Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji ‡

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji obsega:

-       Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/07 z dne 10. 10. 2007),

-       Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 86/10 z dne 2. 11. 2010),

-       Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/12 z dne 26. 10. 2012).

PRAVILNIK

o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se določajo razmerja sofinanciranja področij letnega programa dela, pogoji za sofinanciranje izvajalcev letnega programa dela, merila za dodelitev sredstev izvajalcem letnega programa dela in postopek razporeditve sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: fundacija) v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program športa).

Ta pravilnik ureja tudi razvrstitev športnih panog v razrede glede na njihovo uspešnost z vidika uresničevanja strateških ciljev športa v Sloveniji, ki jih določa Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ).

2. člen

Finančna sredstva fundacije se oblikujejo z letnim finančnim načrtom. Finančni načrt, ki ga sprejme Svet fundacije (v nadaljnjem besedilu: svet) najkasneje do 25. septembra, vsebuje načrtovane finančne tokove za naslednje koledarsko leto, morebitne finančne presežke tekočega leta ter poslovne rezerve. Na podlagi finančnega načrta svet najkasneje do 5. oktobra sprejme letni program dela fundacije za naslednje koledarsko leto. Izvajalce letnega programa dela (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) izbere svet na podlagi javnega razpisa.

3. člen

Za sofinanciranje programov izvajalcev lahko kandidirajo prosilci, ki so določeni v 13. členu Odloka o ustanovitvi fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: odlok).

2. RAZMERJA SOFINANCIRANJA PODROČIJ LETNEGA PROGRAMA DELA

4. člen

V skladu z letnim programom dela se sredstva za naloge iz 12. člena odloka razdelijo po področjih na naslednji način:

-       za športne dejavnosti ne manj kot 40 in ne več kot 60% sredstev,

-       za gradnje športnih objektov ne manj kot 30 in ne več kot 50% sredstev,

-       za raziskovanje in razvoj športa ne manj kot 4 in ne več kot 12% sredstev,

-       za založništvo v športu ne manj kot 1 in ne več kot 4% sredstev.

Za programe, ki jih je treba nujno izvesti, in za delovanje fundacije se lahko v letnem programu dela predvidi do 5% sredstev fundacije.

5. člen

Fundacija lahko znotraj posameznih področij iz prvega odstavka prejšnjega člena razdeli del sredstev prek projektov, ki jih opredeli v javnem razpisu. Projekti predstavljajo določen namen financiranja fundacije znotraj posameznega področja. Namen razdeljevanja sredstev prek projektov je financiranje skupine programov, ki imajo takšne cilje, kot jih s projektom določi svet. Projekti v največji meri izražajo javni interes v športu, kot ga na podlagi nacionalnega programa športa določa svet.

Svet z letnim programom določi projekte in del sredstev, ki bodo na posameznih področjih razpisana prek projektov.

Športne dejavnosti

6. člen

S sredstvi za športne dejavnosti se sofinancirajo programi na naslednjih podpodročjih:

-       vrhunski šport – programi nacionalnih reprezentanc do 40%,

-       športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi nacionalnih reprezentanc do 60%

-       interesna športna vzgoje otrok in mladine, interesne športne dejavnosti študentov in športna rekreacija do 30%,

-       drugi programi do 10% sredstev,

-       neposredne potrebe vrhunskih športnikov od 1 do 5 % sredstev.

Sredstva za programe športnih dejavnosti, ki jih namenja fundacija, lahko predstavljajo največ 50% vrednosti programa.

Izvajalci programov s:

-       podpodročja vrhunskega športa – programi nacionalnih reprezentanc (D1) in

-       podpodročja športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi nacionalnih reprezentanc (D2),

lahko kot upravičeni strošek programa uveljavljajo tudi del stroškov iz naslova delovanja zveze (plače zaposlenih, materialni stroški zveze), vendar največ do višine 15 % skupaj uveljavljanih stroškov programa. Izvajalci programov morajo najmanj 85 % skupaj uveljavljanih stroškov programa izkazati z neposrednimi stroški programa.

7. člen

Na podpodročju interesne športne vzgoje otrok in mladine, interesnih športnih dejavnosti študentov in športne rekreacije se sofinancira:

-       programe redne športne vadbe,

-       športne tabore,

-       programe množičnih športno-rekreativnih prireditev.

8. člen

Na podpodročju drugi programi se sofinancira:

-       programe informiranja ljudi o športno-rekreativnih dejavnostih na regionalnem ali širšem področju,

-       programe promocije športno-rekreativnih dejavnosti na nacionalni ravni,

-       muzejsko dejavnost na področju športa.

Gradnja športnih objektov

9. člen

S sredstvi za gradnje športnih objektov se sofinancira:

-       novogradnje športnih objektov,

-       posodabljanje športnih objektov,

-       (črtana),

-       vgradne športne naprave in športna oprema, ki zagotavlja uporabnost objekta.

Sredstva za gradnjo športnih objektov, ki jih namenja fundacija, lahko pri investicijah, katerih predračunska vrednost presega 62.500 eurov brez davka na dodano vrednost, predstavljajo največ 30 % predračunske vrednosti celotne investicije. Pri malih investicijah, katerih predračunska vrednost ne presega 62.500 eurov brez davka na dodano vrednost, pa lahko sredstva fundacije predstavljajo največ 50 % predračunske vrednosti celotne investicije.

10. člen

Za gradnjo športnih objektov lahko fundacija za največ triletno obdobje razpiše okvirna sredstva, ki v drugem in tretjem letu ne presegajo 40% sredstev za gradnjo športnih objektov v prvem letu, opredeljenih v letnem programu fundacije.

Raziskovanje in razvoj športa

11. člen

S sredstvi za raziskovanje in razvoj športa se lahko sofinancirajo naslednja podpodročja:

-       nakup tehnologije, potrebne za spremljanje in razvoj športne vadbe,

-       programi spremljanja in razvoja športne vadbe,

-       izbrani znanstveni in strokovni raziskovalni projekti,

-       drugi programi razvoja športa.

Sredstva za programe raziskovanja in razvoj športa, ki jih namenja fundacija, lahko predstavljajo največ 75% vrednosti programa.

Založništvo v športu

12. člen

S sredstvi za založniško dejavnost se sofinancirajo naslednji programi založništva v športu na vseh medijih:

-       strokovne knjige,

-       strokovne in znanstvene revije oziroma deli revij s strokovno ali znanstveno tematiko,

-       zbornike strokovnih in znanstvenih kongresov in posvetov,

-       strokovne internetne vsebine.

Sredstva za programe založništva, ki jih namenja fundacija, lahko predstavljajo največ 75% stroškov programa.

3. POGOJI ZA SOFINANCIRANJE IZVAJALCEV

13. člen

Natančne pogoje za sofinanciranje programov (kot so: časovna opredelitev izvedbe programa, dokazila za izplačilo sredstev, dokazila o namenski porabi sredstev, informiranje o financiranju programa in podobni) opredeli fundacija v pogodbah z izvajalci glede na posebnosti njihovih programov.

