzgojno-izobraževalnega programa v dvojezični osnovni šoli veljajo za sistemizacijo knjižničarja ter računovodskega in administrativnega delavca določila pravilnika, ki določa normative in standarde za izvajanje programa osnovne šole v dvojezičnih osnovnih šolah in osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.

22. člen

(vzdrževalec opreme)

V zavodu, ki izvaja prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim standardom znanja za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane otroke, se za vzdrževanje, prilagoditve in izposojo računalniške, elektroakustične in druge opreme sistemizira 1 delovno mesto vzdrževalca opreme.

Vzdrževalec opreme mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

23. člen

(hišnik)

V osnovni šoli in v zavodu se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika v skladu z naslednjimi merili:

Če hišnik opravlja delo na štirih do šestih lokacijah, se normativ poveča za 0,05 delovnega mesta za vsako izmed lokacij, če opravlja delo na sedmih in več lokacijah, pa se normativ poveča za 0,5 delovnega mesta.

Hišnik mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

24. člen

(kurjač)

V osnovni šoli in v zavodu z lastno kurilnico na trda goriva se sistemizira delovno mesto kurjača na osnovi števila oddelkov, za katere poteka vzgojno-izobraževalno delo v zgradbi, ki se ogreva na trdno gorivo. Za vsak tak oddelek šola sistemizira 0,05 delovnega mesta kurjača.

Kurjač mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

25. člen

(kuhar ter druga tehnična delovna mesta)

V osnovni šoli se za pripravo malic za 300 učencev sistemizira 1 delovno mesto kuharja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

Kuhar mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

V zavodu, ki omogoča celodnevno oskrbo, se za vsakih 5 vzgojnih skupin sistemizira:

-       2 delovni mesti kuharja, ki mora imeti srednjo poklicno izobrazbo,

-       največ 3 delovna mesta za druga dela (vratar, pralec, garderober, kuhinjski pomočnik), za katera morajo imeti končano osnovno šolo,

-       0,5 delovnega mesta ekonoma, ki mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

V zavodu se za vsakih 5 oddelkov vrtca sistemizira 1,5 delovnega mesta kuharja, vendar ne manj kot 0,75 delovnega mesta.

Kuhar mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

Med sistemiziranimi delovnimi mesti kuharjev se v šoli ali zavodu lahko sistemizira eno delovno mesto glavnega kuharja.

Glavni kuhar mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

Med sistemiziranimi delovnimi mesti kuharjev se v zavodu lahko sistemizira 1 delovno mesto vodje kuhinje.

Vodja kuhinje mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

25.a člen

(organizator prehrane in organizator zdravstveno-higienskega režima)

V zavodu, ki ima oddelke vrtca, se na 60 oddelkov vrtca sistemizira 1 delovno mesto organizatorja prehrane in 1 delovno mesto organizatorja zdravstveno-higienskega režima, v zavodu z večjim oziroma manjšim številom oddelkov vrtca pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,20 delovnega mesta.

Če opravlja organizator prehrane ali organizator zdravstveno-higienskega režima delo na štirih do vključno šestih lokacijah, se normativ zmanjša za dva oddelka, če opravlja delo na več kot šestih lokacijah, pa se normativ zmanjša za štiri oddelke.

25.b člen

(organizator praktičnega usposabljanja z delom)

V zavodu, ki po predmetniku organizira praktično usposabljanje z delom, se sistemizira 1 delovno mesto organizatorja praktičnega usposabljanja z delom za 240 dijakov, v zavodu z večjim oziroma manjšim številom dijakov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,10 delovnega mesta.

26. člen

(gospodinjec IV.)

V zavodu se v stanovanjski skupini, v kateri so osnovnošolski otroci, sistemizira 1 delovno mesto gospodinjca, ki pomaga pri opravljanju gospodinjskih del v stanovanjski skupini.

Gospodinjec mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

27. člen

(čistilec)

V šoli in v zavodu se na 900 m² talne hišne čistilne neto površine sistemizira 1 delovno mesto čistilca.

V šoli oziroma zavodu, ki izvaja prilagojen izobraževalni program z nižjim ali z enakovrednim izobrazbenim standardom oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja za gibalno ovirane učence oziroma dijake, in v šoli, ki izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja za učence s težkimi motnjami v duševnem razvoju, se sistemizira 1 delovno mesto čistilca na 750 m² talne hišne čistilne neto površine.

Čistilec mora imeti končano osnovno šolo.

