Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005-2013 (ReNPEMZM)

Na podlagi 15. člena Zakona o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št. 59/02) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. oktobra 2005 sprejel

RESOLUCIJO

O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH,
2005–2013 (ReNPEMZM)

SPLOŠNI OKVIR

1. Uvod

Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških je strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih življenja žensk in moških v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2005 do leta 2013. Temeljni namen je izboljšati položaj žensk oziroma zagotavljati trajnostni razvoj pri uveljavitvi enakosti spolov. Konkretne naloge in aktivnosti za doseganje ciljev in izvajanje ukrepov bodo opredeljene v periodičnih načrtih, ki se pripravljajo vsaki dve leti in tudi natančneje določajo časovni rok ter način izvedbe posameznih nalog in aktivnosti.

Načelo enakosti spolov je v različnih mednarodnih dokumentih opredeljeno kot temeljno načelo, ki so ga dolžne spoštovati vse države članice medvladnih in mednarodnih organizacij, kot so Evropska unija, Združeni narodi in Svet Evrope. Ti dokumenti poudarjajo, da enakosti spolov ne smemo razumeti kot istosti ali podobnosti žensk in moških, temveč kot sprejemanje razlik oziroma drugačnosti med ženskami in moškimi ter enako vrednotenje teh razlik in različnih družbenih vlog. To pomeni, da se politika enakosti spolov zavzema za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju. Glavno vodilo nacionalnega programa je tako enaka prepoznavnost, enak položaj žensk in moških v družbi ter enako uživanje rezultatov družbenega razvoja.

Slovenija se je k sprejemu nacionalnega programa za zagotavljanje enakih možnosti spolov zavezala že s pekinškimi Izhodišči za ukrepanje (Pekinška deklaracija in Izhodišča za ukrepanje; V: Akcija za enakost, razvoj in mir: Poročilo o četrti svetovni konferenci o ženskah, Peking, 4.–15. september 1995; Urad za žensko politiko; 1996), ki veljajo za najpomembnejši strateški dokument Združenih narodov, sprejet na Četrti svetovni konferenci o ženskah leta 1995 v Pekingu. S sprejemom tega besedila so se njegove podpisnice (med njimi tudi Vlada Republike Slovenije) zavezale, da bodo spoštovale njegova izhodišča in priporočila ter da bodo pri oblikovanju lastnih nacionalnih strategij ravnale v skladu z njegovimi osnovnimi načeli. Izhodišča za ukrepanje predvidevajo razvijanje posebnih strategij ali načrtov ukrepanja za izboljšanje položaja žensk.

Neposredno podlago za sprejem Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških je Slovenija dobila z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM; Uradni list RS, št. 59/02). Zakon definira enakost spolov in enako obravnavanje spolov kot vladno politiko ter uvaja integracijo načela enakosti spolov kot strategijo za doseganje enakosti spolov. Integracija načela enakosti spolov prelamlja s tradicionalnim načinom dela: politike enakosti spolov tako niso več zgolj v domeni oziroma pristojnosti posebnih institucij, ki se ukvarjajo s to problematiko (v Sloveniji Urad za enake možnosti), ampak sestavni del posameznih področnih politik oziroma delokroga ministrstev in vladnih služb. Omenjena strategija uvaja multidisciplinarni proces, s katerim posamezni nosilci odgovornosti za oblikovanje posameznih politik trajno vključujejo načelo enakosti spolov v načrtovanje, oblikovanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik. Za Slovenijo kot članico Evropske unije je v zvezi s tem pomembna Amsterdamska pogodba, podpisana v Amsterdamu 1997 (Official Journal C 340, 10. 11. 1997), ki uvaja pristop integracije načela enakosti spolov v vse politike EU.

2. Pravne podlage

Ustava Republike Slovenije opredeljuje Republiko Slovenijo kot demokratično, pravno in socialno državo, ki zagotavlja uživanje in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem, ne glede na narodnost, raso, spol, vero, politično in drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino. Temeljna načela Ustave Republike Slovenije ne dopuščajo nobene oblike diskriminacije, ustava pa zagotavlja tudi mehanizme za odpravo posledic kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S prepovedjo spolne diskriminacije je enakost žensk in moških priznana kot osnovno načelo demokracije in spoštovanja človekovih pravic in kot taka pogoj za socialno pravično in pravno državo.

Z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških, sprejetim leta 2002, je slovenski pravni red dobil tudi krovni zakon, ki določa skupne smernice oziroma temelje za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti spolov na posameznih področjih družbenega življenja. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO; Uradni list RS, št. 50/04), sprejet maja 2004, je še nadgradil pravno podlago za zagotavljanje enakega obravnavanja oseb na vseh področjih družbenega življenja, ne glede na osebne okoliščine, vključno s spolom.

Enako obravnavanje in enake možnosti spolov sta tudi temeljni pravni načeli politike Evropske unije, opredeljeni tako v Amsterdamski pogodbi, ki je temeljna pogodba EU, kot v mnogih direktivah, ki so uveljavljene v nacionalnih zakonodajah držav članic. Z Amsterdamsko pogodbo se je Evropska skupnost zavezala, da bo v vseh svojih politikah in aktivnostih spodbujala enakost žensk in moških ter si prizadevala odpraviti vse neenakosti zaradi spola (2. in 3. člen). Poleg uveljavljanja integracije načela enakosti spolov (t. i. gender mainstreaming) pa pogodba daje tudi osnovo za sprejem posebnih ukrepov za boj proti diskriminaciji zaradi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti (13. člen). Najpomembnejše določilo z vidika zagotavljanja enakosti spolov v praksi je 141. člen Amsterdamske pogodbe, ki na področju trga dela uvaja načelo enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, uvaja pristop integracije načela enakosti spolov in daje pravno podlago za uvedbo pozitivnih ukrepov. Državam članicam dopušča, da za zagotavljanje dejanske enakosti žensk in moških na trgu dela, lahko uporabijo ukrepe, ki dajejo specifične ugodnosti podzastopanemu spolu pri zaposlovanju in poklicnem usposabljanju. Na podlagi tega in nekaterih drugih členov pogodbe je bila sprejeta sekundarna zakonodaja, ki od držav članic zahteva sprejem ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja žensk in moških na posameznih področjih. Do leta 2004 je bilo tako sprejetih osem direktiv in ena dopolnitev direktive o enakem obravnavanju žensk in moških, ki urejajo področje zaposlovanja in socialne varnosti:

-        Direktiva 75/117/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske;

-        Direktiva 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev;

-        Direktiva 2002/73/ES o spremembi direktive 76/207/EGS;

-        Direktiva 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti;

-        Direktiva 86/378/EGS o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v poklicnih sistemih socialne varnosti;

-        Direktiva 86/613/EGS o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom;

-        Direktiva 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo;

-        Direktiva 96/34/ES o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC;

-        Direktiva 97/80/ES o dokaznem bremenu v primerih diskriminacije zaradi spola.

Prva direktiva, ki bo posegla tudi na druga področja družbenega življenja, poleg zaposlovanja in socialne varnosti, je Direktiva Sveta 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. Direktiva bo začela veljati v letu 2006.

Poleg pravnih zavez za zagotavljanje enakosti spolov je EU oblikovala Program v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001-2005) (Programme relating to the Community framework strategy on gender equality (2001-2005; Brussels: Commission of the European Communities; 2000), ki kombinira posebne ukrepe za doseganje enakosti z integracijo načela enakosti spolov. Glavni cilji programa so:

a)     uveljavljanje in razširjanje vrednot in praks, ki so podlaga za enakost spolov;

b)     boljše razumevanje problemov, povezanih z enakostjo spolov, vključno z neposredno in posredno diskriminacijo zaradi spola ter hkratno raznovrstno diskriminacijo žensk, z ovrednotenjem učinkovitosti politik in praks na podlagi predhodnih analiz, s spremljanjem izvajanja in ocenjevanjem učinkov;

c)     razvijanje usposobljenosti akterjev za učinkovito uveljavljanje enakosti spolov, zlasti s podpiranjem izmenjave informacij in dobre prakse ter s povezovanjem v mreže na ravni Skupnosti.

Strategija je usmerjena na naslednja področja: ekonomsko, udeležba in zastopanost v procesih odločanja, socialne in državljanske pravice ter sprememba spolnih vlog in stereotipov. Kot takšna se bo strategija predvidoma nadaljevala tudi v letu 2006, v naslednjem proračunskem obdobju 2007-2013 pa je predviden nov program PROGRESS.

3. Mednarodne obveznosti

Republika Slovenija je ratificirala ali pristopila k številnim mednarodnim sporazumom s področja varstva pravic žensk in enakega obravnavanja spolov ter se s tem zavezala k njihovemu uresničevanju. Pri pripravi Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških so upoštevani standardi in priporočila Združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije.

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (Generalna skupščina Združenih narodov, resolucija št. 34/180, sprejeta 18. decembra 1979, Uradni list SFRJ-MP, št. 11/81) je osrednji pravno zavezujoči instrument za varstvo pravic žensk, ki posega na vsa področja javnega in zasebnega življenja. Konvencija obvezuje Slovenijo, da sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s pozitivnimi ukrepi, da se odpravi diskriminacija in zagotovi polna enakopravnost spolov na vseh področjih, zlasti političnem, družbenem, ekonomskem in kulturnem. Na podlagi zadnjega poročila o uresničevanju konvencije je bil v Sloveniji, po ugotovitvah Odbora za odpravo diskriminacije žensk, dosežen določen napredek pri doseganju enakosti spolov, predvsem s sprejetjem ustrezne zakonodaje, vendar je preprečevanje in odpravljanje dejanske diskriminacije žensk še vedno premalo učinkovito in počasno (Poročilo Odbora za odpravo diskriminacije žensk o obravnavi drugega in tretjega periodičnega poročila Republike Slovenije na 29. zasedanju (New York, 20. junij–18. julij 2003) (CEDAW/C/SR.620 in 621)).

Odbor za odpravo diskriminacije žensk je kot ključne izpostavil naslednje probleme:

-        pogosto pojavnost nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, ter v povezavi s tem pomanjkanje sistematičnega zbiranja podatkov in raziskovanja nasilja nad ženskami in blage kazni za kazniva dejanja nasilja nad ženskami;

-        trgovino z ženskami in dekleti v Sloveniji ter pomanjkanje podatkov o pojavu in celovite strategije za boj proti trgovini z ženskami in dekleti;

-        nizko zastopanost žensk na voljenih in imenovanih položajih, vključno v državnem zboru, vladi in lokalnih predstavniških in izvršnih organih;

-        vertikalno in horizontalno segregacijo na trgu dela in naraščajočim deležem brezposelnih mladih iskalk prve zaposlitve;

-        razlike v plačah žensk in moških, predvsem v gospodarskih družbah in podjetjih;

-        visoko stopnjo maternalne umrljivosti;

-        ohranjanje tradicionalnih predsodkov glede vloge in odgovornosti žensk in moških v družini in družbi;

-        slabši položaj starejših žensk, predvsem podeželskih, in pripadnic manjšinskih skupin, predvsem Rominj, ter pomanjkanje podatkov o položaju teh ranljivih skupin žensk.

Pomembni univerzalni instrumenti za varstvo pravic žensk so tudi Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (Generalna skupščina Združenih narodov, resolucija št. 2200 A(XXI), sprejet 16. decembra 1966, Uradni list SFRJ-MP, št. 7/71, in Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Generalna skupščina Združenih narodov, resolucija št. 2200 A(XXI), sprejet 16. decembra 1966, Uradni list SFRJ-MP, št. 7/71), ki zavezujeta države pogodbenice, da bodo zagotovile moškim in ženskam enakopravno uživanje vseh pravic in svoboščin, zagotovljenih z obema paktoma, ter konvencije Mednarodne organizacije dela, ki se nanašajo na enako plačilo za enako delo, odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih, enako obravnavanje delavcev in delavk z družinskimi obveznostmi ter na zaščitne ukrepe.

V okviru Sveta Evrope sta za varstvo pravic žensk najpomembnejši Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ETS št. 5, sprejeta 4. novembra 1950, Uradni list RS-MP, št. 7/94) ter Evropska socialna listina (spremenjena) (ETS št. 163, sprejeta 3. maja 1996, Uradni list RS-MP, št. 7/99), ki zagotavljata nediskriminatorno uživanje pravic in svoboščin, zagotovljenih s Konvencijo oziroma Listino, ne glede na spol, raso, barvo, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno poreklo, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo ali drugo okoliščino.

Poleg tega Listina posebej varuje tudi pravico zaposlenih žensk do porodniškega varstva ter pravico do enakih možnosti in enakega obravnavanja v zadevah v zvezi z zaposlitvijo in poklicem brez razlikovanja na podlagi spola. Slovenija se je zavezala, da bo zagotavljala varstvo pred odpuščanjem žensk, še posebej v času nosečnosti in porodniškega dopusta, in da bo spodbujala enake možnosti za zaposlitev ter ponovno vključevanje v poklic. Prav tako je treba zagotavljati enake možnosti pri poklicnem usmerjanju, usposabljanju, prekvalifikaciji in rehabilitaciji, ustvarjati enake pogoje za zaposlitev in delovne pogoje, vključno s plačilom, ter omogočati vsestranski poklicni razvoj žensk in moških.

4. Namen in cilji nacionalnega programa

Temeljni namen Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških je določiti splošne prioritete za izboljšanje položaja žensk oziroma za zagotavljanje trajnostnega razvoja enakosti spolov. Na podlagi analize stanja opredeljuje Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških glavne usmeritve politike enakih možnosti spolov na vseh pomembnih področjih družbenega življenja. Ta področja obsegajo integracijo načela enakosti spolov, delo, znanje, družbeno blaginjo, odnose med spoloma in procese odločanja.

Strateški cilji politike enakosti spolov na opredeljenih področjih so:

1.      ustrezna organizacijska struktura in sposobnost kadrov za učinkovito izvajanje integracije načela enakosti spolov,

2.      enake možnosti žensk in moških pri zaposlovanju in delu,

3.      kakovostno delovno okolje brez vseh oblik nadlegovanj,

4.      usklajenost poklicnega in zasebnega življenja ter družinskih obveznosti zaposlenih žensk in moških,

5.      vzgoja za enakost spolov ter spodbujanje enakih možnosti žensk in moških v vzgoji in izobraževanju,

6.      enake možnosti žensk in moških v športu,

7.      enake možnosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju,

8.      enake možnosti žensk in moških v kulturi in medijih,

9.      kakovostno zdravstveno varstvo prilagojeno potrebam žensk in moških,

10.   izboljšanje reproduktivnega zdravja žensk in moških,

11.   varstvo duševnega zdravja, prilagojeno potrebam žensk in moških,

12.   socialna vključenost in zmanjšanje revščine žensk in moških,

13.   enakovredna delitev družinskega dela med ženskami in moškimi ter odgovorno partnerstvo in starševstvo,

14.   sistemska ureditev preprečevanja nasilja nad ženskami,

15.   ničelna strpnost do nasilja nad ženskami,

16.   sistemska ureditev preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije,

17.   sistemska ureditev preprečevanja spolnega nasilja in ničelna strpnost do spolnega nasilja,

18.   uravnotežena zastopanost in udeležba žensk in moških v političnem odločanju,

19.   uravnotežena zastopanost žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju,

20.   uravnotežena zastopanost žensk in moških na položajih odločanja na družbeno-ekonomskem področju.

V skladu z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških so v Resoluciji o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških opredeljeni cilji in ukrepi, odgovornost za izvajanje ukrepov, podatki, ki se bodo zbirali, obdelovali in analizirali ločeno po spolu, način spremljanja in poročanja o izvajanju nacionalnega programa ter okvirni obseg sredstev za izvedbo ukrepov in način njihovega zagotavljanja.

Razvoj pristopa, ki ga opredeljuje Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, temelji na prepoznanju, da je horizontalno sodelovanje med Uradom za enake možnosti, ministrstvi in drugimi vladnimi službami temeljnega pomena za uspešno izvajanje politike enakih možnosti spolov. Namen resolucije je določiti splošne cilje in ukrepe Vlade RS za doseganje enakosti spolov na posameznih področjih. Cilji in ukrepi nacionalnega programa so opredeljeni kot smernice ministrstvom in drugim vladnim organom, da te ukrepe vključijo v načrtovanje in izvajanje svojih področnih politik in programov, ter bodo podrobneje razdelani in konkretizirani v periodičnih načrtih.

Pri izvajanju ciljev in ukrepov, ki bodo prispevali k zagotavljanju dejanske enakosti spolov v vsakdanjem življenju žensk in moških, pa je treba graditi in krepiti partnerstvo s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami, univerzami in raziskovalnimi institucijami, posamezniki in posameznicami, zasebnim sektorjem, sindikati, organizacijami delodajalcev ter drugimi organizacijami civilne družbe.