Športne dejavnosti

14. člen

Za sofinanciranje programov iz 6. člena tega pravilnika lahko kandidirajo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-       da so v programe iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika vključeni športniki mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda po kategorizaciji vrhunskih športnih dosežkov OKS-ZŠZ (v nadaljnjem besedilu: kategorizacija);

-       da so v programe iz druge alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika vključeni športniki perspektivnega in mladinskega razreda po kategorizaciji;

-       da so prosilci za sofinanciranje programov iz prve in druge alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika pravočasno posredovali poročila o izvedbi programov, če so prejeli sredstva za preteklo koledarsko obdobje;

-       da so prosilci za programe redne športne vadbe in športnih taborov iz tretje alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika nepridobitne športne organizacije; programi, ki jih prijavljajo športne zveze skupaj s svojimi članicami (podizvajalci), morajo vsebovati:

-       da je v programe redne športne vadbe vključeno najmanj 100 udeležencev, v programe športnih taborov najmanj 200 udeležencev in v programe množičnih športno-rekreativnih prireditev najmanj 400 udeležencev;

-       nazive programov posameznih podizvajalcev,

-       število udeležencev v posameznih programih pod­izvajalcev,

-       vrednosti posameznih programov podizvajalcev,

-       ceno za udeležence posameznih programov podizvajalcev v preteklem letu;

-       da je v programe množičnih športno-rekreativnih prireditev iz tretje alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika predvidoma vključeno najmanj 100 udeležencev;

-       da imajo prosilci za programe muzejske dejavnosti na področju športa iz četrte alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika status državnega muzeja, opredeljenega z zakonom o varstvu kulturne dediščine.

Za sofinanciranje programov iz prve in druge alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika lahko kandidirajo tudi prosilci za programe, v katere so vključeni športniki, ki zaradi posebnosti niso uvrščeni v kategorizacijo OKS-ZŠZ (npr. športniki invalidi idr.).

Vsi prosilci morajo predložiti natančno vsebino programa, delo strokovnega in organizacijskega kadra, materialne stroške in finančni načrt programa.

Gradnja športnih objektov

15. člen

Za sofinanciranje programov iz 9. člena tega pravilnika lahko kandidirajo lastniki športnih objektov oziroma investitorji del na športnih objektih.

Sredstva za gradnjo športnih objektov, ki jih namenja fundacija, so lahko za posamezno investicijo odobrena večkrat, vendar ne za del investicije, ki je bil v preteklosti že sofinanciran in največ do višine, opredeljene v 9. členu tega pravilnika.

Za sofinanciranje novogradenj in posodabljanje športnih objektov lahko kandidirajo prosilci, ki predložijo ustrezen investicijski dokument, pripravljen skladno s podzakonskim predpisom, ki ureja metodologijo za pripravo investicijske dokumentacije za investicijske projekte. Če je za novogradnjo ali posodabljanje športnega objekta potrebno gradbeno dovoljenje, mora kandidat ob vlogi priložiti dokazilo, da je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja, najkasneje do 30. 1. prihodnjega leta glede na čas objave javnega razpisa pa mora predložiti veljavno gradbeno dovoljenje ali izjavo, da gradbeno dovoljenje ni potrebno.

Za sofinanciranje vgradnih športnih naprav in športne opreme, ki zagotavlja uporabnost objekta, lahko kandidirajo nacionalne panožne športne zveze skupaj s svojimi članicami z opredeljeno mrežo športnih objektov, kjer načrtujejo postavitev športne opreme. Prosilci lahko kandidirajo za sofinanciranje vgradnih športnih naprav oziroma športne opreme, ki zagotavlja uporabnost objekta, katere predračunska vrednost posameznega elementa je najmanj 5.000 eurov brez davka na dodano vrednost ali pa je njena amortizacijska doba najmanj 2 leti.

Za dokazovanje uresničevanja javnega interesa v programih iz 9. člena tega pravilnika mora prosilec predložiti program nacionalne panožne športne zveze (v nadaljevanju: NPŠZ), nacionalne športne zveze ali občinske športne zveze ali občine, ki je potrjen s strani pristojnega organa in iz katerega je razvidna vloga, položaj in pomen športnega objekta in vlaganja v športni objekt.

Investitorji morajo s sredstvi, pridobljenimi s strani fundacije, razpolagati v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila. V 30 dneh po pridobitvi uporabnega dovoljenja morajo izvajalci pri organu, pristojnemu za vodenje registra športnih objektov, vložiti popolno vlogo za vpis športnega objekta, na katerem je bila izvedena sofinancirana investicija, v razvid športnih objektov.

Raziskovanje in razvoj športa

16. člen

Za sofinanciranje programov iz 11. člena tega pravilnika lahko kandidirajo prosilci, ki predložijo program, iz katerega morata biti razvidna vsebina in natančni finančni načrt.

Za sofinanciranje programov spremljanja in razvoja športne vadbe lahko kandidirajo nacionalne športne zveze skupaj s podizvajalci, ki imajo ustrezne kadrovske, prostorske in tehnološke zmožnosti.

Za sofinanciranje izbranih znanstveno raziskovalnih projektov imajo prednost prosilci, ki imajo prijavljene znanstveno raziskovalne projekte sofinancirane v okviru pristojnega državnega organa za sofinanciranje znanstveno raziskovalne dejavnosti. Prosilci morajo v vlogi prikazati dodano vrednost sofinanciranja s strani fundacije skozi podprojekte. Za podprojekte morajo predložiti mnenje nacionalne športne zveze o pomenu dodatnega raziskovanja za športno prakso.

Prosilci, ki kandidirajo s strokovnimi raziskovalnimi projekti in s programi razvojnih projektov, morajo skupaj z vlogo predložiti tudi soglasje nacionalne panožne športne zveze (v nadaljnjem besedilu: NPŠZ), iz katerega bo razvidno, kje in kako bo določena zveza ta strokovni raziskovalni projekt ali razvojni projekt uporabljala v praksi.

Založništvo v športu

17. člen

Za sofinanciranje programov iz 12. člena tega pravilnika lahko pridobijo sredstva kandidati, ki predložijo:

-       vsebinski opis dela in natančni finančni načrt,

-       pripravljeno gradivo za prijavljeni program.

Za sofinanciranje strokovnih knjig morajo prosilci pred izvedbo sofinanciranja predložiti pozitivno mnenje recenzenta in pridobiti soglasje fundacije k maloprodajni ceni sofinanciranega programa.

4. MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV

18. člen

Prednost pri izboru imajo programi združenj oziroma zvez športnih organizacij, sledijo pa programi drugih prosilcev nepridobitnega značaja, ki delujejo v javnem interesu na področju športa.

Med prosilci, ki so že prejeli sredstva fundacije, imajo prednost pri izboru programi tistih prosilcev, ki so uspešno realizirali dodeljena sredstva fundacije.

19. člen

Vrednotenje programov se opravi na podlagi metodologij za posamezna področja, ki točkovno opredeljujejo posamezna merila.

