Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole obsega:

-       Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07 z dne 29. 6. 2007),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 65/08 z dne 30. 6. 2008),

-       Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 99/10 z dne 7. 12. 2010),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 51/14 z dne 7. 7. 2014),

-       Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 64/15 z dne 4. 9. 2015),

-       Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 47/17 z dne 1. 9. 2017),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 54/19 z dne 6. 9. 2019),

-       Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih (Uradni list RS, št. 180/20 z dne 4. 12. 2020),

-       Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 54/21 z dne 9. 4. 2021),

-       Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 161/22 z dne 23. 12. 2022).

PRAVILNIK

o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole

(neuradno prečiščeno besedilo št. 9)

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določijo normativi in standardi za izvajanje programa osnovne šole.

Normativi in standardi obsegajo učno obveznost strokovnih delavcev, učno obveznost ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, merila za oblikovanje svetovalne službe, knjižnice, administrativne, računovodske in tehnične službe ter merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin.

S tem pravilnikom se določijo tudi normativi in standardi za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, otrok Romov in otrok ter mladostnikov s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov.

S tem pravilnikom se določijo tudi elementi za sistemizacijo delovnih mest za obvezni in razširjeni program ter za druga dela, za katera se sredstva na podlagi sistemizacije in zasedbe delovnih mest v skladu z zakonom ter normativi in standardi in kolektivno pogodbo zagotavljajo iz državnega proračuna.

II. NORMATIVI IN STANDARDI

2. člen

(učna obveznost učiteljev)

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:

-       22 ur za učitelje,

-       21 ur za učitelje slovenščine,

-       22 ur za učitelje, ki izvajajo druge oblike individualne in skupinske pomoči in dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami, ki je namenjena premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj,

-       25 ur za učitelje v bolnišničnih oddelkih,

-       30 ur sodelovanja pri pouku za laboranta.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 50 minut, je:

-       25 ur za učitelje v podaljšanem bivanju.

Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 60 minut, je:

-       35 ur za strokovne delavce v jutranjem varstvu za učence 1. razreda.

3. člen

(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)

Učitelj, ki je član predmetne komisije za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja, ima lahko zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:

-       učitelj, član predmetne komisije za matematiko in slovenščino, za 3 ure,

-       učitelj, član predmetne komisije za tuji jezik, za 2 uri,

-       učitelj, član predmetne komisije za predmete, ki so določeni za tretji predmet, iz katerega bodo učenci opravljali nacionalno preverjanje znanja v tekočem šolskem letu, za 1 uro.

Ravnatelju šole in pomočniku ravnatelja šole, ki je član predmetne komisije, se učna obveznost lahko zmanjša v skladu z določili iz prejšnjega odstavka, vendar pomočniku ravnatelja ne pod 4 ure pouka.

Učitelj, ki je razrednik v 1. in 9. razredu, ima za eno uro zmanjšano tedensko učno obveznost, učitelj, ki je razrednik v vseh ostalih razredih pa ima za pol ure zmanjšano tedensko učno obveznost.

4. člen

(drugi strokovni delavec v 1. razredu)

Obseg ur pouka za drugega strokovnega delavca se določi glede na število učencev v posameznem oddelku 1. razreda, in sicer:

-       15 do 23 učencev 10 ur,

-       24 do 28 učencev 15 ur.

Obseg ur pouka za drugega strokovnega delavca v oddelku 1. razreda, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:

-       10 do 14 učencev   15 ur,

-       15 do 21 učencev   20 ur.

Drugi strokovni delavec se vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 10 ur, če je v kombiniranem oddelku iz dveh razredov najmanj 12 učencev, v kombiniranem oddelku z učenci iz treh in več razredov pa 10 učencev.

Obseg ur pouka za drugega strokovnega delavca v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, se določi glede na število učencev, in sicer:

-       do 8 učencev 10 ur,

-       9 do 13 učencev 15 ur,

-       14 in več učencev 20 ur.

V osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre se drugi strokovni delavec vključi v vzgojno-izobraževalno delo v obsegu 11 ur, če je v oddelku 1. razreda 15 do 23 učencev.

