Pravilnik o odnosih v zasebni veterinarski dejavnosti

Na podlagi 28. člena statuta Veterinarske zbornice Slovenije je izredna skupščina dne 13. 2. 1997 sprejela

PRAVILNIK

o odnosih v zasebni veterinarski dejavnosti

1. člen

S tem pravilnikom so opredeljene temeljne pravice in dolžnosti članov Veterinarske zbornice Slovenije.

2. člen

Samostojno veterinarsko dejavnost lahko opravljajo veterinarji, ki izpolnjujejo pogoje iz 82., 94. in 95. Člena zakona o veterinarski dejavnosti, so člani Veterinarske zbornice Slovenije, imajo dovoljenje zbornice za opravljanje veterinarske dejavnosti in izpolnjujejo pogoje iz tega pravilnika.

3. člen

Delo v zasebni veterinarski dejavnosti mora temeljiti na sodobnih strokovnih in znanstvenih dognanjih v veterinarski stroki ter biti v skladu z določili kodeksa veterinarske etike.

4. člen

Pri svojem delu je veterinar svoboden in neodvisen, razen v primerih, ko so postopki in ukrepi zakonsko predpisani.

5. člen

Veterinar v zasebni veterinarski dejavnosti je dolžan:

-        spoštovati določila statuta in drugih aktov zbornice,

-        spoštovati splošno sprejeta načela veterinarske stroke,

-        skrbeti za svoje strokovno izpopolnjevanje,

-        omogočati strokovno izobraževanje pripravnikom in študentom veterine,

-        omogočati stalen in občasen strokovni nadzor,

-        spoštovati poslovne in druge skrivnosti svojih strank,

-        z delom in vedenjem čuvati ugled stroke in njenih inštitucij.

6. člen

V odnosu do strank in pacientov veterinar:

-        opravlja svoj poklic v skladu z določili kodeksa veterinarske etike in tega pravilnika,

-        pri svojih posegih uporablja in predlaga takšne ukrepe in postopke, ki ne bodo prizadeli pacientom nepotrebnih bolečin ali materialno škodovali lastniku živali,

-        na vidnem mestu obvešča stranke o svojem delovnem času ter ga tudi dosledno upošteva,

-        sam ali v dogovoru z drugimi poskrbi za dežurno službo,

-        vodi strokovno dokumentacijo v skladu s predpisi in zahtevami sodobne informacijske tehnike,

-        svoje storitve zaračunava v skladu s sprejetim cenikom zbornice,

-        se zavaruje za odgovornost ter za primere strokovnih napak.

7. člen

V odnosu do drugih strokovnih veterinarskih delavcev in veterinarskih organizacij DVM:

-        spoštuje mnenja in dokumente svojih kolegov,

-        sporazumno z lastniki živali in drugimi veterinar sprejema ali predaja v oskrbo paciente,

-        v primerih nujne prve pomoči obvesti o svojih posegih veterinar, ki skrbi za pacienta,

-        strokovne in druge nesporazume rešuje z argumenti strpno in vljudno,

-        sodeluje pri dogovarjanju in izvajanju dežurne službe.

8. člen

V odnosu do države in družbe veterinar:

-        vestno izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga država z javnimi pooblastili,

-        točno in pravočasno izpolnjuje svoje finančne obveznosti do družbe in njenih institucij.

9. člen

Veterinar lahko opravlja zasebno veterinarsko dejavnost samostojno ali se združuje z drugimi veterinarji kot enakopraven partner ali kot član skupinske prakse v skladu s predpisi o gospodarskih družbah. Kot zasebni veterinar sme zaposlovati druge veterinarje in veterinarske tehnike.

10. člen

Samostojni veterinar ali zasebna veterinarska ustanova zagotavlja sam oziroma sama ali v dogovoru s sosedi neprekinjeno zdravstveno varstvo živali - v skladu s pravilnikom o dežurni službi, ki ga sprejme zbornica.

11. člen

Veterinar lahko odkloni zahtevano intervencijo, če zanjo ni strokovno usposobljen ali če se z lastnikom živali ne uspe sporazumeti glede predlaganih posegov.

12. člen

Nujno prvo pomoč življenjsko ogroženim živalim sta zasebni veterinar in zasebna veterinarska organizacija dolžna nuditi ne glede na določilo iz 11. člena ali plačilne možnosti lastnika živali.

13. člen

Zasebni veterinar ima za svoje delo pravico zahtevati plačilo, ki mora biti v skladu s cenikom zbornice in splošnimi načeli pravičnosti.