Športne dejavnosti

20. člen

Pri izboru programov vrhunskega športa in programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, se upošteva le en prijavljeni program prosilca za posamezno športno panogo znotraj podpodročja. Pri večpanožnih programih nacionalnih reprezentanc imajo prednost pri izboru programi za večja večpanožna športna tekmovanja.

Prednost pri sofinanciranju programov vrhunskega športa in programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, imajo programi uspešnejših NPŠZ, v katere so vključeni športniki s pomembnejšimi tekmovalnimi rezultati v zadnjem letu, pri panogah, ki imajo velika tekmovanja na dve leti, pa se upoštevajo pomembnejši tekmovalni rezultati zadnjega velikega tekmovanja.

Fundacija programe ovrednoti na podlagi razvrstitve športnih panog v razrede glede na njihovo uspešnost in uspešnost programa z vidika tekmovalnih dosežkov v naslednjem razmerju:

 

Programi večpanožnih nacionalnih reprezentanc se vrednotijo ločeno glede na vsebino teh programov (število tekmovalcev, obseg priprav in tekmovanja) in javni interes, ki jim ga pripisuje svet (razvoj vrhunskega športa, zmožnosti financiranja fundacije glede na možnosti financiranja iz drugih virov). Vsebina programov je vrednotena v 500 eurih glede na ocenjeno vrednost vrhunskega športa v programu, javni interes pa s količnikom v razponu od 0,1 do 1,0.

Štipendije športnikom se sofinancirajo skladno s pravilnikom OKS-ZSZ o štipendiranju športnikov in športnic v Republiki Sloveniji in dogovorom o sofinanciranju štipendij za nadarjene športnike v Republiki Sloveniji, sklenjenim med ministrstvom, pristojnim za šport, fundacijo in OKS-ZSZ.

Sklad za vrhunske športnike se sofinancira skladno s pravilnikom OKS-ZSZ o skladu športnikov in športnic v Republiki Sloveniji in dogovorom o sofinanciranju sklada za vrhunske športnike v Republiki Sloveniji, sklenjenim med ministrstvom, pristojnim za šport, fundacijo in OKS-ZSZ.

Prireditev »Športnik leta« se sofinancira kot promocija vrhunskih športnih dosežkov.

21. člen

Fundacija vsako leto v soglasju z OKS-ZŠZ na podlagi objektiviziranih pokazateljev razvrsti športne panoge v pet razredov na podlagi meril konkurenčnosti, števila registriranih športnikov v tekmovalnih sistemih NPŠZ, tekmovalne uspešnosti in na podlagi rangiranja športnih panog skozi raziskavo javnega mnenja. Skladno z uvrstitvijo v razred fundacija ovrednoti program NPŠZ s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

 

Za ocenjevanje uspešnosti programov vrhunskega športa fundacija upošteva svetovni, mednarodni in perspektivni razred po kategorizaciji OKS-ZŠZ, za ocenjevanje uspešnosti programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, pa perspektivni razred po kategorizaciji OKS-ZŠZ. Pri programih NPŠZ ne upošteva rezultatov, doseženih v klubskih tekmovanjih. V ekipnih športnih panogah, kjer imajo v isti konkurenci kategoriziranih več ekip, se druge ekipe vrednotijo polovično. Tekmovalne rezultate v obdobju kategorizacije fundacija ovrednoti s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

 

Za vrednotenje pomembnejših tekmovalnih rezultatov programa v zadnjem letu, pri panogah, ki imajo velika tekmovanja na dve leti, pa pomembnejših tekmovalnih rezultatov zadnjega velikega tekmovanja, fundacija upošteva osvojene medalje in visoke uvrstitve na največjih tekmovanjih. Pri tem ovrednoti konkurenčnost tekmovanja na podlagi razvrstitve športnih panog v skupine in ravni tekmovanja s pripadajočim številom točk iz naslednjih preglednic. Število točk na podlagi osvojenih medalj na največjih tekmovanjih je zmnožek pokazatelja konkurenčnosti tekmovanja in ravni tekmovanja.

 

Skupina po modelu – konkurenčnost tekmovanja	Medalja v individualnih športih (točk)	Medalja v ekipnih športih (točk za eno ekipo)	Uvrstitev do 6. mesta na OI, SP in EP v individualnih športih (točk)	Uvrstitev do 8. mesta na OI, SP, EP v kolektivnih športih (točk na ekipo)
1	24	72	12	36
2	16	48	8	24
3	4	12	2	6
4	2	6	1	3
5	1	3	0,5	1,5

 

 

22. člen

Razdelitev sredstev za programe vrhunskega športa in programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, se oblikuje po naslednjih načelih:

-       na podlagi analize vlog se opredeli delež sredstev za programe NPŠZ in programe večpanožnih nacionalnih reprezentanc,

-       NPŠZ se dodeli sredstva z indeksnim odstopanjem glede na lansko delitev v razponu 75 do 125, preračunano z indeksom rasti oziroma upada razpisanih sredstev; za NPŠZ, ki v prejšnjem letu niso prejele sredstev, se upošteva zadnja delitev sredstev iz prejšnjih razpisov, preračunano z indeksom rasti oziroma upada sredstev fundacije;

-       najmanjši dodeljeni znesek je 2.000 eurov.

23. člen

Pri izboru programov interesne športne vzgoje otrok in mladine, interesnih športnih dejavnosti študentov in športne rekreacije imajo ob enakih pogojih prednost programi zvez športnih društev, ki jih le-te izvajajo skupaj z najmanj desetimi svojimi članicami, ter programi, ki imajo večje možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa. Pri tem se upoštevajo vsebinski vidiki programa:

-       Javni interes na tem področju predstavljajo programi športnih dejavnosti interesne športne vzgoje otrok in mladine, športa študentov in športne rekreacije, ne pa programi, kjer gre pretežno za promocijo in obveščanje o športnih programih, usposabljanje kadrov ali tekmovalni šport. Večji javni interes predstavljajo športni programi z vsebinami, ki imajo večje pozitivne vplive na kazalnike zdravja ljudi, in programi, ki bolje odražajo vsebino projektov, ki jih je razpisala fundacija na tem področju.

-       Programi, kjer je šport le sredstvo za dosego določenih drugih primarnih ciljev, le delno uresničujejo javni interes na področju športa.

-       Na področju interesne športne vzgoje otrok in mladine ter športne rekreacije slabo uresničujejo javni interes programi ligaških tekmovanj. Slabše uresničujejo javni interes tudi programi drugih oblik tekmovanj z izjemo množičnih športno-rekreativnih prireditev.

-       Med programi interesne športne vzgoje otrok in mladine bolje uresničujejo javni interes programi krovnih športnih organizacij. Najvišje število točk za programe športne vadbe se dodeli občinskim športnim zvezam in nacionalnim športnim ter panožnim zvezam, ki združujejo programe svojih članic – športnih društev, delujočih na določenem področju. Športnim društvom se najvišje število točk za programe interesne športne vzgoje otrok in mladine dodeli le, če na regionalnem področju ni prijavljenih podobnih programov krovnih športnih organizacij. Med takšnimi programi imajo prednost programi društev, ki se izvajajo na več krajih ali programi z več prireditvami.