4.a člen

(mentorstvo)

Mentorju pripravnika se prizna štiri ure na teden za delo s pripravnikom.

5. člen

(direktor, ravnatelj)

Osnovno šolo, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovane najmanj 3 organizacijske enote, vodi direktor.

V osnovni šoli, ki ima po določilih ustanovitvenega akta oblikovani 2 organizacijski enoti, opravlja funkcijo direktorja ravnatelj ene izmed njiju.

6. člen

(učna obveznost ravnatelja)

Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah z več kot 16 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti.

Ravnatelj osnovne šole, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja, in ravnatelj organizacijske enote v šolah z manj kot 16 oddelki, ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj lahko opravi v okviru povečane učne obveznosti, sodi le pouk obveznih oziroma izbirnih predmetov. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki, oddelki podaljšanega bivanja in oddelki predšolske vzgoje.

7. člen

(pomočnik ravnatelja)

Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v osnovni šoli z 18 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb.

Pomočnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med učno obveznost, ki jo pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev iz 40. člena tega pravilnika, razen ur jutranjega varstva. Med druga strokovna dela, ki jih pomočnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodi svetovalno delo, delo knjižničarja, delo računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti in delo organizatorja šolske prehrane.

Tedenska učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomočnika ravnatelja se določi v skladu z naslednjimi merili:

Učna obveznost tretjega pomočnika ravnatelja se določi po merilih iz prejšnjega odstavka.

Če ima osnovna šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti drugega strokovnega dela med pomočnike razporedi tudi drugače kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 37 oddelkov.

V osnovni šoli, ki je organizacijska enota in ima najmanj 18 oddelkov, ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja. Njegova učna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela se določi v skladu z naslednjimi merili:

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

Osnova za sistemiziranje delovnega mesta pomočnika ravnatelja in za določitev njegove učne obveznosti so čisti in kombinirani oddelki, bolnišnični oddelki in oddelki podaljšanega bivanja.

8. člen

(svetovalni delavec)

V osnovni šoli z 20 oddelki se sistemizira 1 delovno mesto svetovalnega delavca, v šoli z večjim oziroma manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

8.a člen

(dodatni strokovni delavec za delo z učenci Romi)

V osnovni šoli se za delo z učenci Romi sistemizira dodatno delovno mesto strokovnega delavca v skladu z naslednjimi merili:

Šola lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto učitelja za dodatno strokovno pomoč za učence Rome in delovno mesto svetovalnega delavca.

9. člen

(knjižničar)

V osnovni šoli z 20 oddelki in več se sistemizira 1 delovno mesto knjižničarja, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

V osnovni šoli, ki ima več kot 650 učencev, se sistemizira dodatno 0,50 delovnega mesta knjižničarja.

10. člen

(računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti)

V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:

V osnovni šoli z eno podružnico se dodatno sistemizira 0,10 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.

V osnovni šoli z dvema in več podružnicami se dodatno sistemizira 0,20 delovnega mesta računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti.

11. člen

(osnova za sistemiziranje delovnih mest)

Osnova za sistemiziranje delovnih mest svetovalnega delavca, knjižničarja in računalnikarja-organizatorja informacijskih dejavnosti so čisti in kombinirani oddelki ter bolnišnični oddelki.

12. člen

(organizator šolske prehrane)

V osnovni šoli se za 4200 učencev sistemizira 1 delovno mesto organizatorja šolske prehrane, v šoli z manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu.

13. člen

(laborant)

Osnovna šola za oddelke 6., 7., 8. in 9. razreda z več kot 15 učenci sistemizira delovno mesto laboranta v obsegu 25 odstotkov od skupnega števila ur, določenih s predmetnikom pri naravoslovju v 6. in 7. razredu ter kemiji, fiziki in biologiji v 8. in 9. razredu.