28. člen

(gospodinjec II.)

V šolah in v zavodih, v katerih na osnovi normativov za posamezne vrste tehničnih del ni mogoče sistemizirati ustreznih deležev delovnih mest tehničnih delavcev (kuhar, kuhinjski pomočnik, pralec, garderober) lahko šola oziroma zavod sistemizira delovno mesto gospodinjca.

Gospodinjec mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so potrebna za opravljanje tega dela.

28. a člen

(vodenje notranjih organizacijskih enot)

Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.

Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije, kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).

Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, šola oziroma zavod pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora šola oziroma zavod iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.

29. člen

(osnove za sistemiziranje delovnih mest računovodskih, administrativnih in tehničnih delavcev)

Osnove za sistemiziranje delovnih mest hišnika in kurjača so čisti in kombinirani oddelki, vzgojne oziroma stanovanjske skupine ter oddelki podaljšanega bivanja.

Osnova za sistemiziranje delovnih mest računovodje in tajnika VIZ VI so poleg oddelkov iz prejšnjega člena tudi oddelki mobilne službe.

2. Prilagojeni programi predšolske vzgoje

30. člen

(merila za oblikovanje oddelkov)

Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega programa predšolske vzgoje za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter za gibalno ovirane otroke je 6 otrok.

Normativ za oblikovanje oddelkov, kamor so vključeni le otroci z avtističnimi motnjami so 4 otroci.

3. Prilagojeni izobraževalni programi osnovne šole

31. člen

(merila za oblikovanje oddelkov)

Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju je:

-       v 1., 2. in 3. razredu 8 učencev,

-       v 4., 5. in 6. razredu 10 učencev,

-       v 7., 8. in 9. razredu 12 učencev.

Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne otroke, otroke z govorno – jezikovnimi motnjami in za gibalno ovirane otroke je:

-       v 1., 2. in 3. razredu 7 učencev,

-       v 4., 5. in 6. razredu 8 učencev,

-       v 7., 8. in 9. razredu 10 učencev.

Normativ za oblikovanje oddelkov osnovne šole za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami oziroma prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami je 5 učencev.

Normativ za oblikovanje oddelkov za izvajanje programa osnovne šole za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je 8 učencev.

32. člen

(merila za oblikovanje oddelkov, v katerih so otroci z več motnjami)

Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem se izvaja prilagojen izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom oziroma prilagojen izobraževalni program osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom, se lahko zniža za največ 3 učence, če so v oddelku vsaj 3 učenci z več motnjami. V tem primeru mora šola ali zavod pridobiti soglasje ministrstva.

33. člen

(merila za oblikovanje kombiniranih oddelkov)

Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh ali več razredov se zniža največ za tri učence. V tem primeru mora šola ali zavod pridobiti soglasje ministrstva.

Obseg ur pouka za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni učenci od 1. do 5. razreda, in se v skladu s 7. členom tega pravilnika v oddelek ne vključuje drugi strokovni delavec, se določi glede na število učencev v oddelku, in sicer:

-       4 do 6 učencev 2 uri tedensko,

-       7 in več učencev 4 ure tedensko.

Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 6. do 9. razreda, se obseg ur za ločeno poučevanje posameznih vsebin, določi glede na število učencev v oddelku, in sicer:

-       4 do 6 učencev 4 ure tedensko,

-       7 in več učencev 7 ur tedensko.

Kombinirani oddelki se oblikujejo iz učencev zaporednih razredov, če to ni mogoče, pa praviloma iz razredov, med katerimi je največ en razred. Kombinirani oddelki iz treh in več razredov se oblikujejo iz učencev različnih razredov tako, da se pri oblikovanju oddelka upošteva normativ za tisti razred, iz katerega je največ učencev.

33.a člen

(določitev števila oddelkov podaljšanega bivanja)

Število oddelkov podaljšanega bivanja, ki so merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu z 9. in 29. členom tega pravilnika, ter določitev učne obveznosti ravnatelja in pomočnika ravnatelja se določi tako, da se število ur programa podaljšanega bivanja deli s 25.

Če je na način iz prejšnjega odstavka izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.

34. člen

(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)

Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci, ki se izobražujejo po prilagojenih programih osnovne šole, je 12 učencev.

35. člen

(merila za oblikovanje učnih skupin)

Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu, tehniki in tehnologiji od 5. do 9. razreda ter pri izbirnem predmetu s področja računalništva v 7., 8. in 9. razredu je 6 učencev. Normativ za oblikovanje učne skupine pri športu od 6. do 9. razreda je 6 učencev.