-       Na področju športne rekreacije se javni interes bolje uresničuje prek množičnih prireditev. Fundacija želi spodbuditi prirejanje različnih množičnih prireditev. Prednost imajo množične prireditve z večjim deležem prostovoljnega dela in večjim številom udeležencev. Z vidika razvoja manjkajočih programov športne rekreacije se lahko največje število točk dodeli tudi nekaterim programom športno rekreativne vadbe, ki jih izvajajo NPŠZ in nacionalne športne zveze in drugim programom na regionalni ravni, ki imajo soglasje NPŠZ ali OKS-ZŠZ.

-       Pri vrednotenju javnega interesa programov občinskih športnih zvez lahko fundacija uporabi dodatne informacije o programih: prednostno razvrstitev Odbora za šport na lokalni ravni OKS-ZŠZ, ki programe občinskih športnih zvez razdeli v tri prioritetne skupine.

-       Z namenom preprečevanja financiranja programov študentskih športnih tekmovanj, ki se podvajajo, se največje število točk nameni za programe krovne organizacije na področju študentskega športa, v katere je vključeno večje število študentskih športnih društev in drugih organizacij, prek katerih se v študentska športna tekmovanja vključujejo študenti. Pri tem imajo prednost programi študentskih športnih tekmovanj, ki so vključeni v tekmovalne sisteme mednarodne študentske organizacije. Poleg študentskih športnih tekmovanj javni interes na tem področju dobro uresničujejo nekatere množične študentske športne prireditve, ki so namenjene širši populaciji študentov.

Pri izboru teh programov se upošteva tudi prostorska razpršenost programov. Prednost imajo programi, ki se izvajajo v več statističnih regijah, in programi, ki bolje odražajo enakomerno prostorsko razpršenost glede na analizo prostorske zasičenosti programov v primerjavi z demografskimi značilnostmi.

Programi se ovrednotijo s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

 

Merilo	Število točk	Opisnik
Status kandidata	10	Nepridobitno izvajanje na nacionalni ali regionalni ravni (NPŠZ, NŠZ, OKS-ZŠZ, občinske športne zveze)
	6	Nepridobitno izvajanje na lokalni ravni (športna društva, javni zavodi za šport, vzgojno-izobraževalni zavodi, občine)
	1	Pridobitno izvajanje oziroma nepridobitno izvajanje nešportnih organizacij (gospodarske družbe, zasebni zavodi, druge organizacije)
Možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom	10	Program v celoti uresničuje javni interes: upoštevajo se vsebinski vidiki, ki imajo pozitivne vplive na zdravje ljudi, vključujejo večje število neposredno vadečih, prednost imajo programi, ki se izvajajo na več krajih, imajo večji delež prostovoljskega dela
	6	Program pretežno uresničuje kriterije, navedene v opisniku tega merila pri 10 točkah; množične športno-rekreativne prireditve z udeležbo najmanj 400 aktivnih udeležencev, v mestnih občinah pa z najmanj 600 aktivnih udeležencev
	3	Program delno uresničuje kriterije, navedene v opisniku tega merila pri 10 točkah
	0	Programi, ki slabo uresničujejo javni interes, saj je šport le sredstvo za dosego drugih ciljev (zdravstveni, socialni, humanitarni, preventivni programi ipd.); slabše uresničujejo javni interes tudi programi ligaških tekmovanj.
Prostorska razpršenost programov	9	V statistični regiji primanjkuje programov oziroma izvajanje programa v več regijah.
	6	Program dobro odraža prostorsko razpršenost; V statistični regiji primanjkuje programov oziroma izvajanje programov v več regijah;
	3	Zasičenost s programi v statistični regiji ali zasičenost s podobnimi programi istega izvajalca, kljub temu, da program dobro odraža prostorsko razpršenost
	0	Zasičenost s podobnimi programi istega izvajalca

Programi, ki zberejo najmanj 21 od 29 točk, se uvrstijo v izbor programov, ki jih sofinancira fundacija.

24. člen

Razdelitev sredstev za programe interesne športne vzgoje otrok in mladine, interesne športne dejavnosti študentov in športne rekreacije se oblikuje na podlagi vsote točk vrednosti programa in možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom.

Vrednost programa opredeli fundacija na podlagi obsega (število udeležencev programov, število vadbenih ur v letu, število izvajalcev programa), organizacijskih značilnosti (krajevna razpršenost programa, število podizvajalcev programa, kadrovska struktura izvajanja programa), stroškovne strukture programa (delež neposrednih in režijskih stroškov programa, vrsta stroškov, cena programa in preglednost sistema financiranja izvajalcev programov) in možnosti udejanjanja programa z vidika realizacije programa v preteklih letih.

Večje možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa in zaradi tega višje vrednotenje imajo programi:

-       ki bolje odražajo vsebino projektov, ki jih razpiše fundacija na področju interesne športne vzgoje otrok in mladine, športne dejavnosti študentov in športne rekreacije;

-       ki jih izvajajo športna društva pod okriljem svoje krovne športne organizacije (opredeljena mreža društev skupaj s krovno organizacijo);

-       ki imajo večje pozitivne vplive na zdravje ljudi;

-       ki nudijo večjo dodano vrednost sofinanciranja s strani fundacije;

-       različnih športnih vsebin, pri katerih šport ni le sredstvo za doseganje drugih ciljev programa ali ni izpostavljen kakšen drug namen izvajanja programov; izhodišče fundacije pri tovrstnih programih je nižji delež financiranja zaradi drugih virov sofinanciranja.

Predlog financiranja izbranih programov se oblikuje na podlagi kazalcev, ki jih opredeli komisija za interesno športno vzgojo otrok in mladine, športne dejavnosti študentov in športno rekreacijo glede na analizo prispelih vlog in postopka finančnega vrednotenja programov:

 

Kazalec		Število točk
Vrednost programa		0–100
– Obseg programa (število udeležencev v programu, trajanje programa število vadbenih ur, število izvajalcev, vrednost programa)	0–50
– Organizacijske značilnosti (število podizvajalcev, kadrovska struktura, krajevna razpršenost)	0–25
– Finančni načrt programa (stroškovna struktura, delež režijskih stroškov, vrsta stroškov, preglednost sistema financiranja izvajalcev programa, realizacija v preteklih letih, cena programa za udeleženca)	0–25
Uresničevanje javnega interesa s programom		0–100
– Programi za otroke in mladino	0–35
– Programi športne rekreacija za odrasle	0–15
– Programi športa študentov	0–5
– Izvajalec programov so športna društva pod okriljem krovne športne organizacije	0–20
– Program ima večji pozitiven vpliv na zdravje	0–5
– Program ima multiplicirane učinke sofinanciranja, saj se pokriva tudi iz drugih virov	0–10
– Šport ni le sredstvo za doseganje drugih ciljev (socialni, humanitarni, preventivni programi ipd.)	0–10

Postopek finančnega vrednotenja programov poteka tako, da se sešteje točke obeh kazalcev in dobi določeno število točk. Razpisana sredstva se deli z vsoto števila točk vseh programov in tako dobimo vrednost točke, izraženo v EUR. Višino sofinanciranja se določi z zmnožkom med vrednostjo točke in številom točk, ki jih posamezni program prejme pri vrednotenju. Sredstva za posamezen program se zaokrožijo na 100 EUR natančno, pri čemer se vrednosti manjše od 50 EUR zaokrožijo navzdol, vrednosti enake ali večje od 50 EUR pa navzgor (v nadaljnjem besedilu: pravilo zaokroževanja).