5. Strategija politike enakosti spolov

Razvoj in napredek pri odpravljanju neenakosti žensk in moških ni bil tako hiter in obsežen, kot se je pričakovalo, zato je mednarodna skupnost (ki je že pred skoraj pol stoletja začela na področju zagotavljanja človekovih pravic posebno pozornost posvečati pravicam žensk) začela preverjati in ocenjevati učinkovitost veljavnih pravnih norm na tem področju. Rezultat teh prizadevanj je bila uvedba novih pravnih instrumentov, strategij in metod za doseganje dejanske oziroma stvarne enakosti spolov. Med pravnimi instrumenti so najbolj poznani in v mnogih državah že uspešno preizkušeni tako imenovani posebni ukrepi, ki se uvajajo in izvajajo na področjih, kjer so moški in ženske neuravnoteženo zastopani ali pa sta spola v neenakem položaju. Kot ključno metodo dela in strategijo pa mednarodna skupnost in posamične države razvijajo in izvajajo tako imenovano integracijo načela enakosti spolov v vse politike in programe (gender mainstreaming). Oba pristopa sta nadgrajena z nadzorom in obveznim poročanjem o izvajanju politike enakosti spolov in doseganju načrtovanih ciljev. Državne institucije za spodbujanje enakosti spolov imajo zato tudi pooblastila in naloge za nadzor, mednarodne organizacije pa za države uveljavljajo posebne sisteme poročanja o izvajanju politike enakosti spolov.

Strategija spodbujanja enakosti spolov izhaja iz pristopov, opredeljenih v Zakonu o enakih možnostih žensk in moških, ter sledi okvirni strategiji in praksi politike enakosti spolov, h kateri so se zavezale članice Evropske unije. Strategija tako na eni strani uvaja pristop spodbujanja sprememb, ki izhaja iz prepoznavanja specifičnih razlik oziroma potreb žensk in moških ter vplivov politik na njihova življenja. Na osnovi prepoznavanja teh razlik spodbuja izvajanje posebnih ukrepov za doseganje enakosti spolov. Na drugi strani pa strategija uvaja integracijo načela enakosti spolov, pri kateri akterji oziroma akterke politike v vseh fazah političnega procesa upoštevajo vidik spolov. Izvajanje integracije načela enakosti spolov je zakonsko zavezujoče za Vlado Republike Slovenije, ministrstva in samoupravne lokalne skupnosti.

Spodbujanje sprememb

Oba pristopa sta zelo tesno povezana. Strokovno znanje in izkušnje, pridobljene z enim pristopom, so ključni dejavnik za strategijo, ki se uporablja pri drugem pristopu. Z namenom okrepitve pristopa, ki spodbuja spremembe na področju enakih možnosti žensk in moških, mora vlada uporabljati številne mehanizme, med katerimi so najpomembnejši:

1. Ocena vpliva spola

Z oceno vpliva spola se že med procesom oblikovanja politike ugotavljajo prikrite oziroma nevidne posledice za en ali drugi spol. Da bi ugotovili, ali je ocena vpliva spola relevantna in na kateri stopnji mora biti vključena v načrtovanje, je najprimernejše orodje uporaba vprašalnika za preverjanje.

Oceno vpliva spola mora vlada uporabljati pri svojem delu v vseh resorjih in na vseh ravneh oblikovanja politike. Za uspešno uporabo tega mehanizma je potreben enoten sistem, za izvajanje katerega so usposobljeni vsi, ki so vključeni v oblikovanje politik.

2. Spremljanje in raziskave

Položaj žensk in moških v družbi se spremlja na ključnih področjih družbenega življenja, kot so trg dela in zaposlovanje, socialna politika, vzgoja in izobraževanje ter politično življenje. Spremljanje pa je hkrati tudi element sprememb. Izboljševanje obstoječih statistik vodi do zagotavljanja ustreznih podatkov za spremljanje in delno lahko spodbuja nove in dodatne raziskave za izboljšanje informiranosti o določenih področjih ter za razvoj novih ukrepov. Spremljanje in raziskave so tudi pomembno orodje za izboljšanje vpogleda v posledice določene politike ter preverljivosti teh vplivov, ne zgolj z merjenjem kvantitativnih sprememb, temveč tudi s sledenjem sprememb v javnem mnenju in pogledih na enakost spolov.

Poleg posebnih raziskav o enakosti in enakih možnosti spolov je pomembno tudi, da je v vseh relevantnih raziskavah vključen vidik spolov, bodisi pri zbiranju podatkov ali pri njihovi analizi.

3. Posebni ukrepi

Posebni ukrepi so specifično orodje za pospeševanje procesa, ki vodi k doseganju dejanske enakosti spolov in k odpravljanju prikrite diskriminacije zaradi spola. Posebni ukrepi so lahko ukrepi začasne narave in prenehajo veljati, ko je dosežen zastavljeni cilj. Ti začasni ukrepi na področju enakih možnosti žensk in moških lahko osebam določenega spola zagotavljajo določene ugodnosti na področjih, kjer je to potrebno, vendar zgolj z namenom odprave diskriminacije in doseganja enakosti spolov. Praksa pa pozna tudi posebne ukrepe trajne narave, ki določenim skupinam žensk in moških zagotavljajo poseben status, s katerim se zagotavlja enakost spolov v družbi, na primer varstvo žensk v času nosečnosti in materinstva.

4. Izobraževanje in ozaveščanje

Pomembno orodje za doseganje družbenih sprememb in sprememb pojmovanja družbenih vlog spolov ter za preseganje spolnih stereotipov je izobraževanje oziroma ozaveščanje. Eden bistvenih procesov ozaveščanja je informiranje o obstoječih in novih pravnih določbah za zagotavljanje enakega obravnavanja žensk in moških, na primer o določbah, ki izboljšujejo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

Vendar pa zgolj razširjeno znanje ne vodi samodejno k spremembam ravnanj. Za dosego tega so namreč ključne spremembe zavesti. Pri tem je tudi pomembno, da se izpostavijo dosežki izobraževanja in ozaveščanja ter primeri dobre prakse.

Integracija načela enakosti spolov v redne politike

Integracija načela enakosti spolov se je razvila iz spoznanja, da s posameznimi ukrepi za podporo ženskam neposredno sicer veliko dosežemo, vendar pa ti ukrepi ne morejo veliko prispevati k dolgoročnim strukturnim spremembam, če se hkrati ne upoštevajo oziroma odpravljajo strukturne neenakosti med ženskami in moškimi.

Integracija načela enakosti spolov je, po definiciji Sveta Evrope, opredeljena kot »(re)organizacija, napredek, razvoj in vrednotenje političnih procesov tako, da akterji, ki se običajno ukvarjajo s sprejemanjem političnih odločitev, integrirajo vidik enakosti spolov v vse politike na vseh ravneh in v vseh fazah.« (V: Kozmik, V. (ur) Integracija načela enakosti spolov; Ljubljana: Vlada RS, Urad za žensko politiko; 1998). Enakost spolov tako postane del vsakdanje politike, saj se pri pripravljanju in načrtovanju, odločanju, izvajanju in ovrednotenju političnih usmeritev in ukrepov upošteva specifični položaj obeh spolov. Pomeni, da je treba vse politike in ukrepe oblikovati tako, da odpravljajo neenakosti in prispevajo k vzpodbujanju enakosti spolov. Pomembno je, da že vnaprej preverimo, kakšne možne različne posledice imajo lahko določeni ukrepi za ženske in moške, ter na ta način ugotovimo, ali in kako nastajajo in se ponavljajo spolno specifične neenakosti.

Za izvajanje integracije načela enakosti spolov so pristojni vsi akterji oziroma akterke politike, in sicer na vseh ravneh razvoja politike, od oblikovanja do ocenjevanja njenega izvajanja. Takšen pristop je pomemben, ker izpostavlja problem konvencionalnih (spolno nevtralnih) pristopov v politikah, upošteva vplive politik na določene družbene skupine in posledično izboljšuje kakovost in učinkovitost teh politik.

S pomočjo mehanizmov, ki se uporabljajo za doseganje sprememb, se oblikuje in nadgrajuje tudi integracija načela enakosti spolov. Tisti, ki oblikujejo politike, morajo pozornost namenjati predvsem naslednjim mehanizmom:

1. Finančna sredstva za politiko enakosti spolov

Ministrstva so odgovorna za politiko enakosti spolov na področjih v njihovi pristojnosti. Ta odgovornost se najbolj izraža v politično-programskih dokumentih in proračunih ministrstev, kjer so cilji politike enakosti spolov in ustrezni izdatki zanje najbolj eksplicitno izraženi. Da bi ugotovili, v kolikšni meri je politika enakosti spolov del politike posameznega ministrstva, je potrebna analiza proračunov. Za analizo tega, ali je nek izdatek relevanten za spodbujanje enakosti spolov, pa mora obstajati ustrezna metoda oziroma natančni kriteriji.

2. Medresorska skupina

Za uspešnost integracije načela enakosti spolov je pomembno, da so ministrstva sama odgovorna za vključevanje vidika spolov v svoja področja dela. Vsako ministrstvo ima koordinatorico oziroma koordinatorja za enake možnosti žensk in moških, ki skrbi za izvajanje nalog, ki jih ima ministrstvo na podlagi Zakona o enakih možnostih žensk in moških. Koordinatorice in koordinatorji pri svojem delu sodelujejo z Uradom za enake možnosti.

Glavne aktivnosti koordinatoric oziroma koordinatorjev so:

-        nadzor upoštevanja načela enakosti spolov pri pripravi predpisov in ukrepov;

-        predlaganje politik in ukrepov za spodbujanje enakosti spolov na ministrstvih;

-        sodelovanje pri pripravi nacionalnega programa in periodičnih načrtov;

3. Strateške zveze

Za hitrejše vključevanje načela enakosti spolov v redno politiko so temeljnega pomena strateške zveze z družbenimi partnerji, z organizacijami delodajalcev, sindikati, trgovino in gospodarstvom, ostalimi vladnimi akterji ter nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju enakih možnosti spolov. Pomembno je, da vlada skupaj z njimi opredeli način zagotavljanja produktivne vloge pri oblikovanju in izvajanju politike enakosti spolov.

Integracija načela enakosti spolov je dopolnitev obstoječe »tradicionalne« politike, ki se običajno omejuje na specifične probleme, povezane z neenakostjo spolov, in jo izvajajo mehanizmi politike enakosti spolov (npr. uradi ali oddelki za enakost spolov). Zato vključitev načela enakosti spolov ne pomeni zamenjave tradicionalnih politik z novo, temveč njihovo dopolnitev. Pomeni, da akterji politike v vseh fazah političnega procesa upoštevajo tudi vidik spolov, pri čemer so jim v podporo in pomoč obstoječi mehanizmi politike enakosti spolov in njihovi akterji s svojim znanjem in izkušnjami.

6. Izvajanje nacionalnega programa

6.1 Periodični načrti

Nacionalni program določa cilje in ukrepe za izvajanje strateških usmeritev za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških v obdobju od leta 2005 do 2013. Da cilji in ukrepi, načrtovani za celotno osemletno obdobje, ne bi ostali le neuresničene programske usmeritve, Zakon o enakih možnostih žensk in moških natančno določa, da se vsaki dve leti pripravi periodični načrt, ki opredeli aktivnosti za naslednji dve leti. Periodični načrti so torej izvedbeni akti nacionalnega programa, s katerimi se določijo prioritetne naloge in aktivnosti za izvajanje ciljev in ukrepov na posameznih področjih.

Vsakokratni periodični načrt je pripravljen na podlagi poročil o izvedenih aktivnostih v preteklem dveletnem obdobju in dodatnih predlogov usmeritev in nalog posameznih ministrstev. Na osnovi tega pa Urad za enake možnosti pripravi nov periodični načrt in ga predloži v sprejem vladi.

Periodični načrti natančneje opredeljujejo tudi potrebna sredstva za izvedbo aktivnosti ter dodano vrednost ukrepov za dosego ciljev nacionalnega programa. Hkrati sta v periodičnih načrtih natančneje določena časovni rok ter način izvedbe posameznih aktivnosti, ki tudi opredeli nosilce oziroma izvajalce aktivnosti.

6.2 Podatki in kazalci

Z namenom opazovanja napredka ter oblikovanja novih in ustreznih ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti spolov je potrebno, da se položaj žensk in moških v družbenem in zasebnem življenju sistematično spremlja. Različne institucije, pristojne za spremljanje statističnih podatkov (tj. podatkov, ki se kontinuirano zbirajo v okviru resornih ministrstev in vladnih služb ter drugih ustanov), te vedno bolj vodijo ločeno tudi po spolu, kar omogoča stalen pregled nad specifičnimi razlikami med ženskami in moškimi. Usklajeni in primerljivi mednarodni podatki so tudi eden od ciljev politike enakosti spolov Evropske unije. Enotni kazalci spremljanja po spolu so na nekaterih področjih že sprejeti, na primer za spremljane položaja žensk in moških na trgu dela, pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, v procesih odločanja, na področju nasilja nad ženskami. Na ostalih področjih pa se enotno spremljanje podatkov, relevantnih za politiko enakosti spolov, na ravni EU še razvija.

Poleg kazalcev pa so pomembno sredstvo za spremljanje položaja in napredka tudi analize in raziskave. Namen strategije spodbujanja enakosti spolov je, da se poleg specifičnih analiz in raziskav o položaju žensk in moških na različnih področjih vidik spolov vključi tudi v vse ostale relevantne analize in raziskave.

V nacionalnem programu so določeni kvantitativni in kvalitativni kazalci, s katerimi se bosta spremljala položaj žensk in moških po posameznih področjih ter izvajanje politike enakih možnosti spolov v Sloveniji. Kazalci izhajajo iz obstoječih baz podatkov, ki se vodijo v Sloveniji, ter iz sprejetih kazalcev Evropske unije, katerim se te baze prilagajajo. Zbiranje podatkov, ločenih po spolu, in spremljanje kazalcev sta v pristojnosti resornih ministrstev in vladnih služb, ki podatke posredujejo Uradu za enake možnosti. Na podlagi tega Urad za enake možnosti vodi skupno bazo podatkov po kazalcih, določenih v nacionalnem programu.

Poleg kazalcev nacionalni program predvideva tudi vzpostavitev drugih mehanizmov spremljanja, predvsem različnih raziskav in analiz o položaju žensk in moških na posameznih področjih družbenega življenja, kjer je opazno pomanjkanje podatkov. Prioritetne teme na določenih področjih bodo natančnejše opredelili periodični načrti.

6.3 Spremljanje, poročanje in informiranje

Urad za enake možnosti je odgovoren za spremljanje izvajanja nacionalnega programa ter o tem redno poroča. Izvajanje nacionalnega programa se spremlja na podlagi izvedenih aktivnosti v okviru dveletnih periodičnih načrtov. Po Zakonu o enakih možnostih žensk in moških ministrstva in vladne službe o izvajanju aktivnosti v njihovi pristojnosti poročajo Uradu za enake možnosti dva meseca pred iztekom vsakokratnega periodičnega načrta. Na podlagi tega Urad za enake možnosti pripravi poročilo o izvajanju nacionalnega programa, v katerem navede izvedene ukrepe in aktivnosti. Vsaki dve leti vlada o tem poroča državnemu zboru.

Izvajanje nacionalnega programa bo spremljalo tudi celostno informiranje javnosti preko spletne strani Urada za enake možnosti. Objavljene bodo informacije o različnih aktivnostih, ki potekajo na posameznih področjih, ter o novih pobudah vseh zainteresiranih akterjev oziroma akterk.

6.4 Sredstva

Predlagani ukrepi za doseganje ciljev nacionalnega programa so načrtovani večinoma kot sestavni del oblikovanja in izvajanja politik na zadevnih družbenih področjih, ki so v pristojnosti posameznih ministrstev in vladnih služb ter samoupravnih lokalnih skupnosti. Za aktivnosti, s katerimi se bodo ukrepi izvajali, je značilno, da zahtevajo preusmeritev pozornosti oziroma učinkovitejše in pospešeno vključevanje načela enakosti spolov v procese, ki že potekajo. Ministrstva bodo zato ukrepe izvajala predvsem z integracijo načela enakosti spolov v vse relevantne programe in aktivnosti v okviru njihovih pristojnosti. Na nekaterih področjih pa bo za izvajanje ukrepov potrebno predvideti posebne aktivnosti, za katere bodo ministrstva v okviru svojih proračunov namenila posebna sredstva.

V predvidenih sredstvih niso vključeni stroški plač in stroški zaposlenih v ministrstvih in vladnih službah, saj so ukrepi nacionalnega programa načrtovani kot sestavni del rednega izvajanj politik in programov pristojnih ministrstev.

Integracija načela enakosti spolov

Sredstva, s katerimi se bodo izvajali ukrepi nacionalnega programa, se bodo zagotavljala iz državnega proračuna in iz nepovratnih sredstev EU. Za pristop integracije načela enakosti spolov, ki se bo izvajal na posameznih področjih resornih ministrstev, sredstev ni mogoče natančno opredeliti, ker poteka kot del rednega dela in programov ministrstev.