Če je število učencev določenega razreda pri pouku športa manjše, se učne skupine oblikujejo iz dveh zaporednih razredov.

36. člen

(manjše učne skupine v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom)

Število učnih skupin za izvedbo pouka v manjših učnih skupinah pri posameznem predmetu je v šolah z enim ali dvema oddelkoma posameznega razreda za eno skupino večje kot je število oddelkov posameznega razreda, v šolah s tremi in več oddelki posameznega razreda pa za dve skupini večje kot je število oddelkov posameznega razreda. V šolah z enim oddelkom istega razreda oziroma s kombiniranim oddelkom, v katerem je 5 ali manj učencev, se dodatna skupina ne oblikuje.

37. člen

(merila za oblikovanje učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)

Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov po prilagojenem izobraževalnem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 8 prišteje dvakratno število oddelkov teh razredov [št. učencev: 8 + 2n], pri čemer je n število oddelkov.

V učni skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 10 učencev.

Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom je enako dvakratnemu številu oddelkov 7., 8. ter 9. razreda.

V učni skupini za izvedbo izbirnih predmetov je lahko največ 12 učencev.

37.a člen

(učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov)

Normativ za oblikovanje učnih skupin pri pouku neobveznih izbirnih predmetov je 7 učencev.

Učna skupina za izvajanje neobveznega izbirnega predmeta prvega tujega jezika v 1. razredu se oblikuje za najmanj 4 učence.

Učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov od 4. do 9. razreda se oblikujejo iz učencev drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka neobveznih izbirnih predmetov za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja se določi tako, da se število učencev deli s 6. Če je na ta način izračunano število decimalno število, se število učnih skupin za posamezno obdobje vedno zaokroži navzgor do celega števila. Učna skupina za izvajanje posameznega neobveznega izbirnega predmeta od 4. do 9. razreda se oblikuje za najmanj 5 učencev. Šola oblikuje učno skupino za pouk neobveznega izbirnega predmeta za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja za najmanj 4 učence, če je to edina učna skupina na šoli.

Učna skupina za izvajanje neobveznega izbirnega predmeta tehnika se deli, če je v njej 7 ali več učencev.

38. člen

(merila za oblikovanje skupine jutranjega varstva)

Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 8 učencev.

Skupina učencev za jutranje varstvo se lahko oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 5 učencev 1. razreda oziroma prve stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

39. člen

(spremstvo)

Normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, pri dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je 6 učencev.

Šola mora za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 6 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.

40. člen

(plavanje, smučanje in kolesarski izpit)

Normativ za oblikovanje skupine pri plavanju so 4 učenci neplavalci oziroma 6 učencev plavalcev.

Normativ za oblikovanje skupine pri smučanju je 6 učencev oziroma 4 učenci smučarji začetniki.

Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit so 3 učenci.

Normativ se lahko za posamezno skupino učencev s posebnimi potrebami zniža, če je tako določeno z učnim načrtom oziroma če to zahteva vrsta in stopnja primanjkljajev, ovir oziroma motenj učencev.

4. Posebni program vzgoje in izobraževanja

41. člen

(merila za oblikovanje oddelkov)

Normativ za oblikovanje oddelka za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja je za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju:

-       na prvi stopnji 6 otrok,

-       na drugi stopnji 7 otrok,

-       na tretji, četrti, peti in šesti stopnji 8 otrok.

Normativ za oblikovanje oddelka za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja je za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju in več motnjami:

-       na prvi stopnji 5 otrok,

-       na drugi stopnji 6 otrok,

-       na tretji, četrti, peti in šesti stopnji 7 otrok.

Normativ za oblikovanje oddelka za izvajanje posebnega programa vzgoje in izobraževanja, v katerem so učenci z avtističnimi motnjami, so 4 učenci.

42. člen

(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)

Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci, ki se izobražujejo po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, je 8 učencev.

Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom in so vanj vključeni najmanj trije učenci, ki se izobražujejo po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, je 10 učencev.

43. člen

(izjeme)

Število otrok in mladostnikov, določeno za oblikovanje oddelkov, je lahko v soglasju z ministrstvom večje za dva otroka.

Med šolskim letom se dodatni oddelek oziroma učna skupina ne oblikuje, če se število učencev v oddelku oziroma učni skupini iz prejšnjega odstavka poveča za dva učenca nad številom, predpisanim z normativom.