14. člen

(spremljevalec gibalno oviranega oziroma slepega učenca)

Za nudenje fizične pomoči osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi gibalno oviranega učenca oziroma slepega učenca sistemizira delovno mesto stalnega spremljevalca, če ne more zagotoviti izvajanja odločbe v okviru obstoječe kadrovske zasedbe oziroma na drug ustrezen način.

Obseg delovne obveznosti in čas trajanja delovnega razmerja stalnega spremljevalca se določi glede na število učencev, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja pouka in podaljšanega bivanja, če so učenci vanj vključeni.

Stalni spremljevalec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

14.a člen

(romski pomočnik)

V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto romski pomočnik v skladu z naslednjimi merili:

Odstopanja od meril iz prejšnjega odstavka v utemeljenih primerih odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.

Romski pomočnik mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo ali nacionalno poklicno kvalifikacijo romski pomočnik.

15. člen

(računovodska dela)

V osnovni šoli z 20 in več oddelki se za računovodska dela sistemizira eno delovno mesto računovodje VII/1 ali računovodje VII/2, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

Računovodja VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV). Računovodja VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) (sedma raven po KLASIUS-SRV).

16. člen

(administrativna dela)

V osnovni šoli z 20 in več oddelki se za administrativna dela sistemizira eno delovno mesto tajnika VIZ VI ali poslovnega sekretarja, ki je uvrščeno najmanj v VII/1 tarifni razred, v šoli z manjšim številom oddelkov pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta.

Tajnik VIZ VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo ali višješolsko izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/1 po KLASIUS-SRV). Poslovni sekretar VII/1 mora imeti visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja) (šesta raven, podraven 6/2 po KLASIUS-SRV). Poslovni sekretar VII/2 mora imeti visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja) (sedma raven po KLASIUS-SRV).

17. člen

(računovodsko-administrativna dela)

V osnovni šoli s 30 oddelki in več se za opravljanje računovodskih in administrativnih del poleg delovnih mest računovodje VI in tajnika VIZ VI sistemizirajo dodatna delovna mesta v skladu z naslednjimi merili:

za 30 do 39 oddelkov 0,50 delovnega mesta

za 40 do 49 oddelkov 1,00 delovno mesto

za 50 in več oddelkov 1,50 delovnega mesta.

Šola lahko delež delovnega mesta razporedi med delovno mesto knjigovodja V ali administrator V. Delavec mora imeti srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.

18. člen

(hišnik)

V osnovni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika v skladu z naslednjimi merili:

V osnovnih šolah s podružnicami se za vsako podružnico sistemizira dodatnih 0,10 delovnega mesta hišnika.

Hišnik mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

19. člen

(kurjač)

V osnovni šoli z lastno kurilnico na trda goriva se sistemizira delovno mesto kurjača na osnovi števila oddelkov, za katere poteka vzgojno-izobraževalno delo v zgradbi, ki se ogreva na trdno gorivo. Za vsak tak oddelek šola sistemizira 0,05 delovnega mesta kurjača.

Kurjač mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

20. člen

(kuhar in dietni kuhar)

V osnovni šoli se za pripravo malic za 300 učencev sistemizira eno delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar na matični oziroma samostojni šoli ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo malic vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.

Kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

Kuhar V mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

Dietni kuhar IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi.

Dietni kuhar V mora imeti:

-       srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja priprave dietnih jedi,

-       srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali

-       pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna kuharica.

21. člen

(čistilec)

Pri sistemizaciji delovnega mesta čistilca se upošteva skupno število učencev in talna čistilna površina v razmerju 50:50.

Šola z 9 in manj oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 60 učencev.

Šola z 10 do 18 oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 76 učencev.

Šola z 19 in več oddelki sistemizira eno delovno mesto čistilca za 900 m² čistilne talne površine in za 86 učencev.

Obseg delovnega mesta čistilca se določi tako, da se vsota količnika med skupnim številom učencev in številom učencev, ki je določeno za merilo glede na velikost šole v skladu s prvim odstavkom tega člena, in količnika talne čistilne površine šole in 900 m², deli s številom 2 (število učencev : 60/76/86 + talna čistilna površina : 900) : 2.