Na področju trga dela in zaposlovanja se bo integracija načela enakosti spolov izvajala v okviru programov Aktivne politike zaposlovanja. Sredstva za izvajanje se bodo do leta 2008 zagotavljala iz sredstev Evropskega socialnega sklada za izvedbo prednostne naloge »Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje«, ki uvaja horizontalen pristop enakih možnosti. Horizontalen pristop pomeni, da je v vse aktivnosti vključenih najmanj 50% žensk.

Na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter odnosov med spoloma se bodo ukrepi financirali iz sredstev dopolnilnih programov socialnega varstva, katerih del je posebej namenjen področju nasilja. Poleg tega se bodo sredstva zagotavljala tudi iz programov v podporo družini in sredstev za sofinanciranje nevladnih organizacij za preventivne in kurativne programe na področju socialnih zadev in družine. Posebno pozornost preprečevanju in obravnavi vseh oblik nasilja nad ženskami bodo pristojna ministrstva namenjala tudi v okviru svojega dela in aktivnosti, za katera redno zagotavljajo letna sredstva.

Integracija načela enakosti spolov se bo izvajala tudi v okviru politik, programov in ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti in raziskovanja. Posebna pozornost vidiku enakosti spolov na področju kulture in medijev bo namenjena tudi v okviru programov in projektov, ki jih izvaja in podpira pristojno ministrstvo.

Na področju zdravja se bodo ukrepi iz nacionalnega programa, kjer je v obstoječe politike in programe potrebno vključevati načelo enakosti spolov, izvajali v okviru sredstev za izvajanje organiziranega zdravstvenega varstva. Pozornost ukrepom na področju enakosti spolov bo namenjena tudi v okviru programov socialne vključenosti.

Posebni ukrepi

Pomembno je, da se načelo enakosti spolov vključuje v vse politike in programe, ki potekajo v okviru rednega dela ministrstev in vladnih služb. Vendar pa je na nekaterih področjih potrebno aktivnejše delovanje zagotavljanja enakih možnosti spolov in sprejetje ter izvajanje določenih ukrepov, za katere je potrebno predvideti posebna sredstva.

Za celotno obdobje veljavnosti resolucije o nacionalnem programu je oceno okvirnih sredstev za izvajanje posebnih ukrepov mogoče opredeliti na osnovi že predvidenih sredstev, s katerimi se izvajajo oziroma se bodo izvajali določeni programi in ukrepi na posameznih področjih. Sredstva za ukrepe, ki se bodo izvajali iz sredstev evropskih skladov je mogoče načrtovati zgolj do zaključka proračunskega obdobja EU, torej do konca leta 2007. Za preostalo obdobje nacionalnega programa se bodo aktivnosti in sredstva za njihovo izvedbo načrtovali v okviru periodičnih načrtov.

Posebni programi preprečevanja diskriminacije na trgu dela se bodo do konca leta 2007 financirali iz sredstev Evropskega socialnega sklada in državnega proračuna v okviru programa EQUAL. Programom za zmanjševanje razlik med spoloma na delovnem mestu je namenjenih 296 MIO tolarjev. Za izvajanje posebnih ukrepov na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter promocijo enakovredne delitve družinskega dela med ženskami in moškimi pristojna ministrstva in vladni urad načrtujejo 24 MIO tolarjev.

V okviru Ciljno-raziskovalnih programov se bodo spodbujale raziskave na področju študij spolov in raziskave, ki posebno pozornost namenjajo vidiku enakosti spolov. Zanje bo v celotnem obdobju izvajanja nacionalnega programa namenjenih okvirno 16 MIO tolarjev. Ukrepi za zagotavljanje enakosti spolov na področju vzgoje in izobraževanja se bodo izvajali tudi v okviru sredstev letnih delovnih načrtov vzgoje in izobraževanja (12 MIO tolarjev) ter stalnega strokovnega izpopolnjevanja (8 MIO tolarjev). V okviru projektov Skritega sklada, aktivnosti za spremljanje šolskega kurikula ter sredstev Zavoda za šport bo posebnim projektom in aktivnostim za spodbujanje enakih možnosti spolov na področju vzgoje in izobraževanja ter športa namenjenih 13 MIO tolarjev.

Za programe varovanja in krepitve zdravja, kjer je upoštevan tudi kriterij zmanjševanja razlik med spoloma, bo namenjenih 14 MIO tolarjev. Posebna sredstva pa se bodo tudi v prihodnje zagotavljala za programe krepitve reproduktivnega zdravja. Za vodenje programa ZORA in programa organiziranega presejanja raka dojk je predvidenih 10 MIO tolarjev. Za pripravo zakonodaje in nacionalnega programa na področju duševnega zdravja pa je v prihodnjih letih predvidenih 4 MIO tolarjev.

Za nadgradnjo usposabljanja strokovnih kadrov na področju obravnave in preprečevanja nasilja nad ženskami je predvidenih 6,8 MIO tolarjev, za ozaveščanje in informiranje širše javnosti o tej problematiki pa 4,5 MIO tolarjev.

Izvajanje posebnih ukrepov je načrtovano tudi na področju spodbujanja uravnotežene zastopanosti v procesih odločanja, za katere bodo namenjena sredstva v višini 3 MIO tolarjev.

Sofinanciranje projektov oziroma dejavnosti nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakih možnosti spolov, spada med redne naloge pristojnega urada, ki bo zanj v celotnem obdobju namenil okvirno 32 MIO tolarjev.

Republika Slovenija je upravičena tudi do črpanja sredstev iz Programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov, iz katerega načrtuje v celotnem obdobju za izvajanje aktivnosti nameniti 50 MIO tolarjev.

Natančen načrt izvajanja aktivnosti za doseganje ciljev nacionalnega programa ter natančno opredelitev sredstev za izvedbo teh aktivnosti bodo določili periodični načrti, sprejeti za vsakokratno dveletno obdobje izvajanja nacionalnega programa.

Viri sredstev za posebne ukrepe po področjih, v MIO tolarjev, za obdobje 2005–2013

6.5 Krepitev partnerstev

Izkušnje z izvajanjem preteklih politik in ukrepov za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških so pokazale, da zaveza in udeležba zgolj posebnih institucij, ki se ukvarjajo s to problematiko, ni dovolj za doseganje enakosti spolov. Ključnega pomena je, da so udeležene različne akterke in akterji iz ekonomskega, socialnega in političnega življenja ter da se med njimi krepi vidik partnerstev.

Stalno sodelovanje in partnerstvo pri pripravi, načrtovanju in izvedbi politik in ukrepov, pomembnih z vidika enakih možnosti spolov, je potrebno krepiti med vsemi pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami ter samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Sodelovanje poteka na ravni koordinatoric in koordinatorjev za enake možnosti žensk in moških ter na ravni posebnih medresorskih delovnih skupin za pripravo in izvedbo določenih politik in ukrepov. Med ministrstvi, vladnimi službami in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi pa mora biti zagotovljen stalen pretok informacij ter ozaveščanje o politiki enakosti spolov.

Pomembno vlogo, odgovornost in moč v socialnem dialogu imajo socialni partnerji. Socialni sporazum med vlado, delodajalci in sindikati vse akterje zavezuje k razvijanju in uveljavljanju politike enakosti spolov na trgu dela. Za doseganje tega cilja pa je pomembno stalno sodelovanje med vsemi partnerji, informiranje in ozaveščanje o problemih in ukrepih za zagotavljanje enakih možnosti spolov na trgu dela ter skupno razvijanje politik in ukrepov.

Nevladne organizacije so pomemben del civilne družbe in eden glavnih akterjev za spodbujanje enakosti spolov. Krepitev oblik sodelovanja in partnerstva med vlado in nevladnimi organizacijami je osnova za širjenje dialoga in izboljšanje vzajemnega informiranja ter izmenjave dobrih praks politik in aktivnosti na področju enakosti spolov. Pomembno pa je tudi spodbujati nevladne organizacije, ki niso specializirane za področje enakosti spolov, da v svoje aktivnosti vključijo vidik spolov.

Sodelovanje in partnerstvo v medvladnih in mednarodnih institucijah, na primer v Evropski komisiji, Združenih narodih, Svetu Evrope, je pomembno zaradi krepitve strokovnega znanja in izkušenj ter zaradi oblikovanja enotnih usmeritev in politik za doseganje enakosti spolov na mednarodni ravni.

Vse omenjene mednarodne organizacije posebej izpostavljajo pomen ozaveščanja za spreminjanje stereotipnih kulturnih vzorcev, povezanih z vlogami spolov, in sicer na vseh področjih družbenega in zasebnega življenja. Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških zato na posameznih področjih opredeljuje nekatere najpomembnejše ukrepe, katerih namen je doseči boljšo ozaveščenost različnih skupin javnosti o problemih in ukrepih za zagotavljanje enakih možnosti.

CILJI IN UKREPI POLITIKE ENAKIH MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH

1. Integracija načela enakosti spolov

Politika enakih možnosti spolov v Sloveniji je oblikovana tako, da na eni strani uvaja horizontalen pristop integracije načela enakosti spolov v vse politike, na drugi strani pa izvaja konkretne ukrepe in aktivnosti za izboljšanje položaja žensk in moških na tistih področjih, kjer so v neenakem položaju v primerjavi z drugim spolom. Integracija načela enakosti spolov je ključnega pomena za zagotavljanje enakosti spolov, saj se že pri pripravi predpisov in drugih ukrepov, ki posegajo na področja, pomembna za ustvarjanje enakih možnosti, upošteva specifični položaj žensk in moških ter vpliv politik na oba spola.

Izzivi in usmeritve

Slovenija je na vladni ravni začela z aktivnostmi za integracijo načela enakosti spolov pred osmimi leti s pilotskim projektom, v katerega so bila vključena nekatera ministrstva. V okviru tega projekta je potekalo izobraževanje državnih uslužbenk in uslužbencev o politiki enakosti spolov ter usposabljanje za večje razumevanje in prepoznavanje nujnosti vključevanja načela enakosti spolov v vse politike. Kasneje je podobno izobraževanje potekalo tudi za funkcionarje in funkcionarke.

Zavezo za izvajanje integracije načela enakosti spolov je Slovenija sprejela z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških ter s pristopom k izvajanju politike enakosti spolov na ravni Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij.

Integracija načela enakosti spolov je horizontalen pristop, ki na vseh družbenih področjih pozornost namenja različnim izhodiščnim položajem in potrebam žensk in moških. Na podlagi tega resorna ministrstva in vladne službe ter samoupravne lokalne skupnosti oblikujejo politike in ukrepe, ki prispevajo k ustvarjanju enakih možnosti spolov. Pogoje in usposobljenost za integracijo načela enakosti spolov je zato potrebno krepiti znotraj posameznih organov.

Z imenovanjem koordinatoric in koordinatorjev za enake možnosti, ki delujejo na vseh ministrstvih ter v nekaterih samoupravnih lokalnih skupnostih, smo ustvarili začetni pogoj za integracijo načela enakosti spolov v vse politike, na vseh ravneh. Seveda pa je za celovito in sistematično izvajanje integracije načela enakost spolov potrebno zagotoviti, da so ustrezno usposobljeni vsi akterji in akterke, ki so vključeni v procese oblikovanja, načrtovanja, izvajanja, spremljanja in nadzora politik ter programov. Zato je potrebno zagotoviti razvoj in dostopnost orodij in metod ter usposobljenost za njihovo učinkovito uporabo na vseh ravneh oblikovanja politik in na vseh področjih, pomembnih za spodbujanje enakosti spolov.

Za koordinacijo in podporo pri uvajanju in izvajanju integracije načela enakosti spolov ter za spremljanje izvajanja politike enakosti spolov je pristojen Urad za enake možnosti.

Cilji in ukrepi

I. USTREZNA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA IN SPOSOBNOST KADROV ZA UČINKOVITO IZVAJANJE INTEGRACIJE NAČELA ENAKOSTI SPOLOV

Posebni cilj:

Večja institucionalna sposobnost za izvajanje integracije načela enakosti spolov

Ukrepi:

-        Uvedba sistema izobraževanja, usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov v ministrstvih, uradih in drugih vladnih službah ter v samoupravnih lokalnih skupnostih o integraciji načela enakosti spolov

-        Vzpostavitev metod in orodij za integracijo načela enakosti spolov v vse politike

-        Krepitev koordinacije in sodelovanja na področju integracije načela enakosti spolov med vladno in lokalno ravnijo ter civilno družbo

 

Nosilci:

– UEM

– VSA MINISTRSTVA IN OSTALE VLADNE SLUŽBE

– SAMOUPRAVNE LOKALNE SKUPNOSTI

 

Kazalci:

– Število in obseg programov izobraževanja, usposabljanja in strokovnega izpopolnjevanja kadrov v ministrstvih, uradih in drugih vladnih službah ter v samoupravnih lokalnih skupnostih

– Uporaba metod in orodij za integracijo načela enakosti spolov

– Obseg koordinacije in sodelovanja na področju integracije načela enakosti spolov

2. Delo

Zaposlenost žensk in moških poleg zagotavljanja ekonomske neodvisnosti krepi tudi temelje za socialno varnost. Poleg plačanega dela ženske in moški opravijo tudi veliko neplačanega dela, kamor se uvršča predvsem domače delo, od skrbi za gospodinjstvo do varstva in vzgoje otrok. Vse oblike dela se močno razlikujejo z vidika spola, torej po tem, koliko in katero delo opravljajo pretežno ženske oziroma moški. Politika enakih možnosti žensk in moških na področju dela je torej usmerjena v odpravo vseh ovir za doseganje enakosti žensk in moških pri polni udeleženosti na trgu dela ter pri usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja.

2.1 Trg dela in zaposlovanje

Izzivi in usmeritve

Ženske v Sloveniji predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih in prav tako kot moški večinoma delajo polni delovni čas. Kljub povprečno višji izobrazbi ženske teže najdejo zaposlitev, se redkeje samozaposlujejo, zasedajo nižja delovna mesta in imajo pogosto manjše karierne možnosti kot moški ter so glede na stopnjo strokovne usposobljenosti slabše plačane. Razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških se je v zadnjih letih povečala. Največji razkorak v stopnji brezposelnosti žensk in moških je med mladimi in iskalkami oziroma iskalci prve zaposlitve z visoko izobrazbo. V primerjavi z moškimi se zvišuje tudi delež žensk, ki so zaposlene za določen čas. Razlike med ženskami in moškimi obstajajo tudi pri odsotnosti z dela, kjer so moški v povprečju več odsotni zaradi različnih poškodb na delu in izven dela, ženske pa zaradi nege družinske članice oziroma člana. Delavke in delavci so tudi žrtve spolnega nadlegovanja in kaznivih dejanj zoper kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Med žrtvami prevladujejo ženske.

Zakonodaja s področja trga dela je z vidika enake obravnave žensk in moških zgleden primer zakonske ureditve vključitve načela enakosti spolov v področno zakonodajo. V prihodnje bo poudarek na njenem uresničevanju.

Razlike med spoloma v stopnji zaposlenosti, brezposelnosti in samozaposlenosti, plačah za enako delo ali delo enake vrednosti, zaposlitvah za določen čas ter horizontalna in vertikalna segregacija so kazalci diskriminacije na podlagi spola, zato jih je z uvedbo in izvajanjem različnih mehanizmov, programov in projektov potrebno odpraviti. Potrebni so tudi ukrepi izobraževanja in spodbujanja vključevanja v netipične »ženske« in »moške« poklice, s katerimi se zmanjšuje tako horizontalna kot vertikalna segregacija, ter osredotočenje na nadzor nad izvajanjem zakonskih določil.

Kakovostno delovno okolje, ki zagotavlja varnost žensk in moških na delovnem mestu, ter odsotnost spolnega in drugega nadlegovanja, povečujeta možnosti za napredovanje, osebni razvoj in avtonomijo ter prispevata k večji produktivnosti. Za zagotavljanje takšnega delovnega okolja je potrebno ozaveščanje delavk in delavcev ter delodajalk in delodajalcev in spremljanje ter odpravljanje pojavov, ki so ovira za kakovostno delovno okolje.