Izjemoma se normativi lahko spremenijo, če gre za edini oddelek učencev istega razreda in ga ni mogoče združiti v kombinirani oddelek, vendar morajo biti v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole v takem oddelku najmanj 4 učenci, v drugih oddelkih pa najmanj 5 učencev.

Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer oziroma manjšega vpisa ter posebnih potreb otrok in mladostnikov odobri ministrstvo na podlagi posebne vloge šole.

5. Prilagojeni izobraževalni programi za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe

44. člen

(merila za oblikovanje oddelkov)

Normativ za oblikovanje oddelkov srednje šole, v katerih se izvajajo prilagojeni izobraževalni programi za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe, je 10 dijakov.

Normativi se lahko spremenijo, če gre za edini oddelek dijakov istega letnika, vendar morajo v tak oddelek biti vključeni najmanj 4 dijaki.

45. člen

(merila za oblikovanje skupin)

Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se ročno obdeluje material, je 6 dijakov.

Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se strojno obdeluje material, so 4 dijaki.

46. člen

(izjeme)

Normativa iz 45. člena tega pravilnika se lahko znižata, če to zahtevajo predpisi o varstvu pri delu.

6. Posebni program (Post)rehabilitacijski praktikum

47. člen

(merila za oblikovanje skupine)

Normativ za oblikovanje skupine, v kateri se izvaja posebni program (post rehabilitacijski praktikum), je 8 dijakov.

Število dijakov se lahko zniža, če to narekuje vrsta in stopnja primanjkljaja, ovire oziroma motnje, vendar morajo biti v oddelku najmanj 4 dijaki. V tem primeru mora zavod pridobiti soglasje ministrstva.

7. Vzgojni program

48. člen

(merila za oblikovanje vzgojnih skupin)

Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju je 12 otrok.

Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke z zmerno, s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in za otroke z več motnjami je 8 otrok.

Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za slepe in slabovidne otroke, gluhe in naglušne otroke, otroke z govornimo-jezikovnimi motnjami in gibalno ovirane otroke je 12 otrok.

Vzgojna skupina za otroke iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se oblikuje, če je v skupini najmanj 6 otrok.

Normativ za oblikovanje vzgojne skupine Vzgojnega programa za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja je 12 otrok in mladostnikov, ki se izobražujejo po prilagojenih programih in 8 otrok in mladostnikov, ki se izobražujejo po posebnih programih vzgoje in izobraževanja.

Normativ za oblikovanje vzgojne skupine Vzgojnega programa za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja, v kateri so otroci in mladostniki, ki se izobražujejo po prilagojenih izobraževalnih programih in so vanj vključeni najmanj trije otroci in mladostniki, ki se izobražujejo po posebnih programih vzgoje in izobraževanja, je 10 otrok in mladostnikov.

49. člen

(merila za oblikovanje vzgojnih skupin za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami)

Normativ za oblikovanje vzgojne skupine za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami je 10 otrok.

Normativ za oblikovanje vzgojne skupine, v katero so vključeni otroci z motnjami vedenja in duševnimi boleznimi (motnjami), so 4 otroci.

Skupina se lahko oblikuje, če so za njeno delovanje zagotovljeni pogoji s področja zdravstvenega varstva.

Normativ za oblikovanje stanovanjske skupine je 8 otrok.

Skupine v vzgojnem zavodu se načrtuje za prihodnje šolsko leto na podlagi števila otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v mesecu maju tekočega šolskega leta.

a49.a člen

(pripravljenost na domu v zavodih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami)

V času šolskih počitnic, ponoči, v soboto in nedeljo ali na praznik oziroma dela prost dan lahko ravnatelj vzgojnega zavoda odredi pripravljenost na domu največ dvema strokovnima delavcema v primeru na policiji prijavljenega bega ali begov otrok oziroma mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami iz vzgojnega zavoda. Pripravljenost pomeni dosegljivost strokovnega delavca po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je potrebno opraviti nujno delo.

Pripravljenost se odredi pisno in vsebuje tudi čas trajanja pripravljenosti na domu.

49.a člen

(izvajanje dodatne strokovne pomoči)

Vzgojno-izobraževalni zavod, ki izvaja prilagojene izobraževalne programe sistemizira delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč v obsegu ur dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, določenem v odločbi o usmeritvi.

Dodatna strokovna pomoč se izvaja v vzgojno-izobraževalnem zavodu, v katerega je učenec usmerjen.