V skladu s tem merilom izračunano decimalno število vedno zaokrožimo navzgor na najbližjo četrtino celote.

Čistilec mora imeti končano osnovno šolo.

22. člen

(gospodinjec)

V podružnici šole se za pripravo malic in za čiščenje namesto delovnih mest kuharja in čistilca lahko sistemizira delovno mesto gospodinjca v skladu z naslednjimi merili:

Gospodinjec mora imeti končano osnovno šolo in potrdila o ustreznih tehničnih znanjih, ki so potrebna za delo, ki ga opravlja.

23. člen

(osnova za sistemiziranje delovnih mest administrativnih, računovodskih in tehničnih delavcev)

Osnova za sistemiziranje delovnih mest čistilca so čisti in kombinirani oddelki, za sistemiziranje delovnih mest hišnika in kurjača so čisti in kombinirani oddelki ter oddelki podaljšanega bivanja, za sistemiziranje delovnih mest računovodskih in administrativnih delavcev pa tudi bolnišnični oddelki.

23.a člen

Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.

Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije, kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).

Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, osnovna šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora osnovna šola iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek za delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.

24. člen

(določitev števila oddelkov podaljšanega bivanja in bolnišničnih oddelkov)

Število oddelkov podaljšanega bivanja in število bolnišničnih oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu s 7. in 23. členom tega pravilnika, ter določitev učne obveznosti ravnatelja in pomočnika ravnatelja, se določi tako, da se število ur programa podaljšanega bivanja oziroma pouka, ki se izvaja v bolnišnici, deli s 25.

Če je na način iz prejšnjega odstavka izračunano število oddelkov decimalno število, se pet in več desetin zaokroži navzgor do celega števila.

25. člen

(merila za oblikovanje oddelkov)

Normativ za oblikovanje oddelka v osnovni šoli je 28 učencev.

Normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj 3 romski učenci, je 21 učencev.

Normativ za oblikovanje oddelka v bolnišnični osnovni šoli je 12 učencev, če se lahko gibljejo, in 6 učencev, če ležijo.

26. člen

(oddelki, v katere so usmerjeni učenci s posebnimi potrebami)

Število učencev v oddelku osnovne šole se lahko zniža, če so v oddelku učenci s posebnimi potrebami, ki imajo to določeno v odločbi o usmeritvi.

O številu učencev v oddelku odloči šolska strokovna skupina. Če odločitev šolske strokovne skupine o znižanju števila učencev v oddelku zahteva oblikovanje dodatnega oddelka, mora šola za to pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo). Dodatni oddelek se lahko oblikuje le ob začetku šolskega leta.

27. člen

(kombinirani oddelki)

Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov je 21 učencev, iz treh razredov 14 učencev, iz štirih in več razredov pa 10 učencev.

Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz dveh razredov, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, je 16 učencev, normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka iz treh in več razredov, v katerega so vključeni najmanj trije učenci Romi, pa 10 učencev.

Obseg ur pouka za ločeno poučevanje posameznih vsebin v kombiniranem oddelku, v katerega so vključeni učenci od 1. do 5. razreda, in se v skladu s 4. členom tega pravilnika v oddelek ne vključuje drugi strokovni delavec, se določi glede na število učencev v oddelku, in sicer:

-       11 do 15 učencev 2 uri tedensko,

-       16 do 21 učencev 4 ure tedensko.

Če so v kombinirani oddelek vključeni tudi učenci od 6. do 9. razreda, je za ločeno poučevanje posameznih vsebin določeno 7 ur tedensko.

Kombinirani oddelki se praviloma oblikujejo iz učencev zaporednih razredov, če pa to ni mogoče, pa iz učencev razredov, med katerima je največ en razred.

28. člen

(merila za oblikovanje oddelkov podaljšanega bivanja)

Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja je 28 učencev.

Normativ za oblikovanje oddelka podaljšanega bivanja, v katerem so učenci iz dveh razredov, je 24 učencev, iz treh in več pa 21 učencev.