Cilji in ukrepi
 
I. ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH PRI ZAPOSLOVANJU IN DELU
 
1. posebni cilj:
Zmanjšanje pojavnosti diskriminacije zaradi spola pri zaposlovanju in delu

Ukrepi:

– Izvajanje posebnih programov, namenjenih boju proti vsem oblikam diskriminacije in odpravljanju neenakosti med spoloma na trgu dela (npr. EQUAL)

– Osredotočenje inšpekcijskega sistema na različne oblike diskriminacije, metode njihovega spremljanja in obvladovanja

– Analiziranje in raziskovanje pojavnosti diskriminacije zaradi spola pri zaposlovanju in delu ter ozaveščanje o mehanizmih njenega preprečevanja

 

Nosilca:

– MDDSZ

– UEM

 

Kazalca:

– Število in obseg programov, namenjenih boju proti diskriminaciji in odpravljanju neenakosti med spoloma

– Število inšpekcijskih pregledov, osredotočenih na različne oblike diskriminacije

2. posebni cilj:
Zmanjšanje razlik v stopnji zaposlenosti in brezposelnosti žensk in moških

Ukrepa:

– Izvajanje horizontalne politike enakih možnosti spolov v okviru aktivne politike zaposlovanja

– Izvajanje posebnih programov za spodbujanje zaposlovanja in delovne aktivnosti žensk v okviru aktivne politike zaposlovanja

 

Nosilec:

– MDDSZ

 

Kazalci:

– Število in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, v katere je vključena najmanj polovica žensk

– Število in obseg posebnih programov za spodbujanje zaposlovanja in delovne aktivnosti žensk v okviru aktivne politike zaposlovanja

– Statistični podatki

3. posebni cilj:
Povečanje samozaposlenosti žensk in ženskega podjetništva

Ukrep:

– Izvajanje in podpora posebnim programom, ki spodbujajo samozaposlovanje žensk in žensko podjetništvo

 

Nosilca:

– MDDSZ

– MG

 

Kazalca:

– Število in obseg posebnih programov, ki spodbujajo samozaposlovanje žensk in žensko podjetništvo

– Statistični podatki

4. posebni cilj
Zmanjšanje vertikalne in horizontalne segregacije ter razlik v plačah žensk in moških

Ukrepi:

– Izvajanje horizontalne politike enakih možnosti spolov v okviru aktivne politike zaposlovanja

– Spodbujanje žensk in moških za izobraževanje in zaposlovanje na tistih področjih, kjer so ženske oziroma moški manjšinsko zastopani

– Izvajanje in podpora posebnim programom za pospeševanje poklicnega napredovanja žensk in njihove zastopanosti na vodilnih položajih

– Analiziranje vzrokov za razlike v plačah ter uvedba mehanizmov za njihovo odpravljanje

 

Nosilci:

– MDDSZ

– MVZT

– MŠŠ

 

Kazalci:

– Število in obseg programov aktivne politike zaposlovanja, v katere je vključena najmanj polovica žensk

– Število in obseg posebnih programov za spodbujanje žensk in v okviru aktivne politike zaposlovanja

– Statistični podatki

II. KAKOVOSTNO DELOVNO OKOLJE BREZ VSEH OBLIK NADLEGOVANJ
Posebni cilj
Boljše preprečevanje in obravnava spolnega in drugega nadlegovanja v delovnem okolju

Ukrepi:

– Strokovna podpora delodajalkam oziroma delodajalcem pri oblikovanju politik proti spolnemu in drugemu nadlegovanju ter spodbujanje k sprejemu teh politik

– Informiranje in ozaveščanje strokovne in širše javnosti o spolnem in drugem nadlegovanju na delovnem mestu ter možnih postopkih v primerih nadlegovanja

– Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu

– Analiziranje in raziskovanje pojavnosti in oblik nadlegovanja na delovnem mestu ter sprejetje mehanizmov za njihovo odpravljanje

– Osredotočenje inšpekcijskega sistema na različne oblike nadlegovanj, metode njihovega spremljanja in obvladovanja

 

Nosilca:

– MDDSZ

– UEM

 

Kazalci:

– Število in oblike podpor delodajalkam oziroma delodajalcem pri oblikovanju politik proti spolnemu in drugemu nadlegovanju

– Število objavljenih prispevkov v medijih o primerih nadlegovanj in možnih postopkih obravnave nadlegovanj

– Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev EU o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu

– Število inšpekcijskih pregledov, osredotočenih na nadlegovanje

2.2 Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Izzivi in usmeritve

Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za uveljavljanje enakih možnosti spolov v družbi, še posebej pri zaposlovanju in na trgu dela. Problem usklajevanja zasebnih in poklicnih obveznosti se kaže pri porabi in delitvi časa, upoštevanju zasebnih potreb v poklicni sferi in pri usklajevanju potreb zasebnega oziroma družinskega življenja s poklicnimi aktivnostmi žensk in moških. V Sloveniji kljub povečanju časa, ki ga moški namenjajo gospodinjskim opravilom in skrbi za družino, ženske namenijo tem opravilom skoraj dvakrat toliko časa kot moški. Da je skrb za otroka še vedno predvsem naloga žensk, odražajo tudi podatki o koriščenju dopusta za nego in varstvo otrok, delu s krajšim delovnim časom do tretjega leta starosti otrok in odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana oziroma članice. Razveseljiv pa je podatek, da je v letu 2003, ko je začela veljati pravica do 15 dni očetovskega dopusta, ki jo lahko očetje izrabijo v času trajanja porodniškega dopusta, to možnost izkoristilo 10.917 očetov, v povprečnem trajanju osem dni.

Za zagotavljanje enakih možnosti spolov je temeljnega pomena ustvarjanje pogojev za lažje in kakovostnejše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti mater in očetov ter tistih, ki skrbijo za starejše in druge pomoči potrebne družinske članice in člane. Pomembna so zakonska določila, ki določajo enake pravice za oba starša oziroma vzpodbujajo k odpravljanju posredne diskriminacije ter mehanizmi, ki omogočajo usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Mehanizmi morajo biti vzpostavljeni na ravni delodajalk in delodajalcev ter na ravni javnih servisnih storitev, med katerimi mora obstajati prilagodljivost, predvsem v smislu delovnega časa institucij, ki nudijo servisne storitve na področju družinskega dela. Hkrati pa morajo tudi delodajalke in delodajalci upoštevati potrebe po zasebnem življenju svojih delavk in delavcev.

Cilji in ukrepi
 
I. USKLAJENOST POKLICNEGA IN ZASEBNEGA ŽIVLJENJA TER DRUŽINSKIH OBVEZNOSTI ZAPOSLENIH ŽENSK IN MOŠKIH
 
1. posebni cilj:
Lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Ukrepi:

– Izvajanje in podpora posebnim programom, namenjenih usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

– Spodbujanje delodajalk oziroma delodajalcev k omogočanju usklajevanja poklicnih in zasebnih oziroma družinskih obveznosti zaposlenih, in sicer, z bolj fleksibilnimi oblikami dela, s prilagojenim urnikom dela in dodatnimi usposabljanji, za oba spola

– Izvajanje in podpora raziskavam o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških ter o pomembnosti in dodani vrednosti takšnega delovnega okolja

– Uvedba tekmovanja za družini prijazno podjetje

– Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

 

Nosilca:

– MDDSZ

– UEM

 

Kazalci:

– Število in obseg posebnih programov, namenjenih usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

– Število in oblike spodbud delodajalkam oziroma delodajalcem k omogočanju usklajevanja poklicnih in zasebnih oziroma družinskih obveznosti zaposlenih

– Število raziskav o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških ter o pomembnosti in dodani vrednosti takšnega delovnega okolja

– Izvedba tekmovanj za družini prijazno podjetje

– Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja

2. posebni cilj
Izboljšanje javnih in podpornih storitev za zagotavljanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja

Ukrepa:

– Razvijanje obstoječih in uvajanje novih programov ter storitev varstva otrok, prilagojenih različnim potrebam staršev in otrok

– Razvijanje obstoječih in uvajanje novih programov ter storitev za skrb starejših in drugih pomoči potrebnih družinskih članic in članov

 

Nosilca:

– MDDSZ

– MŠŠ

 

Kazalci:

– Število in obseg posebnih programov in storitev varstva otrok, prilagojenih različnim potrebam staršev in otrok

– Število in obseg posebnih programov in storitev za skrb starejših in drugih pomoči potrebnih družinskih članic in članov

– Statistični podatki

3. Družba znanja

Družbeni vzorci močno determinirajo spolne vloge posameznic in posameznikov v družbi, zato je pomembno, da socializacijsko okolje daje zgled za zagotavljanje enakosti spolov. Pomembno vlogo pri preseganju stereotipnih podob spolov ima vzgojno-izobraževalni sistem, prezreti pa ne smemo vloge medijev, od otroških knjig do radia in televizije ter tiskanih medijev, ki vsakodnevno soustvarjajo naše mnenje in pogled na družbo. Z razvojem informacijsko komunikacijskih tehnologij se pretok informacij in znanja še stopnjuje, zato je pomembno, da je takšno znanje brez predsodkov in stereotipov o vlogi žensk in moških v sodobni družbi ter da spodbuja enake možnosti obeh spolov.

3.1 Vzgoja, izobraževanje in šport

Izzivi in usmeritve

Vzgoja za enakost spolov, ki poteka že od najzgodnejšega otroštva in skozi celoten sistem institucionalne vzgoje in izobraževanja, zagotavlja uveljavljanje dejanskih enakih možnosti žensk in moških, ki se izražajo na različnih področjih družbenega življenja. Sistem vzgoje in izobraževanja pogosto reproducira stereotipne družbene vloge žensk in moških, ki se odražajo tako v izobraževalnih vsebinah in programih, kot v poklicnih in študijskih usmeritvah. Socializacija za tradicionalne družbene vloge spolov se kaže tudi v poklicnih in študijskih usmeritvah. Na srednješolski stopnji se dekleta pogosteje odločajo za splošno-izobraževalne programe in programe, ki izobražujejo za tako imenovane »ženske« poklice, fantje pa za tehnične poklice. Na višješolski in visokošolski stopnji se študentke bolj pogosto izobražujejo za socialno, zdravstveno, pedagoško ter družboslovno področje, študenti pa prevladujejo v tehničnih smereh, predvsem v strojništvu, gradbeništvu in računalništvu ter elektrotehniki. Obstaja tudi velika strukturna neenakost znotraj učiteljskega poklica. V slovenskih vrtcih in osnovnih šolah med strokovnim osebjem prevladujejo ženske, vendar pa se z višanjem stopnje izobraževanja povečuje delež moških.

Enake možnosti vzgoje in izobraževanja glede na spol so eno od načel sistemske in kurikularne prenove v Sloveniji. Za njegovo učinkovitejše uresničevanje v praksi so potrebni oblikovanje priporočil, smernic in navodil za vzgojitelje in vzgojiteljice ter učitelje in učiteljice, kako vključiti vzgojo za enakost spolov pri vseh predmetih, vzpostavitev standardiziranega postopka za preverjanje učbenikov in vsebin z vidika enakosti spolov ter predlog sprememb obstoječih učbenikov in vsebin, ki ne ustrezajo tem standardom.

Z izobraževalnimi vsebinami, programi in načinom podajanja ter neposredno z odnosi med spoloma pri pouku in obšolskih dejavnostih se oblikujejo podobe in spolne vloge ljudi. Zato je pomembno, da celoten sistem vzgoje in izobraževanja temelji na zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških ter uvaja določene posebne ukrepe, ki bodo odpravljali neenakosti in presegali stereotipne družbene vloge spolov na različnih področjih, od usmeritev v izobraževalne programe do spodbujanja za različne športne dejavnosti. Temeljnega pomena pa sta izobraževanje in usposobljenost pedagoškega in svetovalnega kadra za enakost spolov in podajanje vsebin s tega področja.

Poleg vzgoje za enakost spolov, ki zmanjšuje stroge ločnice med »ženskimi« in »moškimi« poklici, so pomembne tudi posebne spodbude, ki bodo dekleta in fante oziroma študentke in študente usmerjale v netipične »ženske« ali »moške« študije in poklice, s čimer se bo tudi zmanjševala segregacija zaradi spola na trgu dela.

Cilji in ukrepi
 
I. VZGOJA ZA ENAKOST SPOLOV TER SPODBUJANJE ENAKIH MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
 
1. posebni cilj
Zmanjšanje neenakosti in preseganje stereotipnih družbenih vlog v izobraževanju s sistematično vključitvijo vidika enakost spolov v načrtovani in izvedbeni kurikulum, v učna gradiva ter v programe stalnega strokovnega izpopolnjevanja na področju vzgoje in izobraževanja

Ukrepi:

– Oblikovanje priporočil, smernic in navodil za vzgojiteljice in vzgojitelje ter učiteljice in učitelje, kako vključiti vzgojo za enakost spolov pri vseh predmetih

– Vzpostavitev standardiziranega postopka za preverjanje učnih gradiv z vidika enakosti spolov ter predlog sprememb obstoječih učnih gradiv, ki ne ustrezajo tem standardom

– Dopolnitev meril za potrjevanje učbenikov ter kontinuirano spremljanje učbenikov in drugih učnih gradiv z vidika enakosti spolov

– Uvedba sistematičnega izobraževanja in nadaljnjega usposabljanja pedagoškega in svetovalnega kadra za enakost spolov

 

Nosilci:

– MŠŠ

– MVZT

– UEM

 

Kazalci:

– Sprejem priporočil, smernic in navodil za vzgojitelje in vzgojiteljice ter učiteljice in učitelje, kako vključiti vzgojo za enakost spolov pri vseh predmetih

– Raven vzpostavitve standardiziranega postopka za preverjanje učnih gradiv z vidika enakosti spolov

– Raven dopolnitve meril za potrjevanje učbenikov z vidika enakosti spolov

– Vključitev vidika enakosti spolov v sistematično izobraževanje in nadaljnje usposabljanje pedagoškega in svetovalnega kadra

2. posebni cilj
Zmanjšanje segregacije zaradi spola v vzgojno-izobraževalnih programih na srednješolski in visokošolski stopnji ter v različnih šolskih in obšolskih dejavnostih

Ukrepa:

– Spodbujanje štipendiranja dijakinj in študentk v vzgojno-izobraževalnih programih, kjer prevladujejo moški, ter dijakov in študentov v programih, kjer prevladujejo ženske

– Izvajanje programov za usmerjanje učenk in učencev ter dijakinj in dijakov v vzgojno-izobraževalne programe ter šolske in obšolske dejavnosti, kjer je pretežno zastopan ženski oziroma moški spol

 

Nosilci:

– MŠŠ

– MVZT

– MDDSZ

 

Kazalci:

– Število dodeljenih štipendij dijakinjam in študentkam v vzgojno-izobraževalnih programih, kjer prevladujejo moški, ter dijakov in študentov v programih, kjer prevladujejo ženske

– Število programov za usmerjanje učenk in učencev ter dijakinj in dijakov v vzgojno-izobraževalne programe ter šolske in obšolske dejavnosti, kjer je pretežno zastopan ženski oziroma moški spol

– Statistični podatki

II. ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH V ŠPORTU
 
Posebni cilj
Zmanjšanje neenakosti v športu ter izboljšanje dostopa žensk in moških do športnih aktivnosti

Ukrepa:

– Spremljanje položaja in pogojev udejstvovanja žensk in moških v športu

– Spodbujanje enakih možnosti žensk in moških v športu, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov in programov

 

Nosilec:

– MŠŠ

 

Kazalca:

– Število in obseg posebnih programov za spodbujanje enakih možnosti žensk in moških v športu

– Statistični podatki

3.2 Znanost in raziskovanje

Izzivi in usmeritve

Na visokošolski stopnji dodiplomski študij uspešno zaključi več študentk kot študentov, na podiplomskem študiju pa se delež žensk zniža, najbolj očitno na doktorski stopnji. Posledično je delež žensk, zaposlenih v znanstveno-raziskovalni sferi, precej nižji od deleža moških. Poleg segregacije zaradi spola po znanstvenih področjih, kjer ženske prevladujejo v medicinskih in družboslovnih znanostih, moški pa v naravoslovnih in tehničnih, obstaja tudi vertikalna segregacija zaradi spola, kar dokazuje izredno nizek delež žensk na najvišjih položajih v znanosti in raziskovanju. Pri svojem poklicu se znanstvenice in raziskovalke srečujejo z različnimi, pogosto prikritimi ovirami, ki jim otežujejo delo in napredovanje.

Proučevanje spolov se v Sloveniji izvaja v okviru nekaterih družboslovnih in humanističnih fakultet in raziskovalnih centrov, vključenost vidika spolov v raziskave in sodelovanje na ostalih znanstvenih področjih pa je redka.

Uravnotežena vloga in udeležba žensk in moških v znanosti in raziskovanju sta pomembni za razvoj in delovanje družbe, ki temelji na enakosti spolov in upošteva potrebe različnih družbenih skupin. Ključnega pomena je, da vidik enakosti spolov dobi svoje mesto v vseh relevantnih raziskovalnih področjih in znanstvenih disciplinah ter da je načelo enakosti spolov integrirano v vse politike in programe ter v organizacije znanosti in raziskovanja. S prepoznavanjem in odpravljanjem različnih objektivnih ovir, ki so razlog za neenak položaj žensk in moških v znanosti in raziskovanju, pa bodo ženskam in moškim omogočeni enako obravnavanje in enake možnosti pri delu in napredovanju.