S ceno svojega dela je dolžan predhodno seznaniti lastnika živali.

O ceni svojega dela se ne sme pogajati, zlasti ne v smislu povezovanja cene z uspehom storjenega posega.

Posebno nagrado za svoje delo lahko vzame le, če je darilo sorazmerno opravljenemu delu in premoženjskemu stanju lastnika živali.

14. člen

Zasebni veterinar lahko opravlja brezplačno storitve pri pacientih ožjih družinskih članov, kolegov ali pri ekonomsko ogroženih strankah, ki jim je ogroženost priznana po splošnih družbenih pravilih.

15. člen

Zasebna veterinarska organizacija ali zasebni veterinar lahko z lastnikom farm ali z različnimi združenji sklepata tudi pogodbe za opravljanje storitev s cenami, ki so nižje od predpisanih. Takšne pogodbe veljajo, ko jih potrdi Veterinarska zbornica.

16. člen

Krovna pogodba glede obravnavanja zavarovanih živali, ki jo z zavarovalnimi družbami sklene zbornica, je obvezna za zasebne veterinarje in zasebne veterinarske organizacije.

17. člen

Lastnik živali ima pravico izbire terapevta za svojo žival.

18. člen

Lastnik živali lahko zahteva, da nadaljuje zdravljenje njegove živali drug terapevt. V tem primeru zasebni veterinar omogoči konzultacijo, preda pacienta z napotnico ali se izvede prevzem pacienta.

Pri konzultaciji ostane odgovornost za žival pri prvem terapevtu. Konzultanta praviloma predlaga lečeči veterinar, lahko pa ga predlaga tudi lastnik živali. Veterinar mora dati konzultantu na razpolago vso potrebno dokumentacijo. Stroške konzultacije obračuna terapevt.

Pri predaji pacienta z napotnico prevzame odgovornost za pacienta novi terapevt.

Pri prevzemu pacienta prevzame odgovornost za žival novi terapevt brez soglasja prejšnjega terapevta. V tem primeru mora novi terapevt nemudoma obvestiti prejšnjega o prevzemu pacienta.

19. člen

V primerih, ko nastane zaradi neustreznih ali nestrokovnih posegov .koda in je zanjo moralno ali pravno odgovoren zasebni veterinar, jo je dolžan poravnati.

20. člen

Zasebni veterinar in zasebna veterinarska delovna organizacija opravljata svojo dejavnost iz registriranega uradnega sedeža zasebne veterinarske dejavnosti.

21. člen

Izbiro lokacije svoje zasebne veterinarske delovne organizacije veterinar usklajuje z drugimi že obstoječimi veterinarskimi organizacijami na izbranem območju ob sodelovanju Veterinarske zbornice.

22. člen

Pri odpiranju, zapiranju ali spremembi registracije dejavnosti lahko zasebni veterinar ali zasebna veterinarska delovna organizacija objavita to v javnih občilih. Takšna sporočila ne smejo imeti reklamnega značaja.

23. člen

Zasebna veterinarska delovna organizacija mora biti označena z ustrezno tablo z uradnim nazivom veterinarske organizacije. Na njej so poleg naslova in delovnega časa lahko še imena in priimki veterinarjev, njihovi nazivi in dosežene akademske stopnje. Napis ne sme imeti reklamnega značaja.

24. člen

Zasebni veterinar mora imeti svoj žig. Na njej so naziv ustanove, ime in priimek veterinarja, pred imenom doseženi akademski nazivi, za imenom dosežena fakultetna izobrazba ter uradno priznane specializacije.

25. člen

Zasebni veterinarji so dolžni razvijati kolegialne odnose med člani Veterinarske zbornice in drugimi veterinarji, ohranjati strokovno avtoriteto veterinarskih inštitucij ter se izogibati nepotrebnemu omalovaževanju njihovih mnenj ali odločitev. Kolegialnost ne sme iti na račun strokovnosti in poštenja.

26. člen

O nespoštovanju določil tega pravilnika odloča Razsodišče Veterinarske zbornice Slovenije na zahtevo tožilca zbornice, strokovne komisije, izvršilnega odbora in predsednika zbornice. Pobudo za začetek postopka lahko da vsak član zbornice in vsaka aktivno legitimirana stranka.

Pravilnik je objavljen v Vestniku Veterinarske zbornice Slovenije, št. 13. z dne 6. 3. 1997.

Predsednik

Veterinarske zbornice

Slovenije

doc. dr. Borut Zemljič l. r.