Oddelek podaljšanega bivanja se oblikuje za najmanj 16 učencev.

29. člen

(prenehal veljati)

30. člen

(merila za oblikovanje oddelkov na območjih s posebnimi razvojnimi problemi)

Normativ za oblikovanje kombiniranega oddelka v šolah na območjih s posebnimi razvojnimi problemi se lahko v soglasju z ministrstvom zniža za največ 2 učenca.

V podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi se oddelek podaljšanega bivanja oblikuje za najmanj 10 učencev.

31. člen

(merila za oblikovanje učnih skupin)

Normativ za oblikovanje učnih skupin pri gospodinjstvu v 6. razredu, tehniki in tehnologiji v 6., 7. in 8. razredu in največ pri 30% ur likovne umetnosti v 7., 8. in 9. razredu ter pri izbirnih predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter kemije je 20 učencev.

Normativ za oblikovanje učnih skupin pri športu od 6. razreda dalje je 20 učencev. Učne skupine se oblikujejo po spolu v okviru enega razreda. V primeru, da je število učencev ali učenk določenega razreda manjše, se skupine oblikujejo iz dveh zaporednih razredov. Kadar to ni mogoče, se učenci po spolu delijo le v primeru, če je v posamezni skupini najmanj 8 učencev.

32. člen

(manjše učne skupine)

Število učnih skupin za izvedbo pouka v manjših učnih skupinah pri posameznem predmetu se določi glede na število učencev posameznega razreda v skladu z naslednjimi merili:

V šolah s kombiniranim oddelkom, v katerem je 14 in več učencev, se oblikujeta 2 učni skupini.

33. člen

(učne skupine za izvedbo izbirnih predmetov)

Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka izbirnih predmetov se določi tako, da se količniku med skupnim številom učencev 7., 8. ter 9. razreda in številom 23 prišteje dvakratno število oddelkov teh razredov (število učencev: 23 + 2 n, pri čemer je n število oddelkov).

Šole, ki po določilu prejšnjega odstavka oblikujejo manj kot 10 skupin, lahko oblikujejo 1 dodatno učno skupino.

V skupini za izvajanje izbirnih predmetov je lahko največ 28 učencev, razen pri izbirnih predmetih, določenih v prvem odstavku 31. člena tega pravilnika.

33.a člen

(učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov)

Normativ za oblikovanje učnih skupin pri pouku neobveznih izbirnih predmetov je 28 učencev.

Učna skupina za izvajanje neobveznega izbirnega predmeta prvega tujega jezika v 1. razredu se oblikuje za najmanj 8 učencev.

Učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov od 4. do 9. razreda se oblikujejo iz učencev drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Največje možno število učnih skupin za izvedbo pouka neobveznih izbirnih predmetov za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja se določi tako, da se število učencev drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja deli s 24. Če je na ta način izračunano število decimalno število, se število učnih skupin za posamezno obdobje vedno zaokroži navzgor do celega števila. Učna skupina za izvajanje posameznega neobveznega izbirnega predmeta od 4. do 9. razreda se oblikuje za najmanj 12 učencev. Šola oblikuje učno skupino za pouk neobveznega izbirnega predmeta za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja za najmanj 8 učencev, če je to edina učna skupina.

Učna skupina za izvajanje neobveznega izbirnega predmeta šport in neobveznega izbirnega predmeta tehnika se deli, če je v njej 21 ali več učencev.

Učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov se oblikujejo ločeno za matično šolo in za podružnico šole.

34. člen

(merila za oblikovanje skupin jutranjega varstva)

Normativ za oblikovanje skupine jutranjega varstva je 28 učencev.

Skupina učencev za jutranje varstvo se oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 10 učencev 1. razreda, v podružnicah šol na območjih s posebnimi razvojnimi problemi pa najmanj 5 učencev 1. razreda.

35. člen

(spremstvo)

Normativ za spremstvo učencev na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora, je
15 učencev.