Cilji in ukrepi
 
I. ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH V ZNANOSTI IN RAZISKOVANJU
 
Posebni cilj
Zmanjšanje neenakosti žensk in moških v znanosti in raziskovanju

Ukrepi:

– Izvajanje in podpora programom in projektom za spodbujanje udeležbe žensk v znanosti in raziskovanju

– Spodbujanje in podpora raziskavam in sodelovanju na področju študij spolov ter integracija načela enakosti spolov v programe, politike in organizacije znanosti in raziskovanja

– Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU o zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških na področju znanosti in raziskovanja

– Analiziranje in odpravljanje ovir, s katerimi se znanstvenice soočajo pri delu in napredovanju

 

Nosilca:

– MVZT

– UEM

 

Kazalci:

– Povečanje deleža žensk v znanosti in raziskovanju

– Število raziskav s področja študij spolov oziroma raziskav, ki vključujejo vidik spolov

– Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev EU o položaju žensk in moških v znanosti in raziskovanju

– Število aktivnosti za odpravo ovir v akademski karieri znanstvenic

3.3 Kultura, mediji in oglaševanje

Izzivi in usmeritve

Delež žensk, (samo)zaposlenih v kulturnem sektorju, je relativno uravnotežen z deležem moških, vendar pa v Sloveniji nimamo podrobnejših analiz, v katerih kulturnih poklicih (umetniških ali neumetniških) in na katerih področjih delajo. Ravno tako ni natančnejših podatkov o javnih sredstvih, dodeljenih kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem ter projektom in programom, ki prispevajo k spodbujanju enakosti spolov. Vendar pa nekatere organizacije in ustvarjalke opozarjajo, da je delež žensk med prejemniki oziroma prejemnicami sredstev za kulturno ustvarjanje nižji ter da so višja sredstva namenjena področjem, kjer prevladujejo moški ustvarjalci.

Kultura kot kategorija razvoja ima številne učinke na najrazličnejše ravni družbenega življenja, zato je pomembno, da so v kulturi uravnoteženo zastopani interesi različnih družbenih skupin in da so vsem omogočene enake možnosti razvoja in izražanja svoje ustvarjalnosti, znanj, talentov in sposobnosti. Pri tem pa je pomembno, da je vidik enakosti spolov vključen v vse politike in programe na področju kulture ter da se hkrati posebna pozornost nameni podpori projektov, ki spodbujajo enake možnosti žensk in moških v kulturnem ustvarjanju. Za spremljanje položaja žensk in moških v kulturnem sektorju ter načrtovanje ukrepov za zagotavljanje enakosti spolov je pomembno natančneje analizirati in raziskati položaj žensk in moških na področju kulture in umetnosti ter sprejeti kazalce, ki bodo omogočali primerjave tudi na mednarodni ravni.

Pomemben sektor kulture so tudi mediji, ki imajo odločujočo vlogo pri ustvarjanju podobe sodobnega človeka in oblikovanju stališč o družbenih vlogah žensk in moških. Ravno medijske in oglasne vsebine pa pogosto utrjujejo predsodke in stereotipne podobe žensk in moških v družbi, saj ženske oziroma moške upodabljajo v njihovih tradicionalnih vlogah.

Za spodbujanje medijskih in oglaševalskih politik, ki bodo zagotavljale enake možnosti spolov ter odpravljale stereotipne podobe o vlogi žensk in moških v družbi, je potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo spodbujali oblikovanje takšnih vsebin, ki bodo spreminjale družbene vrednote in vzorce o podobi in vlogi žensk in moških. Zato je pomembno, da so mediji obveščeni o položaju žensk in moških ter o nacionalnih in mednarodnih politikah in programih za spodbujanje enakosti spolov.

Cilji in ukrepi
 
I. ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH V KULTURI IN MEDIJIH
 
1. posebni cilj
Večja vključitev vidika enakosti spolov v kulturno politiko

Ukrep:

– Razvijanje in vzpostavljanje mehanizmov za spremljanje in spodbujanje enakih možnosti spolov v kulturi

 

Nosilca:

– MK

– UEM

 

Kazalca:

– Predlog in izvajanje mehanizmov za spremljanje in spodbujanje enakih možnosti spolov v kulturi

– Statistični podatki

2. posebni cilj
Zmanjšanje stereotipnega prikazovanja vlog žensk in moških v medijih in oglaševanju

Ukrepa:

– Podpora programom in projektom za spodbujanje medijev in oglaševalskih organizacij, da delujejo v smeri odpravljanja stereotipov in spreminjanja vzorcev glede vlog žensk in moških ter njihovih podob in vrednot

– Večja pozornost državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti, da v informiranje in ozaveščanje javnosti, kjer je to relevantno, vključijo tudi načelo enakosti spolov

 

Nosilci:

– MK

– UEM

– OSTALA MINISTRSTVA IN VLADNE SLUŽBE

– SAMOUPRAVNE LOKALNE SKUPNOSTI

 

Kazalca:

– Število in obseg programov in projektov za spodbujanje enakosti spolov v medijih in oglaševanju

– Število objavljenih prispevkov v medijih, v katerih so državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti pri informiranju in ozaveščanju javnosti pozornost namenili načelu enakosti spolov

4. Družbena blaginja žensk in moških

Skrb za razvoj in družbeno blaginjo prebivalstva vključuje skrb za kakovost življenja ljudi ter celosten pristop k telesnemu, duševnemu in socialnemu zdravju ter varstvu ljudi. Zdravstveni in socialni sistem pogosto delujeta tako, da niso v zadostni meri prepoznani načini, kako družbene, ekonomske, kulturne in politične okoliščine vplivajo na življenje žensk in moških ter na njihovo zdravje. Politike zdravstvenega in socialnega varstva morajo biti zato oblikovane glede na specifične razlike med ljudmi, na primer glede na spol, socialni status, regionalne razlike, življenjski slog, kar posledično vodi k večji pozornosti določenim problemom, ki so izrazito ženski ali moški problemi.

4.1 Zdravje

Izzivi in usmeritve

Kakovostno in trajnostno zdravstveno varstvo temelji na stalnem prepoznavanju problemov in oblikovanju programov skrbi za zdravje ljudi, pri tem pa ima kategorija spola ključno vlogo.

Zdravstveno varstvo

Politike zdravja in zdravstvenega varstva so pogosto oblikovane tako, da ne upoštevajo vidika spola, saj se pri raziskovanju bolezni največkrat predpostavljala enakost bioloških struktur pri ženskah in moških. Poleg bioloških značilnosti žensk in moških njihovo zdravje določa tudi njihov način življenja, kar se odraža v razlikah v obolevnosti in umrljivosti prebivalk in prebivalcev. Zaskrbljujoči sta predvsem trikrat višja umrljivost (mladih) moških kot žensk zaradi različnih vrst poškodb in zastrupitev ter štirikrat višja stopnja samomorilnosti moških. To se odraža tudi v razliki v pričakovanem trajanju življenja, ki je pri ženskah za osem let daljše kot pri moških.

Zdravje žensk in moških je potrebno spremljati in obravnavati ločeno glede na spol in ne v neposredni medsebojni primerjavi, kajti zaradi različnih bioloških značilnosti, reproduktivnih funkcij ter različnega načina življenja in izpostavljenosti dejavnikom tveganja zaradi različnih spolnih vlog imajo ženske in moški različne vzorce bolezni. Za zagotavljanje učinkovite in celostne skrbi za zdravje prebivalk in prebivalcev ter za odpravljanje vzrokov in zmanjševanje razlik glede na spol morajo biti programi in storitve varovanja in krepitve zdravja prilagojeni specifičnim potrebam žensk in moški.

Reproduktivno zdravje

Kljub zmanjševanju imamo v Sloveniji še vedno visoko stopnjo maternalne umrljivosti. Ravno tako se uvrščamo med razvite države z najvišjo incidenco raka materničnega vratu in raka dojke, v zadnjih desetih letih pa se je precej povišala tudi incidenca raka prostate. Relativno visoka je tudi stopnja splavnosti, ki je višja pri starejših ženskah z otroki, ki ne uporabljajo kontracepcije. Kontracepcija je bila v Sloveniji brezplačna, vendar pa v zadnjih letih nobena od novo registriranih vrst kontracepcije ni bila uvrščena na listo brezplačnih zdravil.

Varstvo reproduktivnih pravic žensk in moških je temelj politike varovanja reproduktivnega zdravja celotne populacije. Spremljanje in preučevanje reproduktivnega zdravja žensk in moških ter sodelovanje različnih strok je temeljnega pomena za oblikovanje politik varovanja in izboljšanja reproduktivnega zdravja prebivalstva, s poudarkom na tistih področjih, kjer je zdravje žensk in moških še posebej ogroženo. Poleg tega pa se morajo reproduktivne pravice zagotavljati tudi z dostopnostjo ter možnostjo izbire različnih oblik storitev, s poudarkom na brezplačni kontracepciji ter izbiri storitev v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. Za zagotavljanje takšnih storitev pa je pomembno, da so stroki na voljo smernice in navodila o svetovanju in obravnavi. Informiranje, ozaveščanje in svetovanje v vseh življenjskih obdobjih povečujejo možnosti izbire ter pripomorejo k preventivnemu varovanju reproduktivnega zdravja in zgodnjemu odkrivanju ter obravnavanju bolezni. Poleg zdravstvenih organizacij je pri teh aktivnostih izrednega pomena tudi delovanje nevladnih organizacij.

Duševno zdravje

V Sloveniji se povečuje število žensk in moških, ki poiščejo zdravstveno pomoč zaradi motenj v duševnem zdravju, ženske pogosteje na primarni ravni, delež moških, v primerjavi z ženskami, pa je nekoliko višji v bolnišnični obravnavi. Na motnje v duševnem zdravju prebivalk in prebivalcev kaže izredno visok samomorilni količnik, ki je pri moških kar štirikrat višji kot pri ženskah. Problem sodobnih družb, ki mu je potrebno nameniti posebno pozornost, so različne vrste motenj hranjenja, ki večinoma prizadenejo mlade ženske. Vendar pa na tem področju v Sloveniji nimamo zadostnih podatkov.

Tudi na področju duševnega zdravja je ključnega pomena, da se stanje spremlja in analizira ločeno glede na spol, kar omogoča oblikovanje in izvajanje programov, projektov in storitev, prilagojenih specifičnim potrebam žensk in moških. Načelo enakosti spolov pa mora biti hkrati vključeno v načrtovanje in izvajanje vseh politik na področju duševnega zdravja, tako v pravno ureditev kot druge dokumente in programe.

Cilji in ukrepi
 
I. KAKOVOSTNO ZDRAVSTVENO VARSTVO, PRILAGOJENO POTREBAM ŽENSK IN MOŠKIH
 
Posebni cilj:
Izboljšanje zdravja in zdravstvenega varstva žensk in moških ob upoštevanju razlik glede na spol

Ukrepa:

– Analiziranje in raziskovanje zdravja in zdravstvenega varstva žensk in moških ter sprejetje mehanizmov za odpravljanje vzrokov za razlike glede na spol

– Spodbujanje programov in projektov varovanja in krepitve zdravja, pri katerih je upoštevan tudi kriterij zmanjševanja razlik v zdravju glede na spol

 

Nosilec:

– MZ

 

Kazalci:

– Število analiz in raziskav o zdravju in zdravstvenem varstvu, kjer je upoštevan vidik spola

– Predlog in izvajanje mehanizmov za odpravljanje vzrokov za razlike v zdravju in zdravstvenem varstvu glede na spol

– Število in obseg programov in projektov varovanja in krepitve zdravja, kjer je upoštevan vidik spola

– Statistični podatki

II. VARSTVO REPRODUKTIVNEGA ZDRAVJA ŽENSK IN MOŠKIH
 
1. posebni cilj
Izboljšanje reproduktivnega zdravja žensk in moških

Ukrepi:

– Krepitev medresorskega in interdisciplinarnega sodelovanja na področju reproduktivnega zdravja žensk in moških, s poudarkom na preučevanju vzrokov in razvijanju mehanizmov za zmanjševanje maternalne umrljivosti

– Podpora programom in projektom za spremljanje, proučevanje in izboljšanje reproduktivnega zdravja žensk in moških, vključno s posebnimi ukrepi, s poudarkom na zgodnjem odkrivanju raka na materničnem vratu, raka dojke in raka prostate

– Vzpostavitev in spremljanje mednarodno primerljivih kazalcev o reproduktivnem zdravju žensk in moških

 

Nosilec:

– MZ

 

Kazalci:

– Število in obseg programov za spremljanje, proučevanje in izboljšanje reproduktivnega zdravja

– Zmanjšanje maternalne umrljivosti

– Zmanjšanje incidence raka na materničnem vratu, raka dojke in raka prostate

– Raven vzpostavitve in spremljanja mednarodno primerljivih kazalcev o reproduktivnem zdravju

2. posebni cilj
Povečanje dostopnosti do različnih oblik kontracepcije in možnosti izbire storitev v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja

Ukrep:

– Oblikovanje smernic ter uvedba ukrepov za povečanje dostopnosti do primerne, sprejemljive in brezplačne kontracepcije ter za povečanje možnosti izbire storitev v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja, prilagojenih potrebam in željam nosečnic, otročnic in mater

 

Nosilec:

– MZ

 

Kazalci:

– Sprejem smernic za povečanje dostopnosti do kontracepcije in možnosti izbire storitev v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja

– Uvrstitev različnih oblik kontracepcije na brezplačno listo zdravil ter število uporabnic in uporabnikov po vrsti kontracepcije

– Vrsta in kakovost storitev v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja

– Statistični podatki

3. posebni cilj
Boljša ozaveščenost in informiranost o reproduktivnem zdravju in reproduktivnih pravicah žensk in moških

Ukrep:

– Izvajanje in podpora programom in projektom ozaveščanja in informiranja o reproduktivnem zdravju ter reproduktivnih pravicah žensk in moških

 

Nosilec:

– MZ

 

Kazalca:

– Obseg, kakovost in ažurnost dosegljivih informacij o reproduktivnem zdravju in reproduktivnih pravicah

– Število in obseg programov in projektov ozaveščanja in informiranja

III. VARSTVO DUŠEVNEGA ZDRAVJA, PRILAGOJENO POTREBAM ŽENSK IN MOŠKIH
Posebni cilj
Izboljšanje varstva duševnega zdravja žensk in moških ob upoštevanju specifičnosti glede na spol

Ukrepa:

– Podpora programom, projektom in storitvam za spodbujanje in spremljanje duševnega zdravja, specifično glede na spol

– Vključitev vidika spolov v pravno ureditev in programe na področju duševnega zdravja

 

Nosilec:

– MZ

 

Kazalci:

– Število in obseg programov, projektov in storitev na področju duševnega zdravja, kjer je upoštevan vidik spola

– Raven integracije načela enakosti spolov v pravno ureditev in druge dokumente s področja duševnega zdravja

– Statistični podatki

4.2 Socialna vključenost

Izzivi in usmeritve

Stopnja tveganja revščine in razsežnost socialne izključenosti ranljivih družbenih skupin se razlikuje tudi po spolu. Stopnja tveganja revščine je višja pri ženskah kot pri moških, predvsem pri starejših, upokojenkah, ki v gospodinjstvih živijo same. Tveganje revščine pa je višje tudi v enostarševskih družinah; večina le-teh so materinske enostarševske skupnosti. Posebna skupina žensk, ki so pogosteje v položaju socialne izključenosti, so tudi kmečke ženske, ki imajo omejene možnosti pri koriščenju nekaterih socialnih pravic ter slabšo dostopnost do različnih storitev. Med bolj ranljive družbene skupine pa se uvrščajo tudi Romi in še posebej Rominje ter bivše osebe z začasnim zatočiščem, predvsem starejši, invalidi, enostarševske družine in nosečnice.

Za oblikovanje ustreznih programov in ukrepov za zmanjševanje tveganja revščine in socialne izključenosti ranljivih družbenih skupin žensk in moških je pomembno ugotavljati in spremljati razlike ločeno glede na spol. Oblikovanje in izvajanje socialno-varnostnih storitev bo toliko bolj uspešno, kolikor bolj bodo ukrepi in programi prilagojeni različnim potrebam skupin žensk in moških z večjim tveganjem revščine in socialne izključenosti.

Cilji in ukrepi
 
I. SOCIALNA VKLJUČENOST IN ZMANJŠANJE REVŠČINE ŽENSK IN MOŠKIH
 
Posebni cilj
Povečanje socialne vključenosti in zmanjšanje tveganja revščine žensk in moških

Ukrepa:

– Izvajanje programov in projektov za spremljanje in povečanje socialne vključenosti in preprečevanje tveganja revščine ranljivih družbenih skupin, z vidika spolov (npr. EQUAL)

– Izvajanje in podpora socialno-varnostnih storitev za ranljive družbene skupine žensk in moških, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov, prilagojenih različnim potrebam žensk in moških

 

Nosilca:

– MDDSZ

– MKGP

 

Kazalci:

– Število in obseg programov in projektov za spremljanje in povečanje socialne vključenosti ter preprečevanje tveganja revščine, kjer je upoštevan vidik spola

– Število in obseg socialno-varnostnih storitev in posebnih ukrepov, kjer je upoštevan vidik spola

– Statistični podatki

5. Odnosi med spoloma

Enakost spolov in enake možnosti žensk in moških morajo biti zagotovljene na vseh področjih družbenega življenja (zasebnem, kulturnem, ekonomskem, političnem in socialnem), kajti le tako lahko govorimo o polnem uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin žensk in moških. Za polno uveljavljanje teh pravic pa so potrebni sprememba tradicionalnih družbenih vzorcev in preseganje stereotipov o vlogi žensk in moških v družbi ter zagotavljanje okolja, v katerem življenje žensk in moških ni omejeno s kakršnokoli obliko nasilja in izkoriščanja.