25. člen

Pri izboru drugih programov imajo ob enakih pogojih prednost programi zvez športnih društev s programi, ki se izvajajo na nacionalni ravni, ter programi, ki imajo večje možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa. Pri tem se upoštevajo vsebinski vidiki programa in dodana vrednost sofinanciranja s strani fundacije:

-       Na področju informiranja ljudi o športno rekreativnih dejavnostih na regionalnem ali širšem področju imajo prednost pri izboru programi krovnih športnih organizacij, saj le-ti združujejo informacije na višji ravni in zajemajo večje število njihovih uporabnikov.

-       Med programi informiranja imajo prednost programi celostnega vsebinskega informiranja o športno rekreativnih dejavnostih in programi informiranja o športno rekreativnih dejavnostih, ki dosegajo širši krog uporabnikov.

-       Med programi promocije športno rekreativnih dejavnosti imajo prednost pri izboru programi rednih tedenskih oddaj ali rubrik v medijih nacionalnega obsega.

-       Med programi muzejske dejavnosti na področju športa imajo prednost programi državnih muzejev, opredeljenih z zakonom o varstvu kulturne dediščine, ki pomembneje prispevajo k uveljavitvi nacionalne identitete na področju športa.

-       Med programi informiranja in promocije športno rekreativnih dejavnostih, pri katerih je poleg športnega izpostavljen tudi kakšen drug namen izvajanja programov, imajo prednost programi, ki lahko zagotovijo vsaj četrtinsko sofinanciranje iz sredstev drugih sfer.

-       Pri izboru imajo prednost tisti programi, kjer lahko fundacija pričakuje večji učinek njenega sofinanciranja. Pri tem se upošteva morebitno podvajanje z vsebinami drugih programov, možnost drugih virov sredstev za izvedbo programa, realizacija sredstev fundacije v preteklosti, financiranje več programov kandidata.

Programi se ovrednotijo s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

 

Merilo	Število točk	Opisnik
Status kandidata	10	Nepridobitno izvajanje na nacionalni ali regionalni ravni (NPŠZ, NŠZ, OKS-ZŠZ, občinske športne zveze)
	6	Nepridobitno izvajanje na lokalni ravni (športna društva, javni zavodi za šport, vzgojno-izobraževalni zavodi, občine)
	4	Pridobitno izvajanje oziroma nepridobitno izvajanje nešportnih organizacij (gospodarske družbe, zasebni zavodi, druge organizacije)
Možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom	10	Program v celoti uresničuje javni interes: upoštevajo se vsebinski vidiki, ki imajo pozitiven vpliv na informiranje ljudi o športno-rekreativnih dejavnostih na regionalnem ali širšem področju in zajemajo večje število uporabnikov, ter združujejo informacije na višji ravni
	6	Program pretežno uresničuje kriterije, navedene v opisniku tega merila pri 10 točkah, v rednih tedenskih oddajah, v medijih vsaj regionalnega značaja in namenjeno širši športni populaciji (morebiti več panogam)
	3	Program delno uresničuje kriterije, navedene v opisniku tega merila pri 10 točkah, občasno v lokalnih medijih, za promocijo izbrane prireditve na ožjem regionalnem področju in za posamezno športno zvrst
	0	Manj pomembni programi, kot so predstavitve in naštevanje športno-rekreativne dejavnosti v elektronski ali tiskani obliki ter programi kongresov in posvetov o športno-rekreativni dejavnosti; programi, pri katerih je poleg športnega izpostavljen tudi kakšen drug namen (zdravstveni, socialni ipd.)

Programi, ki zberejo najmanj 14 od 20 točk, se uvrstijo v izbor programov, ki jih sofinancira fundacija.

26. člen

Razdelitev sredstev za druge programe se oblikuje na podlagi vsote točk vrednosti programa in možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom.

Vrednost programa opredeli fundacija na podlagi obsega programa, stroškovne strukture programa (delež neposrednih in režijskih stroškov programa, vrsta stroškov, cena programa in preglednost sistema financiranja izvajalcev programov) in možnosti udejanjanja programa z vidika realizacije programa v preteklih letih in drugih predvidenih financerjev.

Večje možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa in zaradi tega višje vrednotenje imajo programi, ki imajo večje pozitivne vplive na zdravje ljudi, in kjer lahko fundacija pričakuje večji učinek njenega sofinanciranja.

Predlog financiranja izbranih programov se oblikuje na podlagi kazalcev, ki jih opredeli komisija za interesno športno vzgojo otrok in mladine, športne dejavnosti študentov in športno rekreacijo glede na analizo prispelih vlog in postopka finančnega vrednotenja programov:

 

Kazalec		Število točk
Vrednost programa		0–100
– Obseg programa (število oddaj oziroma medijske prisotnosti, vrednost programa, realizacija v preteklih letih)	0–50
– Organizacijske značilnosti (število podizvajalcev, kadrovska struktura, krajevna razpršenost)	0–25
– Finančni načrt programa (stroškovna struktura, delež režijskih stroškov, vrsta stroškov, preglednost sistema financiranja izvajalcev programa, realizacija v preteklih letih, drugi predvideni sofinancerji)	0–25
Uresničevanje javnega interesa s programom		0–100
– Program ima multiplicirane učinke sofinanciranja, saj se pokriva tudi iz drugih virov	0–30
– Uspešna realizacija v preteklih letih; kadrovske, prostorske in finančne zmožnosti za uspešno realizacijo	0–30
– Izvajalec programov so športna društva pod okriljem krovne športne organizacije	0–20
– Program ima večji pozitiven vpliv na zdravje	0–10
– Šport ni le sredstvo za doseganje drugih ciljev (socialni, humanitarni, preventivni programi ipd.)	0–10

Postopek finančnega vrednotenja programov poteka tako, da se sešteje točke obeh kazalcev in dobi določeno število točk. Razpisana sredstva se deli z vsoto števila točk vseh programov in tako dobimo vrednost točke, izraženo v EUR. Višino sofinanciranja se določi z zmnožkom med vrednostjo točke in številom točk, ki jih posamezni program prejme pri vrednotenju. Sredstva za posamezen program se zaokrožijo na 100 EUR natančno, skladno s pravilom zaokroževanja.

Gradnja športnih objektov

27. člen

Prednost pri izboru programov gradnje športnih objektov imajo programi, ki:

-       bolje uresničujejo javni interes na področju športa,

-       so v sklepni stopnji investicije, pri katerih predračunska vrednost presega 62.500 eurov brez davka na dodano vrednost oziroma so pred začetkom investicije, pri katerih predračunska vrednost ne presega 62.500 eurov brez davka na dodano vrednost,

-       bolje odražajo področno razpršenost sredstev fundacije,

-       dajejo prednost investicijam v nove vadbene športne površine,

-       obsegajo energetsko in ekološko sanacijo športnih objektov.