Če ima učitelj za dodatno strokovno pomoč sklenjeno delovno razmerje v vzgojno-izobraževalnem zavodu, ki izvaja prilagojene izobraževalne programe in opravlja delo na najmanj treh vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključno z zavodom, na katerem ima sklenjeno delovno razmerje, le-ta sistemizira delovno mesto mobilnega učitelja za dodatno strokovno pomoč.

8. Mobilna služba

50. člen

(merila za določitev števila oddelkov mobilne službe)

Število oddelkov mobilne službe se kot merilo določi tako, da se število ur dodatne strokovne pomoči deli s 54. Število oddelkov mobilne službe kot osnova za materialne stroške in za učno obveznost ravnatelja se določi tako, da se število ur dodatne strokovne pomoči deli s 27. Če je na ta način izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.

III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST

51. člen

(učitelji,vzgojitelji)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev in vzgojiteljev za obvezni program so:

-       ure vzgojnega dela za predšolske otroke,

-       ure pouka v skladu s predmetnikom,

-       ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,

-       ure pouka v manjših učnih skupinah za izvedbo pouka slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih ter matematike in tujega jezika od 4. do 9. razreda,

-       ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,

-       največ dve uri pouka tujega jezika za učenca, ki se je prešolal na šolo, kjer se poučuje drug tuji jezik,

-       ure pouka, pri katerih se dijaki delijo v skupine,

-       ure vzgojnega dela.

Element za sistemizacijo delovnega mesta učiteljev za izvedbo pouka v kombiniranem oddelku so ure pouka tistega razreda v kombinaciji, ki ima v skladu s predmetnikom največje število ur pouka obveznih predmetov in ure za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku v skladu s tem pravilnikom.

Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev in vzgojiteljev za razširjeni program so:

-       ure pouka neobveznih izbirnih predmetov,

-       ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek,

-       program dela v podaljšanem bivanju,

-       2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure za mladinski pevski zbor,

-       3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju po prilagojenem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom,

-       5 ur interesnih dejavnosti letno na skupino 3 učencev 5. razreda za pripravo in izvedbo kolesarskega izpita,

-       največ 2 uri dnevno jutranjega varstva za učence 1. razreda oziroma prve stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja.

Element za sistemizacijo delovnih mest so ure dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj za učence s posebnimi potrebami, določene v odločbi o usmeritvi.

52. člen

(drugi strokovni delavci)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:

-       izvajanje šolskega svetovalnega dela,

-       vodenje šolske knjižnice,

-       delo pomočnika vzgojitelja,

-       organiziranje šolske prehrane,

-       organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,

-       delo laboranta.

53. člen

(administrativno-računovodski, tehnični in drugi delavci)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativno-računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:

-       opravljanje računovodskih del,

-       opravljanje administrativnih del,

-       opravljanje tehnično-vzdrževalnih del,

-       kurjenje,

-       opravljanje garderoberskih del,

-       opravljanje dela ekonoma,

-       pripravljanje šolskih malic in drugih obrokov,

-       čiščenje šolskih prostorov,

-       opravljanje nalog varuha,

-       opravljanje spremstva gibalno oviranim učencem.

54. člen

(pogodba o opravljanju storitev)

Šola oziroma zavod lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo o opravljanju storitev.

Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.

54.a člen

(dodatne ure pouka slovenščine za učence tujce)

Za učence tujce, ki se prvič vključijo v šolo oziroma zavod v Republiki Sloveniji, minister, pristojen za šolstvo, izda sklep za plačilo dodatnih ur pouka slovenščine za prvi dve leti šolanja, in sicer dvakrat letno.

Kriterij za dodeljevanje dodatnih ur slovenščine je število učencev tujcev. Merilo za oblikovanje skupine so trije otroci, pri čemer se skupina oblikuje tudi, če ima šola manj učencev tujcev.

V prilagojenem programu osnovne šole z enakovrednim in nižjim izobrazbenim standardom se določi 40 ur letno na skupino otrok.

V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se število ur se določi največ 30 ur letno na skupino otrok.

Za učence, ki se v tekočem šolskem letu vključijo v šolo v obdobju od aprila do junija, se zgornji kriteriji ne upoštevajo, ampak se šoli oziroma zavodu dodeli dodatnih 20 ur.

V skupine se lahko vključijo tudi učenci, ki so se pred vključitvijo v šolo ali zavod, izobraževali v tujini.