Odnosi med spoloma, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju pravic in svoboščin, prispevajo k ustvarjanju družbe, kjer imajo ženske in moški enake možnosti uveljavljanja v javnem in zasebnem življenju. Ustvarjanje pogojev za takšno družbo ni zgolj vloga države in njene politike enakosti spolov, temveč imajo pomemben vpliv tudi gospodarstvo in različne družbene organizacije ter predvsem posameznice in posamezniki v svojih medsebojnih odnosih.

5.1 Družinsko življenje in partnerstvo

Izzivi in usmeritve

Ženske v Sloveniji poleg plačanega dela opravijo tudi večino družinskega dela, največ časa pa namenjajo gospodinjskemu delu in skrbi za otroke. Ženske so tudi tiste v družini, ki večinoma koristijo odsotnost z dela zaradi nege družinske članice oziroma člana. Moški se v zadnjih letih bolj dejavno vključujejo v domače obveznosti, predvsem v vzgojo in varstvo otrok, na kar kaže tudi zvišanje deleža očetov na dopustu za nego in varstvo otroka ter visok delež očetov, ki koristijo pravico do 15 dni očetovskega dopusta v času porodniškega dopusta matere.

Tradicionalni vzorci skrbi za družino pa se prenašajo tudi sistemsko, saj še vedno prevladuje praksa, da so ob razvezi otroci zaupani v vzgojo in varstvo materam, pri obravnavi in pomoči partnerjema pa primanjkuje celosten pristop, ki vključuje sodelovanje vseh relevantnih institucij ter strokovnjakinj in strokovnjakov.

Enakovredno partnerstvo in uravnotežena vloga žensk in moških v družinskem življenju sta temelj uresničevanja enakih možnosti v širšem družbenem kontekstu. Večja delitev družinskega dela med partnerjema na eni strani pomeni razbremenitev žensk dvojnega bremena profesionalne zaposlitve in skrbi za družino, na drugi strani pa daje moškim možnost, da se aktivno vključijo v družinsko delo. Zato je pomembno, da so programi in ukrepi oblikovani tako, da zagotavljajo enake možnosti obema staršema in jih spodbujajo k enaki odgovornosti pri skrbi za dom in družino. Posebno pozornost pa je potrebno namenjati spodbujanju aktivnega očetovstva, ki vključuje tako koriščenje očetovskega dopusta in delitev dopusta za nego in varstvo otroka med oba starša, kot delitev odsotnosti z dela zaradi nege bolnega otroka med staršema.

Pri zagotavljanju odgovornega in kakovostnega starševstva in partnerstva pa je pomembna tudi izobraževalna, svetovalna in terapevtska podpora partnerjema, ki mora, predvsem pri reševanju konfliktov, vsebovati sodelovanje vseh ustreznih institucij ter v celotni obravnavi zagotavljati enake možnosti žensk in moških.

Cilji in ukrepi
 
I. ENAKOVREDNA DELITEV DRUŽINSKEGA DELA MED ŽENSKAMI IN MOŠKIMI TER ODGOVORNO PARTNERSTVO IN STARŠEVSTVO
 
1. posebni cilj
Odpravljanje obstoječih stereotipov o vlogah žensk in moških v družini in partnerstvu ter enakovredna porazdelitev družinskega dela in starševskih odgovornosti med partnerjema

Ukrepi:

– Izvajanje in podpora programom in projektom za spodbujanje aktivnega očetovstva, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov za koriščenje očetovskega dopusta ter delitev dopusta za nego in varstvo otroka med oba starša

– Vzpostavitev in spremljanje kazalcev o koriščenju očetovskega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter o delitvi dela v družini

– Spodbujanje in podpora programom in projektom za enakomernejšo delitev odsotnosti z dela zaradi nege bolne družinske članice oziroma člana med zaposlenimi ženskami in moškimi, vključno z integracijo načela enakosti spolov v pravno ureditev

– Izvajanje in podpora programom in projektom za odpravljanje obstoječih stereotipov ter spreminjanje vzorcev obnašanja glede vlog žensk in moških v družini in partnerstvu

 

Nosilca:

– MDDSZ

– UEM

 

Kazalci:

– Število in obseg programov in projektov ter posebnih ukrepov za spodbujanje aktivnega očetovstva

– Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev o koriščenju očetovskega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka ter o delitvi dela v družini

– Število in obseg programov in projektov ter raven integracije načela enakosti spolov v vso pravno ureditev na področju delitve odsotnosti z dela zaradi nege bolne družinske članice oziroma člana

– Število in obseg programov in projektov za spreminjanje stereotipne vloge žensk in moških v družini in partnerstvu

– Statistični podatki

2. posebni cilj
Bolj odgovorno in kakovostno partnerstvo in starševstvo

Ukrepa:

– Izvajanje in podpora izobraževalnim, svetovalnim in terapevtskim storitvam, programom in projektom za odgovorno in kakovostno partnerstvo in starševstvo

– Krepitev medresorskega in interdisciplinarnega sodelovanja ter podpora programom in projektom za hitrejše ter učinkovitejše obravnavanje in pomoč partnerjema pri razvezah, dodeljevanju otrok, urejanju preživnin in stikov z otroki itd., z zagotavljanjem enakega obravnavanja žensk in moških

 

Nosilci:

– MDDSZ

– MŠŠ

– MZ

– MP

 

Kazalci:

– Število in obseg izobraževalnih, svetovalnih in terapevtskih storitev, programov in projektov za odgovorno in kakovostno starševstvo in partnerstvo

– Raven zagotavljanja enakih možnosti žensk in moških pri obravnavanju in pomoči partnerjema pri razvezah, dodeljevanju otrok, urejanju preživnin in stikov z otroki itd.

– Število otrok, dodeljenih v skupno skrbništvo ter vzgojo in varstvo očetom in materam

5.2 Nasilje nad ženskami

Nasilje nad ženskami predstavlja oviro za izboljšanje položaja žensk, saj omejuje njihovo življenje in jim onemogoča samostojnost, neodvisnost in avtonomno odločanje o sebi. Življenje brez nasilja je temeljna človekova pravica, ki se mora zagotavljati tako v zasebnem kot v javnem življenju. Problemi nasilja nad ženskami se morajo reševati sistemsko tako v domačem okolju in partnerskih odnosih kot na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja.

5.2.1 Nasilje nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih

Izzivi in usmeritve

Nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih je bolj prikrito, zato ga je tudi teže prepoznati in preprečevati. Večina takšnega nasilja je storjenega v stanovanju. Med žrtvami je največ žensk, ki so s povzročiteljem v zakonskem ali zunajzakonskem razmerju. Strokovne institucije (zdravstvene, socialne, pravosodne, izobraževalne, policija) podatkov o nasilju v družini ne vodijo koordinirano, zato je spremljanje pojavnosti nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih precej omejeno. Po ocenah nevladnih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja in odpravljanja posledic nasilja nad ženskami, je v Sloveniji delež neprijavljenega nasilja, zlasti ko gre za nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih, mnogo višji od uradnih podatkov. Na razsežnosti nasilja kaže tudi potreba po razširitvi mreže zatočišč in drugih oblik pomoči za ženske in otroke, ki doživljajo nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih. Ne moremo pa tudi mimo problema nasilja nad ženskami, pripadnicami ranljivih družbenih skupin (npr. starejše ženske, invalidke, pripadnice etničnih manjšin brez državljanstva), ki jim je pogosto onemogočen dostop do pomoči, bodisi zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi različnih administrativnih ovir.

Nasilje nad ženskami v Sloveniji ni več samo problem zasebne sfere, temveč je dobilo širše družbene razsežnosti s prepoznanjem potrebe po sistemski ureditvi preprečevanja nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih. V prvi vrsti je potrebna interdisciplinarno usklajena obravnava žrtev nasilja v zakonodaji in v praksi. Zakonodaja in programi pomoči morajo sistemsko obravnavati žrtev, storilca, ukrepe strokovnih institucij in ozaveščanje širše družbe ter določati primerno pravno, socialno in drugo varstvo. Zato sta pomembna stalno usposabljanje in izobraževanje različnih strokovnih kadrov, ki se srečujejo z žrtvami nasilja: policije, pravosodja, zdravstva, socialnega dela, šolstva, strokovnega svetovanja. Poleg tega pa je potrebno v vseh ustreznih institucijah vzpostaviti koordinirano spremljanje podatkov o nasilju nad ženskami, s poudarkom na kazalcih, ki jih je sprejela Evropska unija.

Celoten sistem preprečevanja nasilja nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih mora temeljiti na ničelni strpnosti do vseh vrst nasilja. Poleg tega pa se mora vrednostni sistem v slovenski družbi razvijati v smeri, kjer bo nasilje prepoznano kot nedopustno kršenje temeljnih človekovih pravic. Zato je nujno načrtno ozaveščanje javnosti o problematiki nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih, predvsem pa vključevanje tematike nesprejemljivosti nasilja, nenasilnih načinov reševanja konfliktov, spoštovanja človekovih pravic ter razvoja osebnih in družbenih vrednot v šolske programe.

Cilji in ukrepi
 
I. SISTEMSKA UREDITEV PREPREČEVANJA NASILJA NAD ŽENSKAMI
 
1. posebni cilj
Izboljšanje pravne ureditve za preprečevanje nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih ter njeno učinkovito izvajanje

Ukrep:

– Dopolnitev pravne ureditve za preprečevanje nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih ter razvijanje in vzpostavljanje mehanizmov za njeno učinkovito izvajanje in ocenjevanje

 

Nosilci:

– MDDSZ

– MNZ

– MP

– MZ

– UEM

 

Kazalca:

– Raven dopolnitve pravne ureditve za preprečevanje nasilja v domačem okolju in partnerskih odnosih

– Raven vzpostavitve mehanizmov za spremljanje izvajanja zakonodaje o nasilju nad ženskami

2. posebni cilj
Izboljšanje sistemske obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev nasilnih dejanj

Ukrepa:

– Krepitev medresorskega in interdisciplinarnega sodelovanja ter podpora programom, projektom in protokolom za sistemsko obravnavo žensk z izkušnjo nasilja in povzročiteljev nasilja, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov, prilagojenih žrtvam in povzročiteljem nasilja

– Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU o nasilju nad ženskami

 

Nosilci:

– MNZ

– MDDSZ

– MP

– MZ

 

Kazalca:

– Število in obseg programov in projektov ter protokolov, ki se nanašajo na sistemsko obravnavo žensk z izkušnjo nasilja in povzročiteljev nasilja

– Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev EU o nasilju nad ženskami

II. NIČELNA STRPNOST DO NASILJA NAD ŽENSKAMI
 
1. posebni cilj:
Boljša usposobljenost in večja dovzetnost strokovnih kadrov na področju preprečevanja in obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev nasilnih dejanj

Ukrep:

– Izvajanje in podpora programom in projektom usposabljanj za strokovne kadre v različnih organizacijah, ki delajo na področju preprečevanja nasilja ter obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev nasilnih dejanj

 

Nosilci:

– MNZ

– MDDSZ

– MP

– MZ

– MŠŠ

 

Kazalec:

– Število in obseg programov in projektov za usposabljanje strokovnih kadrov, ki delajo na področju preprečevanja nasilja ter obravnave žensk z izkušnjo nasilja in storilcev nasilnih dejanj

2. posebni cilj
Boljša ozaveščenost in informiranost o problematiki nasilja nad ženskami

Ukrepa:

– Izvajanje in podpora programom in projektom za ozaveščanje in informiranje o problematiki nasilja nad ženskami, vključno s posebnimi ukrepi za posamezne ciljne skupine

– Oblikovanje priporočil, smernic in navodil za pedagoški in svetovalni kader o vključitvi vsebin o problematiki nasilja ter načinih nenasilnega reševanja konfliktov v šolski kurikulum

Nosilci:

– MNZ

– MDDSZ

– MŠŠ

– UEM

 

Kazalca:

– Število in obseg programov in projektov za ozaveščanje in informiranje o problematiki nasilja nad ženskami

– Sprejem priporočil in smernic za pedagoški in svetovalni kader o vključitvi vsebin problematike nasilja ter načinih nenasilnega reševanja konfliktov v šolski kurikulum

5.2.2 Trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje

Izzivi in usmeritve

Slovenija je na področju trgovine z ženskami za namene spolnega izkoriščanja tako država izvora, kot tudi država tranzita in ciljna država. Uradni podatki o trgovini z ljudmi in izkoriščanju zaradi prostitucije in pornografije so skopi, saj so prijave kaznivih dejanj zelo redke. Neustrezno je urejena tudi celovita pomoč in podpora žrtvam trgovine z ljudmi, saj področna zakonodaja žrtvam brez državljanstva RS ali drugega pravno urejenega statusa tega ne omogoča.

Pomembno je, da se preprečevanje trgovine z ljudmi in izkoriščanja za potrebe prostitucije in pornografije sistemsko uredi, predvsem s prilagoditvami pravne ureditve in postopkov standardom, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij in sporazumov. Potrebno je tudi vzpostaviti medinstitucionalno koordiniran sistem spremljanja podatkov. Koordinirano sodelovanje vseh ustreznih institucij, vladnih in nevladnih, je tudi na tem področju bistvenega pomena za preprečevanje trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja ter učinkovito obravnavo. Enako pomembno pa je tudi preučevanje in odpravljanje vzrokov za trgovino z ljudmi, vključno s povpraševanjem po prostituciji.

Za reševanje te problematike je izrednega pomena izboljšanje ozaveščenosti in informiranosti o nevarnostih in posledicah trgovine z ljudmi ter spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije. Ozaveščanje mora biti usmerjeno tako v posamezne ciljne skupine, ki so bodisi potencialne žrtve bodisi osebe, s katerimi žrtve pridejo v stik, kot širšo javnost, da začne takšna dejanja dojemati kot nedopustna in kot kršenje človekovih pravic in svoboščin.

Cilji in ukrepi
 
I. SISTEMSKA UREDITEV PREPREČEVANJA TRGOVINE Z LJUDMI IN SPOLNEGA IZKORIŠČANJA ZARADI PROSTITUCIJE IN PORNOGRAFIJE
 
1. posebni cilj:
Izboljšanje pravne ureditve na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije

Ukrep:

– Dopolnitev pravne ureditve na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije ter razvijanje in vzpostavljanje mehanizmov za njeno učinkovito izvajanje in ocenjevanje

 

Nosilci:

– MP

– MNZ

– MZZ

 

Kazalca:

– Raven dopolnitve pravne ureditve na področju preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije

– Raven vzpostavitve mehanizmov za spremljanje izvajanja zakonodaje o preprečevanju trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije

2. posebni cilj
Izboljšanje sistemske obravnave preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije

Ukrepa:

– Vzpostavitev in spremljanje mednarodno primerljivih kazalcev o trgovini z ljudmi in spolnem izkoriščanju zaradi prostitucije in pornografije

– Krepitev medresorskega in interdisciplinarnega sodelovanja ter podpora programom, projektom in protokolom za sistemsko obravnavo preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije

 

Nosilci:

– MNZ

– MP

– MZZ

– MDDSZ

– MZ

 

Kazalca:

– Raven vzpostavitve in spremljanja mednarodno primerljivih kazalcev o trgovini z ljudmi in spolnem izkoriščanju zaradi prostitucije in pornografije

– Število in obseg programov in projektov ter protokolov, ki se nanašajo na sistemsko obravnavo preprečevanja trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije

3. posebni cilj
Boljša ozaveščenost in informiranost o problematiki trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije

Ukrepa:

– Izvajanje in podpora programom in projektom za ozaveščanje in informiranje o problematiki trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije, vključno s posebnimi ukrepi za posamezne ciljne skupine

– Oblikovanje priporočil, smernic in navodil za pedagoški in svetovalni kader o vključitvi vsebin o problematiki trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije v šolski kurikulum

 

Nosilci:

– MNZ

– MZZ

– MŠŠ

– MDDSZ

 

Kazalca:

– Število in obseg programov in projektov za ozaveščanje in informiranje o problematiki trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije

– Sprejem priporočil in smernic za pedagoški in svetovalni kader o vključitvi vsebin o problematiki trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja zaradi prostitucije in pornografije v šolski kurikulum

5.2.3 Spolno nasilje

Izzivi in usmeritve

Uradni statistični podatki o spolnem nasilju nad ženskami so pomanjkljivi in po izkušnjah nevladnih organizacij, ki se srečujejo z žrtvami takšnega nasilja, kar nekajkrat nižji od dejanskega stanja. Žrtve spolnega nasilja so v večini primerov ženske in otroci, storilec pa je večinoma moški, ki ga žrtev pozna: prijatelj, sorodnik, partner, sodelavec, sosed, znanec.