Večji javni interes na področju športa predstavljajo programi, ki v večji meri odražajo vsebino projektov, ki jih razpiše fundacija, in programi, ki so opredeljeni hkrati v programu investicij nacionalnih panožnih športnih zvez in programu investicij na področju športa v občinah ali ministrstvu, pristojnem za šport. Pri vrednotenju lahko fundacija uporabi naslednje dodatne informacije o programih: prednostna razvrstitev NPŠZ in prednostna razvrstitev Odbora za šport na lokalni ravni OKS-ZŠZ za programe, ki ne spadajo pod šolski športni prostor ali pod NPŠZ; seznam sofinanciranih športnih objektov s strani Direktorata za šport; objekt ima status centra po merilih OKS-ZŠZ; razvid društev, ki delujejo v javnem interesu na področju športa; regijska umeščenost programa; panožna razpršenost programov in pogodbena opredelitev javno-zasebnega partnerstva pri investicijah, ki jih prijavljajo zasebne družbe. Na podlagi vsebine investicij, ustreznih dodatnih mnenj in opredelitve manjkajočih športnih objektov strokovna komisija zviša ali zniža izhodiščno oceno.

Fundacija ovrednoti programe s pripadajočim številom točk po posameznih merilih iz naslednje preglednice:

 

Merilo	Število točk	Opisnik
Uresničevanje javnega interesa v športu	10	Program zelo dobro uresničuje javni interes na področju športa
	6	Program dobro uresničuje javni interes na področju športa (izhodiščna ocena)
	2	Program v manjši meri uresničuje javni interes na področju športa
Stopnja investicije (LK – leto, v katerem se bo program predvidoma zaključil; LP – leto kandidature na sredstva; LZ – leto začetka programa)	5	Program predračunske vrednosti pod 62.500 eurov brez davka na dodano vrednost, ki je že začet in bo predvidoma končan v letu v katerem kandidirajo za sredstva (LK – LP=0)
	4	Program predračunske vrednosti nad 62.500 eurov brez davka na dodano vrednost, ki je že začet in bo predvidoma končan v letu, za katerega program kandidira na sredstva fundacije (LK – LP=0)
	3	Program predračunske vrednosti nad 62.500 euro brez davka na dodano vrednost v, ki je že začet in bo predvidoma končan čez eno leto, za katerega program kandidira na sredstva (LK – LP =1); oziroma predviden začetek programa predračunske vrednosti pod 62.500 eurov brez davka na dodano vrednost v letu, za katerega program kandidira na sredstva fundacije (LZ – LP=0) in ne bo končan v letu, v katerem kandidirajo za sredstva (LK – LP > 0).
	2	Predviden začetek programa v letu ali kasneje, v katerem program kandidira na sredstva (LZ – LP => 0) oziroma ostali primeri za programe predračunske vrednosti pod 62.500 eurov brez davka na dodano vrednost (LK – LP <= -1; LZ – LP >= 1) in ostali primeri za programe predračunske vrednosti nad 62.500 eurov brez davka na dodano vrednost.
Vrsta investicije	6	Nove športne površine
	4	Obnova obstoječih športnih površin
	2	Investicije (novogradnje, adaptacije, rekonstrukcije, vzdrževalna dela) na spremljajočih površinah športnega objekta (garderobe, tribune, ogrevalni, vodovodni, kanalizacijski sistemi ipd.); Vgradne športne naprave in športna oprema, ki zagotavlja uporabnost objekta
Področna razpršenost	5	Program v prvi tretjini seznama statistične regije glede na vsoto točk meril uresničevanja javnega interesa, stopnje investicije in vrste investicije
	3	Program v drugi tretjini seznama statistične regije glede na vsoto točk meril uresničevanja javnega interesa, stopnje investicije in vrste investicije
	2	Program v tretji tretjini seznama statistične regije glede na vsoto točk meril uresničevanja javnega interesa, stopnje investicije in vrste investicije

Programi, ki zberejo najmanj 20 od 26 možnih točk, se uvrstijo v izbor programov, ki jih sofinancira fundacija.

28. člen

Razdelitev sredstev za programe gradnje športnih objektov se oblikuje po naslednjih načelih:

-       na podlagi analize vlog se opredeli delež sredstev za različne skupine programov glede na predračunsko vrednost programov in projekte,

-       v osnovi za sofinanciranje se upošteva vrednost vlaganj v športne površine,

-       pri šolskih telovadnicah se kot osnovo za sofinanciranje upošteva vrednost športnega standarda,

-       v osnovi za sofinanciranje se upošteva delež sredstev za šport od celotnega proračuna občine oziroma delež sredstev za šport v občini na prebivalca,

-       pri programih, ki jih je fundacija sofinancirala v preteklih letih, se od popravljene osnove za sofinanciranje odšteje vrednost že odobrenih sredstev.

Predlog financiranja izbranih programov se oblikuje na podlagi kazalcev, ki jih opredeli komisija za gradnjo športnih objektov glede na analizo prispelih vlog in postopka finančnega vrednotenja programov.

Postopek finančnega vrednotenja programov poteka tako, da se opredeli delež sredstev za različne skupine programov glede na predračunsko vrednost investicij in projekte (male in velike investicije, lahko pa tudi druge skupine programov, ki jih glede na analizo prispelih vlog določi svet s sklepom). Pri šolskih telovadnicah se upošteva vrednost športnega standarda, ki nadgrajuje šolski standard (namen sofinanciranja investicije je omogočiti tudi tekmovalno dejavnost športnim društvom za potrebe tekmovanj, npr. višina stropa za odbojko).

Raziskovanje in razvoj športa

29. člen

Prednost pri izboru programov raziskovanja in razvoja športa imajo programi z boljšimi možnostmi uresničevanja javnega interesa na področju športa, programi nacionalnega pomena in programi z boljšimi zmožnostmi uspešne realizacije glede na kadrovske, prostorske in finančne zmožnosti programa.

Pri vrednotenju možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa fundacija upošteva vsebinski vidik programa in možnost dodane vrednosti sofinanciranja s strani fundacije. Višje so vrednoteni programi, ki v večji meri odražajo vsebino projektov, ki jih razpiše fundacija na področju raziskovanja in razvoja športa.