36. člen

(šola v naravi)

Šola mora za izvedbo šole v naravi zagotoviti enega strokovnega delavca na 15 učencev. Za izvajanje posameznih dejavnosti v okviru šole v naravi se uporabljajo merila za oblikovanje oddelkov in učnih skupin v skladu s tem pravilnikom.

37. člen

(plavanje, smučanje, kolesarski izpit)

Normativ za oblikovanje skupine pri plavanju je 8 učencev neplavalcev oziroma 12 učencev plavalcev.

Normativ za oblikovanje skupine pri smučanju je 12 učencev oziroma 10 učencev smučarjev začetnikov.

Normativ za oblikovanje skupine za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit je 5 učencev.

38. člen

(prilagojen izobraževalni in posebni vzgojno-izobraževalni program)

Za izvajanje prilagojenega izobraževalnega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom in posebnega vzgojno-izobraževalnega programa v osnovnih šolah veljajo za sistemizacijo drugega strokovnega delavca v 1. razredu, svetovalnega delavca, varuha negovalca in čistilca, za oblikovanje oddelkov in učnih skupin, skupin jutranjega varstva ter določitev števila spremljevalcev za učence na ekskurzijah, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela, ki se izvajajo izven šolskega prostora in v šoli v naravi določila pravilnika, ki določa normative in standarde za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za učence s posebnimi potrebami.

39. člen

(izjeme)

Število učencev, določeno za oblikovanje oddelkov v 25., 27., 28., 29. in 30. členu tega pravilnika ter skupin v 31., 32., 33. in 34. členu tega pravilnika, je lahko v soglasju z ministrstvom večje za 2 učenca.

Med šolskim letom se dodatni oddelek ali učna skupina ne oblikuje, če se število učencev v oddelku oziroma učni skupini poveča za 2 učenca nad številom, določenim z normativom.

Druge izjeme zaradi posebnih delovnih razmer odobri na podlagi vloge šole ministrstvo.

III. ELEMENTI ZA SISTEMIZACIJO DELOVNIH MEST

40. člen

(učitelji)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev za obvezni program so:

-       ure pouka v skladu s predmetnikom,

-       ure pouka, pri katerih se učenci delijo v učne skupine,

-       ure pouka v manjših učnih skupinah za izvedbo pouka slovenščine, matematike in tujega jezika od 4. do 9. razreda,

-       ure pouka v 1. razredu, pri katerih sodeluje drugi strokovni delavec,

-       ure vzgojno-izobraževalnega programa v bolnišničnih oddelkih,

-       največ dve uri pouka tujega jezika za učenca, ki se je prešolal na šolo, kjer se poučuje drug tuji jezik.

Element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev za izvedbo pouka v kombiniranem oddelku so ure pouka tistega razreda v kombinaciji, ki ima v skladu s predmetnikom največje število ur pouka obveznih predmetov in ure za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku v skladu s tem pravilnikom.

Elementi za sistemizacijo delovnih mest strokovnih delavcev – učiteljev za razširjeni program so:

-       ure pouka neobveznih izbirnih predmetov,

-       ure dopolnilnega in dodatnega pouka – 1 ura tedensko na oddelek,

-       program dela v podaljšanem bivanju,

-       ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči učencem – 0,5 ure tedensko na oddelek,

-       2 uri tedensko za otroški pevski zbor in največ 4 ure tedensko za mladinski pevski zbor,

-       3 ure interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije tedensko za učence v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju,

-       5 ur interesnih dejavnosti letno na skupino 5 učencev 5. razreda za učenje in preverjanje vožnje v cestnem prometu za kolesarski izpit,

-       največ 2 uri jutranjega varstva za skupino učencev 1. razreda dnevno.

Element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč so ure dodatne strokovne pomoči na podlagi odločb o usmeritvi, ki so namenjene premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj. Če ima učitelj za dodatno strokovno pomoč sklenjeno delovno razmerje na osnovni šoli in izvaja delo na najmanj treh vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključno z zavodom, kjer ima sklenjeno delovno razmerje, šola sistemizira delovno mesto mobilnega učitelja za dodatno strokovno pomoč.