54.b člen

(vrednotenje preizkusov znanja)

Merila in kriterije za plačilo vrednotenja preizkusov znanja iz nacionalnega preverjanja znanja določi minister, pristojen za šolstvo.

55. člen

(pogodba za izvajanje dodatne strokovne pomoči)

Šola oziroma zavod lahko za opravljanje dodatne strokovne pomoči, ki se nanaša na dejavnosti za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo s šolo oziroma zavodom, ki razpolaga z ustreznim kadrom.

56. člen

(sistemizacijo delovnih mest za nadstandardni del programa)

Šola oziroma zavod lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 51., 52. in 53. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.

V primeru iz prejšnjega odstavka si mora potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotoviti iz:

-       proračuna lokalne skupnosti,

-       sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,

-       drugih virov.

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 59/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

57. člen

(pouk gospodinjstva)

Za oddelke 8. in 9. razreda, v katerih so učenci, ki iz 5. razreda osemletne osnovne šole preidejo v 7. razred programa devetletne osnovne šole, je element za sistemizacijo učitelja gospodinjstva 0,57 ure gospodinjstva tedensko na oddelek, ki se izvaja v okviru naravoslovnih in tehniških dni. Učenci se delijo v učne skupine v skladu z normativom za oblikovanje učnih skupin, določenem v 35. členu tega pravilnika.

58. člen

(kadrovski pogoji v vrtcu)

Za opredelitev smeri izobrazbe strokovnih delavcev, ki izvajajo prilagojen program za predšolske otroke, veljajo določila Odredbe o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 7/97, 59/97, 40/99 in 3/00).

59. člen

(razredništvo, mentorstvo)

Do prvega izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 21/06 in 1/07) se v 1., 7. in 9. razredu osnovne šole in v prvem in zaključnem letniku srednje šole za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih osnovne oziroma drugih letnikih srednje šole pa vrednost ene ure.

Za opravljanje nalog mentorja pripravniku se strokovnemu delavcu prizna vrednost ene ure pouka tedensko.

60. člen

(računovodje)

Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali s pravilnikom določene pogoje za opravljanje računovodskih del, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska dela, in sicer vse do prekinitve delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.

61. člen

(prenehanje veljavnosti predpisa)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 74/05, 94/05 in 75/06), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.

62. člen

(veljavnost pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2007.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 70/08) črta 59. člen pravilnika:

»59. člen

(črtan)«;

ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»17. člen

Pisarniški referenti, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje administrativnih del, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo dela poslovnega sekretarja VI. Če delavec ne izpolnjuje pogojev za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI, si jih mora pridobiti najkasneje v osmih letih od podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, razen v primeru, da izpolnijo minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine prej kot v desetih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi.

18. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008, razen 6., 7., 12. člena, tretjega odstavka 14. člena in 17. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta 2008.«.

Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 5/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 56/14) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

12. člen

Šole lahko sistemizirajo delovno mesto spremljevalca gibalno oviranih otrok za otroke, ki so to pravico pridobili z odločbo o usmeritvi, ki je bila izdana pred 1. septembrom 2013.

13. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2014.«.

Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 66/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 47/17) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

Delavci, ki so v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike opravljali delo spremljevalca na delovnem mestu varuha negovalca V, nadaljujejo delo v tem zavodu na delovnem mestu spremljevalec skupine v zavodu za gibalno ovirane otroke in mladostnike.

4. člen

Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu poslovni sekretar VI, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu tajnik VIZ VI.

5. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 24/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

27. člen

a49.a člen pravilnika se uporablja do uveljavitve kolektivne pogodbe, s katero se bo uredilo odrejanje pripravljenosti.

28. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2018, razen a49.a člena pravilnika, ki se začne uporabljati z uveljavitvijo tega pravilnika.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/21) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

(računovodje)

Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del na delovnem mestu računovodja VI, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska dela na delovnem mestu računovodja VI, in sicer do prenehanja delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.

6. člen

(sistemizacija romskega pomočnika)

Do umestitve delovnega mesta romski pomočnik v Katalog funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju se romski pomočnik sistemizira na delovno mesto J035064 – Spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov V.

7. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2021.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 161/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

(računovodja, tajnik in poslovni sekretar)

Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu računovodja VII/1 in izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta računovodja VII/2, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu računovodja VII/2.

Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu tajnik VIZ VI in izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VII/1 ali VII/2, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu poslovni sekretar VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2.

4. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023.«.