»Programi se ovrednotijo s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

 

Merilo	Število točk	Opisnik
Možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom	10	Program v celoti uresničuje javni interes: predmet programa je skladen s področjem sofinanciranja, program je uporaben v športni praksi, športna panoga spada v prve tri razrede vrednotenja športnih panog po merilih OKS-ZŠZ, mnenje NPŠZ: program uvršča v prioritete
	6	Program delno uresničuje javni interes: možnost sofinanciranja iz drugih virov, podvajanje vsebine z drugimi programi, ni prioriteta NPŠZ
	0	Program ni skladen s področjem sofinanciranja, je manj uporaben v športni praksi, spada med športne panoge, ki niso uvrščene med prva dva razreda športnih panog po merilih OKS-ZŠZ, podvajanje vsebine z drugimi programi ipd.
Pomembnost programa	10	Nacionalna raven
	6	Regionalna raven
	2	Lokalna raven
Zmožnost uresničitve programa	10	Uspešna realizacija v preteklih letih in kadrovske, prostorske ter finančne zmožnosti za uspešno realizacijo
	6	Solidne zmožnosti; delno uspešna realizacija v preteklih letih oziroma prva kandidatura za podobne programe
	0	Slabe zmožnosti oziroma slaba realizacija v preteklih letih

Programi, ki zberejo najmanj 22 od 30 točk, se uvrstijo v izbor programov, ki jih sofinancira fundacija.

30. člen

Razdelitev sredstev za programe raziskovanja in razvoja športa se oblikuje na podlagi vsote točk vrednosti programa in možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom.

Vrednost programa opredeli fundacija na podlagi obsega programa, stroškovne strukture programa in možnosti udejanjanja programa z vidika realizacije programa v preteklih letih in drugih predvidenih financerjev.

Večje možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa in zaradi tega višje vrednotenje imajo:

-       aplikativni programi, ki se izvajajo pod okriljem krovnih športnih organizacij oziroma so v njihovem interesu;

-       programi, ki nudijo večjo dodano vrednost sofinanciranja s strani fundacije;

-       programi znanstveno raziskovalnih projektov, ki so ozko povezani z raziskovalno problematiko športa;

-       programi razvojnih projektov.

Komisija za raziskovanje in razvoj športa pred pripravo predloga financiranja izbranih programov naredi razrez razpisanih sredstev po vsebinskih sklopih, glede na analizo prispelih vlog in nameni za:

-       nakup tehnologije, potrebne za spremljanje in razvoj športne vadbe do 30 % sredstev,

-       programe spremljanja in razvoja športne vadbe do 55 % sredstev,

-       izbrane znanstvene in strokovne raziskovalne projekte do 10 % sredstev,

-       druge programe razvoja športa do 30 % sredstev.

Predlog financiranja izbranih programov se oblikuje na podlagi kazalcev, ki jih opredeli komisija za raziskovanje in razvoj športa glede na analizo prispelih vlog in postopka finančnega vrednotenja programov.

 

Kazalec		Število točk
Vrednost programa		0–100
– Obseg programa (predračunska vrednost, število udeležencev, obseg storitev)	0–50
– Možnost realizacije (realizacija sredstev v preteklih letih in možnost realizacije z vidika drugih sofinancerjev ob upoštevanju finančnega načrta, organizacije in obsega)	0–50
Uresničevanje javnega interesa s programom		0–100
– Uporabni programi, ki se izvajajo pod okriljem NPŠZ in so v njihovem interesu	0–50
– Programi z večjo dodano vrednostjo, kjer se pričakuje večji učinek sofinanciranja (npr. programi, ki pokrivajo potrebe več športov, mulitpliciranje sredstev še iz drugih virov, znižanje cene), manj pa za programe z manjšim učinkom (npr. zmožnost pokritja stroškov z drugimi sredstvi)	0–25
– Sofinanciranje znanstvenih raziskovalnih projektov: prednost imajo programi ozko povezani s problematiko športa in projekti, ki znanstveno raziskujejo na različnih področjih športa	0–25

Postopek finančnega vrednotenja programov poteka tako, da se sešteje točke obeh kazalcev in dobi določeno število točk. Razpisana sredstva se deli z vsoto števila točk vseh programov in tako dobimo vrednost točke, izraženo v EUR. Višino sofinanciranja se določi z zmnožkom med vrednostjo točke in številom točk, ki jih posamezni program prejme pri vrednotenju. Sredstva za posamezen program se zaokrožijo na 100 EUR natančno, skladno s pravilom zaokroževanja.

Založništvo v športu

31. člen

Prednost pri izboru programov založništva v športu imajo programi z boljšimi možnostmi uresničevanja javnega interesa na področju športa in programi z boljšimi zmožnostmi uspešne realizacije glede na pripravljena gradiva oziroma lansko porabo sredstev.

Pri vrednotenju možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom fundacija upošteva vsebinski vidik programa (pojavna oblika športa), predmet programa (zvrst založništva), uporabnost programa v športni praksi in pomen športne panoge z vidika nacionalnega modela vrednotenja športnih panog. Prednost pri izboru imajo programi založništva, ki v večji meri odražajo vsebino projektov, ki jih razpiše fundacija, in programi, ki so ozko povezani s športom.

Programi se ovrednotijo s pripadajočim številom točk v dveh fazah. V prvi fazi se programi na podlagi meril možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom in možnost uresničitve programa ovrednotijo s pripadajočim številom točk iz naslednje preglednice:

 

Merilo	Število točk	Opisnik
Možnost uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom	10	V celoti uresničuje javni interes: program je uporaben v športni praksi; vsebina je povezana z športnimi panogami, ki so višje vrednotene z vidika nacionalnega modela razvrščanja športnih panog
	6	Delno uresničuje javni interes: program je delno uporaben v športni praksi; vsebina je povezana z športnimi panogami, ki so srednje visoko vrednotene z vidika nacionalnega modela razvrščanja športnih panog
	0	Slabo uresničuje javni interes: vsebina programa je manj uporabna v športni praksi ali se ne dotika prioritetnih športnih panog
Možnost uresničitve programa	10	Dobre zmožnosti in uspešna realizacija v preteklih letih ter ustrezne reference avtorjev
	6	Solidne zmožnosti; delno uspešna realizacija v preteklih letih oziroma prva kandidatura za podobne programe; avtor ima malo referenc s področja objave
	0	Slabe zmožnosti oziroma slaba realizacija sredstev v preteklih letih; avtor še nima referenc s področja objave; vir sredstev so le sredstva fundacije in sredstva, pridobljena iz naslova prodaje na trgu, lastnih sredstev ni predvidenih;

Fundacija najprej vrednoti programe po merilu možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom. Kandidate s programi, ki so vrednoteni z več kot 6 točkami, pozove, da dostavijo pripravljena gradiva in pogodbe z založniki, v primeru da ne bodo sami založili publikacij. Kandidate, ki imajo prijavljenih več programov, fundacija pozove, da prednostno razvrstijo svoje programe.

Programi, ki zberejo najmanj 16 od 20 možnih točk, se uvrstijo v izbor vlog, ki jih financira fundacija.