Reševanje problematike spolnega nasilja zahteva celosten pristop pri obravnavi žrtve in storilca. V prvi vrsti je pomembno, da žrtve začnejo kakršne koli oblike spolnega nasilja prepoznavati kot nedopustne in da obstaja širok spekter možnih oblik pomoči, od institucionalnih in pravnih do psihosocialnih. Za oblikovanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje spolnega nasilja sta pomembna vzpostavitev sistema spremljanja podatkov ter izvajanje podrobnejših raziskav o vseh vrstah spolnega nasilja.

Cilji in ukrepi:
 
I. SISTEMSKA UREDITEV PREPREČEVANJA SPOLNEGA NASILJA IN NIČELNA STRPNOST DO SPOLNEGA NASILJA
 
Posebni cilj
Izboljšanje sistemske obravnave spolnega nasilja

Ukrepi:

– Vzpostavitev in spremljanje mednarodno primerljivih kazalcev o spolnem nasilju

– Krepitev medresorskega in interdisciplinarnega sodelovanja ter podpora programom, projektom in protokolom za sistemsko obravnavo spolnega nasilja, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov in programov, prilagojenih žrtvam in storilcem spolnega nasilja

– Izvajanje in podpora programom in projektom za ozaveščanje in informiranje o problematiki spolnega nasilja za različne ciljne skupine

 

Nosilci:

– MNZ

– MDDSZ

– MZ

– MŠŠ

– MP

– UEM

 

Kazalci:

– Raven vzpostavitve in spremljanja mednarodno primerljivih kazalcev o spolnem nasilju

– Število in obseg programov in projektov ter protokolov, ki se nanašajo na sistemsko obravnavo spolnega nasilja

– Število in obseg programov in projektov za ozaveščanje in informiranje o problematiki spolnega nasilja

6. Procesi odločanja

Odločanje pomeni izvajanje ekonomske in politične moči ter vpliva pri vodenju in upravljanju na vseh ravneh. Izvaja se preko mehanizmov, procesov in institucij, skozi katere se pogajajo, sprejemajo in izvajajo odločitve. Uravnotežena zastopanost spolov v procesih odločanja pomeni, da so na vseh področjih in ravneh odločanja enakovredno udeležene tako ženske kakor moški. Le s številčno uravnoteženo zastopanostjo ter z medsebojnim spoštovanjem različnih mnenj, lahko ženske in moški enakovredno vplivajo na razvojne procese v družbi. Hkrati pa uravnotežena delitev moči in vpliva izboljšuje in razširja vsebine, na katerih temeljijo odločitve o različnih javnih zadevah.

6.1 Politično odločanje

Izzivi in usmeritve

Ženske in moški v Sloveniji imajo pravno formalno enake politične pravice. Vendar pravno-formalno enak položaj ženskam in moškim v praksi ne zagotavlja njihovega dejansko enakega položaja v političnem odločanju. Glede na delež v celotni strukturi prebivalstva v državi so ženske neustrezno zastopane na vseh ravneh političnega odločanja – tako v voljenih kot v imenovanih političnih telesih, tako na državni kot na lokalni ravni.

Za večjo prisotnost žensk v politiki je pomembno, da so v prvi vrsti zagotovljeni mehanizmi, od zakonodaje do posebnih ukrepov znotraj političnih strank, ki ženskam omogočajo lažji vstop in udeležbo v politiki. Poleg tega mora biti ženskam kot političarkam naklonjeno tudi širše družbeno in politično okolje, v katerem se odločajo za dejavno vlogo v politiki. Pri tem je izrednega pomena politična kultura znotraj strank ter v političnih telesih na lokalni, državni in nadnacionalni ravni.

Cilji in ukrepi
 
I. URAVNOTEŽENA ZASTOPANOST IN UDELEŽBA ŽENSK IN MOŠKIH V POLITIČNEM ODLOČANJU
 
Posebni cilj
Povečanje zastopanosti in udeležbe žensk na vseh ravneh političnega odločanja ter ustvarjanje politične kulture, ki temelji na enakosti spolov

Ukrepi:

– Dopolnitev zakonodaje za povečanje deleža žensk na kandidatnih listah

– Izvajanje in podpora programom in projektom za doseganje uravnotežene zastopanosti spolov, vključno z uvajanjem posebnih ukrepov

– Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU ter drugih mednarodno primerljivih kazalcev o političnem odločanju

– Izvajanje in podpora programom in projektom za ozaveščanje in informiranje o koristih in prednostih uravnotežene zastopanosti žensk in moških pri političnem odločanju, za različne ciljne skupine

– Integracija načela enakosti spolov v politično kulturo

 

Nosilci:

– MNZ

– UEM

– SLUŽBA VLADE RS ZA LOKALNO SMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO

 

Kazalci:

– Dopolnjena zakonodaja s posebnimi ukrepi za povečanje deleža žensk na kandidatnih listah

– Število in obseg programov ter projektov, ki se nanašajo na uravnoteženo zastopanost spolov

– Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev EU ter drugih mednarodno primerljivih kazalcev o političnem odločanju

– Število in obseg programov in projektov za ozaveščanje in informiranje o koristih in prednostih uravnotežene zastopanosti žensk in moških pri političnem odločanju

6.2 Javna uprava in pravosodje

Izzivi in usmeritve

Zastopanost žensk in moških v vladnih organih in organih javne uprave je v primerjavi z zastopanostjo na političnem področju bolj uravnotežena. Največje razlike med spoloma obstajajo na eni strani v telesih z veliko politično močjo (delovna telesa vlade), kjer je delež žensk najnižji, na drugi strani pa v telesih, kjer se odloča o socialnih zadevah, kjer delež žensk močno presega delež moških. Na sodiščih in tožilstvih je delež žensk nekoliko višji od deleža moških, vendar pa upada s hierarhijo pristojnosti sodišča oziroma tožilstva.

Na imenovanja na položaje v javni upravi in pravosodju je mogoče vplivati, zato je pomembno, da se spoštuje pravna ureditev, ki zavezuje k uravnoteženi zastopanosti spolov. Sistematično spremljanje in analiziranje zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja v javni upravi in pravosodju je tudi pogoj za uvedbo ukrepov za spodbujanje večje uravnoteženosti spolov.

Cilji in ukrepi
 
I. URAVNOTEŽENA ZASTOPANOST ŽENSK IN MOŠKIH NA IMENOVANIH POLOŽAJIH V JAVNI UPRAVI IN PRAVOSODJU
 
Posebni cilj
Uravnoteženje zastopanosti žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju

Ukrepa:

– Vzpostavitev in izvajanje mehanizmov za sistematično spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju, vključno s posebnimi ukrepi in programi

– Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU ter drugih mednarodno primerljivih kazalcev o odločanju na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju

 

Nosilca:

– UEM

– MJU

 

Kazalca:

– Raven vzpostavitve mehanizmov za sistematično spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju

– Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev EU ter drugih mednarodno primerljivih kazalcev o odločanju na imenovanih položajih v javni upravi in pravosodju

6.3 Družbeno-ekonomsko področje

Izzivi in usmeritve

V izobrazbeni strukturi žensk in moških v Sloveniji ni bistvenih razlik: ženske imajo v povprečju nekoliko višjo izobrazbo od moških. Ženske predstavljajo tudi skoraj polovico delovno aktivnega prebivalstva. Vendar pa je delež žensk na visokih in vodilnih položajih mnogo nižji od deleža moških, tako v gospodarskih in poslovnih družbah kot v organizacijah socialnih partnerjev ter ostalih združenjih in organizacijah.

Spremljanje in ovrednotenje zaposlitvenih in kariernih poti potencialnih kandidatk za visoke vodilne in upravljavske položaje je pomembno z vidika prepoznavanja ovir za nizko zastopanost žensk na teh položajih v gospodarstvu, sindikatih ter združenjih in ostalih organizacijah. Na podlagi tega je potrebno uvajati ukrepe za spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov v vodstvenih organih gospodarstva, organizacij socialnih partnerjev, drugih združenj ter nevladnih organizacij.

Cilji in ukrepi
 
I. URAVNOTEŽENA ZASTOPANOST ŽENSK IN MOŠKIH NA POLOŽAJIH ODLOČANJA NA DRUŽBENO-EKONOMSKEM PODROČJU
 
Posebni cilj:
Povečanje zastopanosti žensk na položajih odločanja v gospodarstvu, sindikatih, združenjih in organizacijah

Ukrepa:

-        Vzpostavitev in izvajanje mehanizmov za sistematično spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja v gospodarstvu, sindikatih, združenjih in organizacijah, vključno s posebnimi ukrepi in programi

-        Vzpostavitev in spremljanje kazalcev EU o odločanju na družbeno-ekonomskem področju

Nosilci:

-        UEM

-        MG

-        MDDSZ

Kazalca:

-        Raven vzpostavitve mehanizmov za sistematično spremljanje in spodbujanje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja v gospodarstvu, sindikatih, združenjih in organizacijah

-        Raven vzpostavitve in spremljanja kazalcev EU o odločanju na družbeno-ekonomskem področju

KAZALCI O POLOŽAJU ŽENSK IN MOŠKIH

Na vseh področjih, ki jih zajema nacionalni program, so določeni kazalci, s katerimi se bo spremljalo izvajanje posameznih ukrepov za doseganje opredeljenih ciljev na področju politike enakosti spolov v obdobju izvajanja nacionalnega programa, od leta 2005 do 2013.

Poleg kazalcev za spremljanje izvajanja politike enakosti spolov, kot jo določa nacionalni program, pa je potrebno natančno in sistematično spremljati tudi položaj in spremembe v položaju žensk in moških v družbenem in zasebnem življenju. Kazalci o položaju žensk in moških se po posameznih področjih spremljajo na podlagi nacionalnih baz podatkov oziroma sprejetih kazalcev Evropske unije, katerim se prilagaja nacionalni sistem zbiranja podatkov.

V nadaljevanju so za vsa področja družbenega življenja, na katerih nacionalni program določa cilje in ukrepe za zagotavljanje enakih možnosti žensk in moških, opredeljeni kazalci za spremljanje položaja žensk in moških.

1. Trg dela in zaposlovanje

Kazalci za spremljanje evropskih zaposlitvenih smernic:

-        Stopnja aktivnosti po spolu in starostnih skupinah

-        Stopnja zaposlenosti po spolu in starostnih skupinah

-        Skupna rast zaposlovanja po spolu

-        Stopnja brezposelnosti po spolu in starostnih skupinah

-        Stopnja dolgotrajne brezposelnosti po spolu

-        Nestandardna zaposlitev po spolu

   – določen čas, po vzroku (zaradi izobraževanja ali usposabljanja; ker ne najdejo stalnega dela; ker ne želijo stalnega dela; poizkusna doba)

   – skrajšan delovni čas, po vzroku (zaradi izobraževanja ali usposabljanja; zaradi lastne bolezni ali nesposobnosti; ker ne najdejo zaposlitve za polni delovni čas; ker nikoli niso delali za polni delovni čas; skrb za otroke in ostale odvisne osebe)

   – samozaposlenost (od tega skrajšani delovni čas)

-        Delovni čas tedensko, po spolu

-        Nadurno delo tedensko, po spolu

-        Dosežena šolska izobrazba mladih po spolu

-        Razlike med spoloma

   – v brezposelnosti

   – absolutne razlike pri dolgotrajni brezposelnosti

   – v zaposlovanju

   – v delovni aktivnosti po starosti in izobrazbi

   – poklicno razlikovanje

   – ločevanje po sektorjih

   – plače

-        Vpliv starševstva na zaposlitev po spolu

Ostali pomembni kazalci za spremljanje enakih možnosti spolov na trgu dela:

-        Zaposlitev po spolu in stopnji šolske izobrazbe zaposlenih

-        Zaposlitev po spolu in stopnji strokovne usposobljenosti

-        Zaposlitev po spolu in poklicih

-        Zaposlitev po spolu in dejavnosti

-        Zaposlitev po spolu in poklicnih kvalifikacijah

-        Povprečne plače po spolu in dejavnostih

-        Povprečne plače po spolu in poklicnih kvalifikacijah

-        Vseživljenjsko učenje po spolu, starosti

-        Dnevno varstvo otrok (natančnejši kazalec v poglavju »Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja«)

-        Primeri in dnevi odsotnosti z dela po razlogih in spolu

Kazalci EU o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu:

-        Število zaposlenih, ki so prijavili spolno nadlegovanje v pristojnih organih (v podjetju, na inšpektoratu za delo, pri zagovornici za enake možnosti žensk in moških, na policiji)

-        Število zasebnih in javnih podjetij, ki imajo preventivno politiko proti spolnemu nadlegovanju, in njihov delež glede na vse delodajalce oziroma delodajalke

-        Število podjetij, ki imajo postopke za sankcioniranje kršiteljev, in njihov delež glede na vse delodajalce oziroma delodajalke

2. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Kazalci EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja:

-        Zaposleni moški in ženske na starševskem dopustu, kot delež vseh zaposlenih staršev

-        Porazdelitev koriščenja starševskega dopusta med zaposlene ženske in moške kot delež vsega starševskega dopusta

-        Otroci v dnevnem varstvu (zunaj družine) kot delež vseh otrok v isti starostni skupini:

   – pred vstopom v neobvezen predšolski sistem (med dnevom)

   – v neobveznem ali podobnem predšolskem sistemu (izven delavnika predšolskega sistema)

   – v obveznem osnovnem šolstvu (izven delavnika šole)

-        Celovite in integrirane politike, predvsem zaposlitvene politike, usmerjene na spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja

-        Ženske in moški nad 75 let, ki potrebujejo dnevno oskrbo, kot delež vseh žensk in moških nad 75 let, po vrsti oskrbe:

   – živijo v specializiranih institucijah,

   – imajo plačano pomoč na domu,

   – oskrba na domu s strani družinskih članov in članic

-        Običajen obratovalni čas javnih storitev (npr. uradi upravnih enot, pošte, vrtci itd.) med tednom in med vikendom

-        Običajen obratovalni čas trgovin med tednom in med vikendom

-        Poraba dnevnega časa zaposlenega starša, ki živi s partnerico oziroma partnerjem in ima enega ali več otrok, starih manj kot 12 let, oziroma vzdrževanih otrok, za:

   – plačano delo

   – prevoz

   – osnovni čas za domače delo

-        ostali čas za družinsko delo (vzgoja in nega otrok, skrb za ostarele družinske članice oziroma člane)

-        Poraba dnevnega časa zaposlenega starša, ki živi brez partnerice oziroma partnerja in ima enega ali več otrok, starih manj kot 12 let, oziroma vzdrževanih otrok, za:

   – plačano delo

   – prevoz

   – osnovni čas za domače delo

-        ostali čas za družinsko delo (vzgoja in nega otrok, skrb za ostarele družinske člane oziroma članice)

Ostali pomembni kazalci za spremljanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja:

-        Primeri in dnevi odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana oziroma članice

-        Število vrtcev in razpoložljivih mest ter regionalna razporeditev vrtcev

3. Vzgoja, izobraževanje in šport

Kazalci za spremljanje enakih možnosti spolov v vzgoji, izobraževanju in športu:

-        Število in delež učenk in učencev v izobraževalnih programih na srednji stopnji, po spolu in področju programa,

-        Število in delež študentk in študentov po spolu in študijskem programu,

-        Število in delež deklic in dečkov iz ranljivih družbenih skupin v izobraževalnih programih, po stopnji in področju programa,

-        Število in delež učenk in učencev v določenih športnih, kulturno-umetniških in izobraževalnih dejavnostih, po spolu in vrsti programa,

-        Javna sredstva, namenjena različnim športnim, kulturno-umetniškim in izobraževalnim dejavnostim,

-        Usposabljanje vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljic in učiteljev na predšolski, osnovni in srednji stopnji o enakih možnostih žensk in moških

4. Znanost in raziskovanje

Kazalci EU o enakih možnostih žensk in moških v znanosti in raziskovanju:

Koliko žensk:

-        Delež specialistk in specialistov, magistric in magistrov ter doktoric in doktorjev znanosti po spolu

-        Absolutno število raziskovalk po institucionalnem sektorju

-        Delež raziskovalk po institucionalnem sektorju

-        Delež raziskovalk v visokošolskem sektorju

-        Delež raziskovalk v vladnem sektorju

-        Delež raziskovalk v poslovnem sektorju

-        Raziskovalke in raziskovalci na 1000 zaposlenih, po spolu in institucionalnem sektorju

-        Znanstvenice in znanstveniki ter inženirke in inženirji kot delež zaposlenih, po spolu

-        Razmerje med novimi specialistkami in specialisti, magistricami in magistri ter doktoricami in doktorji znanosti v letu t in številom mladih raziskovalk in raziskovalcev, zaposlenih na univerzah in v javnih raziskovalnih centrih, po spolu, v visokošolskem in vladnem sektorju, v letu t+1

Horizontalna segregacija:

-        Delež specialistk in specialistov, magistric oziroma magistrov in doktoric oziroma doktorjev znanosti po področju študija in spolu