Element za sistemizacijo delovnega mesta učitelja za učence Rome so ure dodatne strokovne pomoči, namenjene učencem Romom.

41. člen

(drugi strokovni delavci)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest drugih strokovnih delavcev so:

-       izvajanje šolskega svetovalnega dela,

-       vodenje šolske knjižnice,

-       organiziranje šolske prehrane,

-       organiziranje in izvajanje računalniško-informativnih dejavnosti,

-       delo laboranta.

42. člen

(administrativni, računovodski, tehnični in drugi delavci)

Elementi za sistemizacijo delovnih mest administrativnih, računovodskih, tehničnih in drugih delavcev so:

-       opravljanje računovodskih del,

-       opravljanje administrativnih del,

-       opravljanje tehničnih vzdrževalnih del,

-       kurjenje,

-       pripravljanje šolskih malic,

-       čiščenje šolskih prostorov,

-       nudenje fizične pomoči gibalno oviranim učencem.

43. člen

(pogodba o opravljanju storitev)

Šola lahko za opravljanje računovodskih, administrativnih in tehnično vzdrževalnih del, za čiščenje šolskih prostorov in za pripravljanje šolskih malic ter za izvajanje pouka tečaja plavanja, v okviru sistemiziranih delovnih mest, sklene pogodbo o opravljanju storitev. Merila in kriterije za plačilo storitev po pogodbi določi minister, pristojen za šolstvo.

43.a člen

(plačilo ur dodatne strokovne pomoči)

Merila in kriterije za plačilo ur dodatne strokovne pomoči učencem s posebnimi potrebami, namenjenih učni pomoči, določi minister, pristojen za šolstvo.

43.b člen

(plačilo za vrednotenje preizkusov znanja)

Merila in kriterije za plačilo vrednotenja preizkusov znanja iz nacionalnega preverjanja znanja določi minister, pristojen za šolstvo.

43.c člen

(dodatne ure slovenščine za učence tujce)

Za učence, katerih materni jezik ni slovenski (v nadaljnjem besedilu: učenci tujci), ob vključitvi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji šola v prvem letu organizira dodatne ure slovenščine.

Za učence tujce, ki se v osnovno šolo vključijo v prvem ocenjevalnem obdobju, šola organizira dodatne ure slovenščine v skladu z naslednjimi merili:

Za učence tujce, ki se v osnovno šolo vključijo v drugem ocenjevalnem obdobju, šola izvede v tekočem šolskem letu še 35 dodatnih ur slovenščine. Te učence lahko šola vključi v skupino tudi v naslednjem šolskem letu na podlagi meril iz prejšnjega odstavka.

V skupino učencev iz drugega in tretjega odstavka tega člena so lahko vključeni tudi učenci, katerih materni jezik je slovenski, če so se pred vključitvijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji izobraževali v tujini.

Vrednost dodatnih ur slovenščine za učence tujce iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena s sklepom določi minister, pristojen za šolstvo.

Če se v osnovno šolo do konca meseca oktobra tekočega šolskega leta prvič vključi devet ali več učencev tujcev, lahko šola sistemizira delovno mesto strokovnega delavca v skladu z naslednjimi merili:

44. člen

(sistemiziranje delovnih mest za nadstandardni del programa)

Šola lahko sistemizira tudi druga delovna mesta za opravljanje nalog, ki presegajo elemente za sistemizacijo delovnih mest, določenih v 40., 41. in 42. členu tega pravilnika, ali pa sistemizira določeno delovno mesto v večjem obsegu, kot je določeno z normativi in standardi v II. poglavju tega pravilnika.

V primeru iz prejšnjega odstavka si šola potrebna sredstva za opravljanje teh nalog zagotovi iz:

-       proračuna lokalne skupnosti,

-       sredstev, pridobljenih z opravljanjem nadstandardnih storitev v skladu s sklepom sveta zavoda,

-       drugih virov.

Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:

»IV. PREHODNE DOLOČBE

45. člen

(pouk gospodinjstva)

Za oddelke 8. in 9. razreda, v katerih so učenci, ki iz 5. razreda osemletne osnovne šole preidejo v 7. razred programa devetletne osnovne šole, je element za sistemizacijo učitelja gospodinjstva 0,57 ure gospodinjstva tedensko na oddelek, ki se izvaja v okviru naravoslovnih in tehniških dni. Učenci se pri pouku delijo v učne skupine v skladu z normativom za oblikovanje učnih skupin, določenem v 31. členu tega pravilnika.

46. člen

(dodatna strokovna pomoč)

Ne glede na določbe tretje alinee prvega odstavka 2. člena in tretjega odstavka 40. člena tega pravilnika, so do izdaje odločb v postopkih preverjanja ustreznosti usmeritve, element za sistemizacijo delovnih mest vse ure dodatne strokovne pomoči, določene v odločbah o usmeritvi, ki so bile izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika.

47. člen

(razredništvo, mentorstvo)

Do prvega izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo in 121/06, 1/07) se v 1., 7. in 9. razredu za naloge razrednika prizna vrednost dveh ur pouka tedensko, v drugih razredih pa vrednost ene ure tedensko, za opravljanje nalog mentorja pripravniku pa vrednost ene ure pouka tedensko.

48. člen

(računovodje)

Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska dela, in sicer vse do prekinitve delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.

V. KONČNI DOLOČBI

49. člen

(predpis, ki preneha veljati)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 75/05 in 73/06), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika, razen šestega odstavka 19. člena, ki se uporablja do 31. 8. 2009.

50. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2007, razen 21. člena tega pravilnika, ki se začne uporabljati s 1. 9. 2009.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 65/08) črta 47. člen pravilnika:

»47. člen

(črtan)«;

ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»14. člen

Pisarniški referenti, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje administrativnih del, lahko po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo dela poslovnega sekretarja VI. Če ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI, si morajo najkasneje v osmih letih od podpisa nove pogodbe o zaposlitvi pridobiti pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI, razen v primeru, da izpolnijo minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine prej kot v desetih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi.

15. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008, razen 6. in 7. člena, drugega odstavka 11. člena ter 14. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta 2008.«.

Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 99/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 51/14) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

10. člen

(učne skupine pri pouku neobveznih izbirnih predmetov v obdobju postopnega uvajanja)

Ne glede na določbe 33.a člena pravilnika v šolskih letih 2014/2015 in 2015/2016 šola oblikuje učno skupino za pouk neobveznega izbirnega predmeta za učence drugega oziroma tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja za najmanj 5 učencev, če je to edina učna skupina na šoli.

11. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2014.«.

Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 64/15) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 47/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu poslovni sekretar VI, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu tajnik VIZ VI.

3. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 54/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

(začetek uporabe)

Šesti odstavek novega 43.c člena pravilnika se začne uporabljati 1. septembra 2020.

4. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Pravilnik o standardih in normativih za financiranje in izvajanje javne službe na področju izobraževanja odraslih (Uradni list RS, št. 180/20) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 29. člena pravilnika določa:

»22. člen

(prenehanje uporabe in veljavnosti)

[…]

(2) Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati 29. člen Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17 in 54/19).«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»23. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 2021.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 54/21) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

(računovodje)

Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del na delovnem mestu računovodja VI, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo računovodska dela na delovnem mestu računovodja VI, in sicer do prenehanja delovnega razmerja na področju vzgoje in izobraževanja.

6. člen

(sistemizacija romskega pomočnika)

Do dopolnitve Kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, se romski pomočnik sistemizira na delovno mesto J035064 – Spremljevalec gibalno oviranih učencev in dijakov V.

7. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2021.«.

Pravilnik o spremembah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 161/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

(računovodja, tajnik in poslovni sekretar)

Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu računovodja VII/1 in izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta računovodja VII/2, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu računovodja VII/2.

Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu tajnik VIZ VI in izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VII/1 ali VII/2, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu poslovni sekretar VII/1 oziroma poslovni sekretar VII/2.

4. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2023.«.