V drugi fazi se programi na podlagi meril tip publikacije, število avtorskih pol, referenčnost avtorjev in število izvodov ovrednotijo s pripadajočim številom točk iz naslednje pregled­nice:

 

Merilo	Število točk	Opisnik
Tip publikacije	1 do 3	knjige, glasila gospodarskih družb
	3 do 4	letopis društva
	4 do 5	strokovne internetne vsebine
	4 do 6	strokovna revija društvo
	6 do 8	strokovna knjiga društvo
	8 do 10	strokovna knjiga
	8 do 10	znanstvena knjiga
	8 do 10	znanstvena revija fakultete
	8 do 10	strokovna revija fakultete
	6 do 10	ponatis knjige
	4 do 6	cd ali dvd društva
	6 do 10	cd ali dvd fakultete
Število avtorskih pol	1	do 2 poli
	3	3–4 pole
	5	5–6 pol
	7	7–8 pol
	8	9–10 pol
	9	11–12 pol
	10	več kot 13
Referenčnost avtorjev (naziv avtorjev)	10	recenzija red. prof.
	9	recenzija izr. prof.
	8	recenzija doc.
	7	recenzija dr.
	6 do 10	uveljavljen strokovnjak iz prakse
	1 do 5	brez recenzije ali neuveljavljen strokovnjak
Število izvodov	1 do 2	0–500
	3 do 4	501–1000
	5 do 6	1001–1500
	7 do 8	1501–2000
	9 do 10	2001–3000

32. člen

Razdelitev sredstev za programe založništva v športu se oblikuje na podlagi vsote točk obsega programa in možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa s programom. Pri vrednotenju obsega programa fundacija upošteva število avtorskih pol in fotografij, naklado ter število letnih izdaj. Večje možnosti uresničevanja javnega interesa na področju športa in zaradi tega višje vrednotenje imajo:

-       programi, ki bolje odražajo vsebino projektov, ki jih je razpisala fundacija na področju založništva v športu;

-       revije s strokovnimi vsebinami, ki jih izdajajo nacionalne športne zveze, revije s strokovnimi vsebinami, namenjene otrokom in mladini, ter znanstvene revije;

-       programi z višjo kakovostjo vsebine programa z vidika strokovnosti, izvirnosti, izrazoslovja in jezikoslovja;

-       programi z večjo dodano vrednostjo sofinanciranja s strani fundacije.

Točke, dosežene v drugi fazi, se pomnožijo s faktorjem 2,0 in se prištejejo točkam, dodeljenim v prvi fazi. Skupaj je možno zbrati največ 100 točk.

Komisija za založništvo v športu določi delež – odstotek sofinanciranja programov po naslednjih kriterijih:

-       programom, ki so prejeli 40 do 59 točk komisija dodeli do 30 % sofinanciranja od zaprošenih sredstev,

-       programom, ki so prejeli 60 do 79 točk komisija dodeli do 60 % sofinanciranja od zaprošenih sredstev,

-       programom, ki so prejeli 80 do 100 točk komisija dodeli do 80 % sofinanciranja od zaprošenih sredstev.

5. POSTOPEK RAZPOREDITVE SREDSTEV

33. člen

Izvajalce letnega programa fundacije se izbere v skladu z določbami 13. člena odloka. Javni razpis za prihodnje leto se objavi najkasneje do 15. oktobra tekočega leta v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh fundacije. Prosilci oddajo vloge v roku 30 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

34. člen

Razpisna komisija fundacije v roku 15 dni po končanem razpisnem roku odpre pravočasno prejete vloge za sredstva fundacije in ugotovi, ali vloge izpolnjujejo razpisne pogoje. O prejetih vlogah razpisna komisija izdela zapisnik, ki ga objavi na spletnih straneh fundacije. Zapisnik mora vsebovati:

-       datum sestanka komisije,

-       seznam prejetih vlog,

-       seznam vlog, ki ne izpolnjujejo pogojev tega pravilnika,

-       (črtana).

Nepravočasno prejete vloge razpisna komisija s sklepom zavrže. Prosilce za sofinanciranje programov, katerih vloge so nepopolne oziroma nerazumljive, razpisna komisija pozove, da v roku 8 dni odpravijo pomanjkljivosti. Če prosilec v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, razpisna komisije s sklepom zavrže vlogo.

35. člen

Popolne vloge vrednotijo stalne strokovne komisije fundacije po metodologijah, ki izhajajo iz meril tega pravilnika. Med vrednotenjem vlog lahko stalne strokovne komisije od prosilcev zahtevajo dodatne informacije, podatke in neodvisna strokovna mnenja. Če prosilec zahtevanih dodatnih informacij ne dostavi v zahtevanih rokih, stalna strokovna komisija pripravi predlog za razdelitev sredstev na osnovi znanih podatkov.

36. člen

Stalne strokovne komisije fundacije pripravijo predloge razdelitve sredstev po posameznih področjih letnega programa najkasneje do 31. januarja prihodnjega leta glede na čas objave javnega razpisa. Na podlagi predlogov stalnih strokovnih komisij svet sprejme sklep o razporeditvi sredstev izvajalcem najkasneje do 28. februarja.

Fundacija vroči prosilcem odločbe skladno z določbami zakona, ki ureja upravni postopek. Zoper odločbo je mogoča pritožba v roku 15 dni od vročitve odločbe, o kateri je dolžna odločiti komisija za pritožbe v roku 30 dni. Fundacija rezultate javnega razpisa objavi na svojih spletnih straneh, po sprejemu dokončnih odločitev o pritožbah.

37. člen

Z izvajalci fundacija sklene pogodbe, v katerih se natančno opredeli namen, za katerega so bila dodeljena sredstva, višino dodeljenih sredstev, načrt financiranja, pogoje za koriščenje dodeljenih sredstev in drugi načini za nadzor nad namensko porabo sredstev.

Športne organizacije, ki so kandidirale s programi s področja gradnje športnih objektov, morajo pred podpisom pogodbe fundaciji predložiti dokazila, ki izkazujejo verodostojnost in resnost finančne konstrukcije prijavljenega programa (sklep občinskega sveta o rezervaciji sredstev, dokazilo o rezervaciji sredstev v proračunu, sklep o dodelitvi sredstev s strani ministrstva, sklenjena zavezujoča pogodba s sofinancerji, pogodba o javno-zasebnem partnerstvu …).

Izvajalci so dolžni uporabljati dodeljena sredstva namensko in smotrno v skladu s posredovano razpisno dokumentacijo in sprejetim sklepom sveta.

Če vrednost izvedenega programa odstopa od kazalnikov, ki jih je navajal prosilec ob prijavi in ki jih je fundacija uporabila v metodologiji vrednotenja in financiranja, za več kot 25 % vrednosti, lahko svet v sorazmernem deležu zmanjšanja vrednosti programa zniža sredstva za program.

Pri opravljanju nadzora nad namensko porabo sredstev, ki ga izvaja ali naroči fundacija, so izvajalci dolžni nadzornim organom omogočiti vpogled v celotno dokumentacijo o izvajanju programov ter dati vse potrebne podatke in pojasnila v povezavi z uporabo teh sredstev.

Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 92/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

38. člen

Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 67/98, 88/00, 79/03).

39. člen

Ta pravilnik je sprejet, ko da k njemu soglasje Državni zbor Republike Slovenije, in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 86/10) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»16. člen

Te spremembe in dopolnitve so sprejete, ko da k njim soglasje Državni zbor Republike Slovenije, in začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 80/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»23. člen

Te spremembe in dopolnitve so sprejete, ko da k njim soglasje Državni zbor Republike Slovenije, in začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.