-        Stopnja feminizacije glede na institucionalni sektor in po glavnih področjih znanosti

-        Delež starostne porazdelitve raziskovalk in raziskovalcev znotraj glavnih področjih znanosti, po spolu in institucionalnem sektorju

-        Specialistke in specialisti, magistrice in magistri ter doktorice in doktorji znanosti kot delež vseh zaposlenih, po spolu

-        Indeks segregacije zaradi spola raziskovalk in raziskovalcev, po področju znanosti in sektorju

Vertikalna segregacija:

-        Razmerje akademskega oziroma raziskovalnega osebja: vse stopnje akademskega oziroma raziskovalnega osebja po spolu (že zagotovljeno za visokošolski sektor, zaželeno tudi za druge institucionalne sektorje na področju raziskovalne dejavnosti)

-        Delež znanstveno-raziskovalnega osebja po spolu, poklicu in institucionalnem sektorju

-        Stopnja feminizacije med najvišjim raziskovalnim osebjem

-        Distribucija znanstveno-raziskovalnega osebja po sektorjih in spolu (v deležih)

Razlike v plačah:

-        Razlike v plačah po spolu ter stopnji izobrazbe in institucionalnem sektorju

Stopnja uspešnosti:

-        Stopnja uspešnosti prijav za financiranje raziskav po spolu

-        Število podeljenih akademskih nagrad po spolu in področjih

-        Delež žensk med člani oziroma članicami javno vodenih znanstvenih svetov

-        Delež zaposlenih raziskovalk in raziskovalcev s pogodbami za določen čas, po spolu, v primerjavi s celotnim številom zaposlenih raziskovalk in raziskovalcev

5. Kultura, mediji in oglaševanje

Kazalci o enakih možnostih žensk in moških v kulturi, medijih in oglaševanju:

-        Pritožbe in razsodbe oglaševalskega razsodišča o primerih kršenja načela enakosti spolov

-        Delež žensk pri sooblikovanju kulturne politike:

   – na vodilnih položajih v državnih javnih zavodih in skladih

   – na vodilnih položajih v občinskih javnih zavodih

   – na vodilnih položajih v splošnih knjižnicah

   – v strokovnih komisijah na Ministrstvu za kulturo (članice in člani, predsednice in predsedniki)

   – v nacionalnih svetih (članice in člani, predsednice in predsedniki)

-        Uspeh organizacij, ki promovirajo žensko ustvarjalnost na razpisih za (so)financiranje kulturno-umetniških programov in projektov

-        Oblike in število neposrednih podpor ustvarjalkam in ustvarjalcem (delovne štipendije, samozaposlenost v kulturi) po spolu

6. Zdravje

Kazalci o zdravju žensk in moških:

Zdravje in zdravstveno varstvo

– Zdravje in kakovost življenja po spolu

-        Obolevnost prebivalstva po vrsti bolezni, spolu in starosti

-        Umrljivost prebivalstva po vzroku, spolu in starosti

-        Pričakovano trajanje življenja po spolu

Reproduktivno zdravje

-        Stopnja rodnosti

-        Stopnja maternalne umrljivosti

-        Stopnja dovoljene splavnosti po starostnih skupinah

-        Uporaba kontracepcije (pri ženskah in moških) po vrsti kontracepcije in starosti

-        Dostopnost kontracepcije po vrsti kontracepcije (brezplačne in plačljive oblike kontracepcije, čakalna doba na sterilizacijo itd.)

-        Obiski (preventivni in kurativni pregledi) v primarnem reproduktivnem zdravstvenem varstvu žensk in delež napotenih k specialistu in v bolnišnico

-        Preventivni obiski zaradi odkrivanja raka dojk v primarnem reproduktivnem zdravstvenem varstvu žensk

-        Zbolevnost in umrljivost zaradi raka materničnega vratu, raka dojke in raka prostate

-        Prevalenca neplodnosti, po spolu

-        Prijavljeni primeri spolno prenosljivih okužb po spolu in starostnih skupinah

Duševno zdravje

-        Obiski v zdravstvenem varstvu (na primarni in sekundarni ravni) zaradi motenj v duševnem zdravju, po spolu

-        Uporaba zdravil za zdravljenje motenj v duševnem zdravju, po spolu

-        Število samomorov in samomorilni količnik po spolu in starosti

-        Incidenca in prevalenca motenj hranjenja po spolu in starosti

7. Socialna vključenost

Kazalci socialne povezanosti, sprejeti v Laeknu:

-        Stopnja tveganja revščine pred transferji

-        Stopnja tveganja revščine po transferjih

-        Stopnja tveganja revščine glede na starost in spol

-        Stopnja tveganja revščine glede na najpogostejši status aktivnosti in spol

-        Stopnja tveganja revščine glede na tip gospodinjstva

-        Stopnja tveganja revščine glede na stanovanjsko razmerje

-        Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji glede na spol

-        Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih glede na spol

8. Družinsko življenje in partnerstvo

Kazalci o enakih možnostih žensk in moških v družinskih in partnerskih odnosih:

-        Poraba časa za skrb za gospodinjstvo in skrb za družino, po spolu in starosti

-        Očetje, ki koristijo dopust za nego in varstvo otroka

   – število očetov

   – starost, izobrazba, poklic očetov

   – število dni

   – oblika (polna odsotnost z dela, krajši delovni čas)

-        Očetje, ki koristijo očetovski dopust

   – število očetov

   – starost, izobrazba, poklic očetov

   – število dni

   – oblika

-        Število tečajnikov v šolah za starše po starosti, spolu in zdravstvenih regijah

-        Oblike družinskih in partnerskih skupnosti, po tipu družine/partnerske skupnosti, številu in starosti otrok ter tipu naselja:

   – mestna/nemestna naselja

   – mati z otroki (mlajšimi od 6 let, mlajšimi od 25 let)

   – oče z otroki (mlajšimi od 6 let, mlajšimi od 25 let)

   – zakonski par z otroki

   – zunajzakonska partnerja z otroki

-        Sklenitve zakonskih zvez in razveze zakonskih zvez

-        Število sodnih obravnav družinskih in partnerskih sporov

-        Število otrok, dodeljenih v skupno skrbništvo ter vzgojo in varstvo očetom in materam

9. Nasilje nad ženskami v domačem okolju in partnerskih odnosih

Kazalci EU o nasilju nad ženskami:

1. Profil žensk žrtev nasilja

1.A število žensk žrtev nasilja v družini

-        število žrtev po kazenskih statistikah

-        število žrtev po raziskavah

-        drugi pomembni statistični podatki (npr. št. žensk, ki iščejo zdravstveno pomoč, število žensk, ki iščejo zavetišče v kriznih centrih, itd.)

1.B informacije o ženskah žrtvah nasilja

-        razmerje do povzročitelja

-        starost

-        zakonski stan

-        državljanstvo

-        drugi pomembni podatki (npr. izobrazba, status aktivnosti itd.)

2. Profil povzročitelja nasilja

2.A število povzročiteljev nasilja v družini

-        število povzročiteljev po kazenskih statistikah

-        število povzročiteljev po raziskavah

-        število povzročiteljev, ki iščejo pomoč v kriznih centrih

-        drugi pomembni statistični podatki (npr. št. moških, ki iščejo zdravstveno pomoč, itd.)

2.B informacije o povzročitelju nasilja

-        razmerje do žrtve

-        starost

-        zakonski stan

-        državljanstvo

-        drugi pomembni podatki (npr. izobrazba, status aktivnosti itd.)

3. Podpora žrtvi (vrsta podpore žrtvi)

-        svetovalni centri

-        krizni centri

-        24-urni SOS telefon

-        krizni centri za ženske (št. zavetišč na prebivalstvo, št. prošenj za zavetišče, št. zavrnitev, financiranje centrov)

-        vodič po razpoložljivi podpori

-        posebne policijske enote za podporo žrtvam

-        pravno svetovanje za žrtve

-        uradne informacije na internetu glede nasilja nad ženskami

-        podpora oziroma tečaji za žrtve pri vstopanju na trg dela

-        protokoli zdravja za žrtve (npr. zdravstvena oskrba in zdravljenje)

-        usklajevanje javnega podpornega sistema

-        posebne podporne storitve za ranljive skupine

-        drugi podporni ukrepi

4. Ukrepi, ki naslavljajo moškega povzročitelja, da prekine krog nasilja

4.A ukrepi za prekinitev kroga nasilja

-        svetovanje

-        psihološko oziroma psihiatrično zdravljenje

-        programi resocializacije v zaporih

-        krizni centri za moške

-        drugi ukrepi

5. Usposabljanje strokovnega osebja

5.A vrste usposabljanj

-        vrsta izobraževanja novega osebja

-        vrsta izobraževanja sedanjega osebja

5.B ciljne skupine

-        osebje v policiji

-        osebje v pravosodju

-        zdravstveni delavci in delavke

-        drugo osebje, npr. socialni delavci in delavke, tolmači itd.

-        NVO, vključno s prostovoljci in prostovoljkami, ki delajo v kriznih centrih

-        druge skupine

6. Prizadevanja države pri odpravi nasilja nad ženskami

6.A zakonodaja in pravosodje

-        sedanje stanje na področju zakonodaje

-        zakonodajne spremembe v zadnjih petih letih

-        število sodnih odločb

-        število obsodb – specificirati

-        število zavrženih primerov

-        drugi ukrepi (npr. odstranitev povzročitelja iz doma, prepoved približevanja itd.)

6.B raziskave in projekti

-        projekti, ki jih je spodbudila država v zadnjih petih letih

-        projekti, začeti brez državne spodbude v zadnjih petih letih

6.C politika

-        ali je vlada sprejela Nacionalni akcijski načrt o nasilju nad ženskami in če je, kdaj

-        katere teme so zajete v akcijskem načrtu

-        proračun, namenjen za uresničevanje akcijskega načrta, vključno s procentom državnega proračuna

-        ali je bil akcijski načrt evalviran – kako in kdaj

6.D ukrepi za ozaveščanje in preventivni ukrepi

-        informativne kampanje, naslovljene na povzročitelja

-        informativne kampanje, naslovljene na žrtev

-        informativne kampanje, naslovljene na strokovnjake in strokovnjakinje, ki delajo z žrtvami ali povzročitelji

-        splošne informacije, naslovljene na celotne prebivalstvo

-        druge kampanje ozaveščanja

6.E proračun

-        kolikšen je državni proračun za boj proti nasilju v družini nad ženskami

7. Evalvacija

7.A dosežen napredek

-        statistične spremembe pri indikatorjih 1 + 2

-        poročila o napredku

-        drugi ukrepi za nadziranje napredka ali za objavljanje o doseženih rezultatih

7.B spoznanja na podlagi naučenega

-        prizadevanja oziroma pobude, ki so bile učinkovite (npr. kampanje, programi izobraževanja in usposabljanja, ukrepi, ki naslavljajo moškega storilca, zakonodajne spremembe, ki so izboljšale podporo žrtvam ali zmanjšale pogostost nasilja v družini nad ženskami, itd.)

-        prizadevanja, ki so bila sprožena, vendar niso imela pričakovanega učinka (npr. kampanje ali programi izobraževanja itd.)

10. Trgovina z ljudmi in spolno izkoriščanje

Kazalci o trgovini z ljudmi in spolnem izkoriščanju:

-        Število kaznivih dejanj v povezavi s trgovino z ljudmi po vrsti kaznivega dejanja in po spolu:

   – zloraba prostitucije

   – trgovina z ljudmi

   – spravljanje v suženjsko razmerje

-        Število pravnomočnih sodb v povezavi s trgovino z ljudmi ter drugih, na to področje vezanih kaznivih dejanj (zloraba prostitucije, prepovedan prehod čez državno mejo itd.)

-        Število izdanih delovnih dovoljenj in vstopnih vizumov za kategorijo oseb, za katere obstaja večja verjetnost, da so oziroma postanejo žrtve trgovine z ljudmi, po spolu, starosti in državi izvora

-        Število pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, po različnih vnaprej določenih skupinah (glede na spol, starost, državljanstvo itd), glede na institucionalno pomoč:

   – nevladne organizacije

   – mednarodne organizacije

   – policija

   – zdravstvene organizacije

-        Preventivni in izobraževalni ukrepi:

   – ozaveščanje ciljnih skupin in širše javnosti

   – ozaveščanje in izobraževanje strokovne javnosti

   – raziskovalne dejavnosti

-        Zakonodaja in politika:

   – spremembe zakonodaje

   – proračunska sredstva, namenjena ukrepom za boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju

   – akcijski načrti in programi za boj proti trgovini z ženskami

11. Spolno nasilje

Kazalci o spolnem nasilju:

-        Število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po spolu žrtve in povzročitelja oziroma povzročiteljice ter po odnosu med žrtvijo in povzročiteljem oziroma povzročiteljico (MNZ):

   – kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let

   – dejanje posilstva

   – spolno nasilje

-        Število pravnomočnih sodb zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost

-        Število pomoči žrtvam spolnega nasilja po spolu in glede na institucionalno pomoč:

   – nevladne organizacije

   – centri za socialno delo

   – policija

   – zdravstvene organizacije

-        Preventivni in izobraževalni ukrepi:

   – ozaveščanje širše javnosti

   – ozaveščanje in izobraževanje strokovne javnosti

   – raziskovalne dejavnosti

-        Zakonodaja in politika:

   – spremembe zakonodaje

   – proračunska sredstva, namenjena ukrepom proti spolnemu nasilju

12. Politično odločanje

Kazalci EU o zastopanosti žensk in moških v procesih odločanja:

-        Število in delež žensk v državnem zboru in državnem svetu

-        Število in delež ministric in ministrov ter državnih sekretark in sekretarjev

-        Delež občinskih in mestnih svetnic ter županj

-        Politike za spodbujanje uravnotežene udeležbe na političnih volitvah

Drugi kazalci o zastopanosti žensk in moških v političnem odločanju:

-        Delež žensk in moških v članstvu in v organih odločanja političnih strank

-        Delež kandidatk na nacionalnih in lokalnih ter evropskih volitvah Indeks uspešnosti izvoljenih

-        Delež žensk in moških v delovnih telesih državnega zbora in na vodilnih položajih

-        Položaj žensk v vladi po funkciji

-        Delež žensk in moških, imenovanih za predstavnice oziroma predstavnike Slovenije v Parlamentarno skupščino, Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope, ipd.

13. Javna uprava in pravosodje

Kazalci EU o zastopanosti žensk in moških v procesih odločanja:

-        Delež žensk na najvišjih državnih uradniških položajih

-        Porazdelitev žensk na najvišjih državnih uradniških položajih na različnih področjih dejavnosti

-        Delež sodnic na Vrhovnem sodišču

Drugi kazalci o zastopanosti žensk in moških v procesih odločanja v javni upravi in pravosodju:

-        Delež žensk in moških med višjimi upravnimi delavkami in delavkci ter področja, na katerih delujejo (državna raven in lokalna samouprava)

-        Delež žensk in moških v delovnih in drugih telesih, ki jih imenujejo vlada ter ministrice oziroma ministri

-        Delež žensk in moških na diplomatsko konzularnih predstavništvih, po položaju

-        Delež žensk in moških na sodiščih in tožilstvih

14. Družbeno-ekonomsko področje

Kazalci EU o zastopanosti žensk in moških v procesih odločanja:

-        Vodstvo Centralne banke, guvernerka oziroma guverner in namestnica oziroma namestnik po spolu

-        Delež in število žensk in moških med članicami oziroma člani organov odločanja v Centralni banki

-        Delež in število žensk in moških med ministricami oziroma ministri in državnimi sekretarkami in sekretarji na Ministrstvu za gospodarstvo

-        Delež in število žensk in moških med predsednicami oziroma predsedniki in podpredsednicami oziroma podpredsedniki sindikalnih združenj

-        Delež in število žensk in moških med članicami oziroma člani vodilnih teles v sindikalnih združenjih

-        Delež in število žensk in moških med predsednicami oziroma predsedniki in podpredsednicami oziroma podpredsedniki združenj delodajalcev

-        Delež in število žensk in moških med članicami oziroma člani vodilnih teles v združenjih delodajalcev

-        Delež in število žensk med predsednicami oziroma predsedniki izvršilnih odborov v 50 najuspešnejših javnih delniških družbah

-        Delež in število žensk med članicami oziroma člani najvišjih teles odločanja v 50 najuspešnejših javnih delniških družbah

SEZNAM KRATIC

EU              Evropska unija

UEM           Urad za enake možnosti

MDDSZ      Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

MG             Ministrstvo za gospodarstvo

MVZT         Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

MŠŠ           Ministrstvo za šolstvo in šport

MK             Ministrstvo za kulturo

MZ              Ministrstvo za zdravje

MKGP        Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

MP             Ministrstvo za pravosodje

MNZ           Ministrstvo za notranje zadeve

MZZ           Ministrstvo za zunanje zadeve

MJU           Ministrstvo za javno upravo

Št. 700-01/05-88/01

Ljubljana, dne 27. oktobra 2005

EPA 290-IV

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.