Na podlagi 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni
list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10) je Državni zbor na
seji dne 24. 5. 2011 sprejel
RESOLUCIJO
o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020
(ReNPVŠ11-20)
V Resoluciji o Nacionalnem programu visokega šolstva
2011–2020 uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so
uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
1. UVOD
Vloge visokega šolstva
Znanje je javno dobro, visoko šolstvo je javna odgovornost.
Temeljni vlogi visokošolskega izobraževanja v družbi sta predvsem krepitev in
opolnomočenje državljanov za osebni razvoj, poklicno kariero in aktivno
državljanstvo ter za duhovni, socialni, umetniški in kulturni ter ekonomski
razvoj skupnosti. Zato visoko šolstvo in z njim povezano znanstveno
raziskovanje postavljamo v jedro razvojnih ambicij Republike Slovenije.
Visokošolsko izobraževanje je za Republiko Slovenijo prednostno, še posebej v
sedanjem zahtevnem obdobju svetovne gospodarske krize.
Stanje1
Od nastanka slovenske države smo priča velikim spremembam na
področju visokega šolstva. Tako v slovenskem kot v mednarodnem visokošolskem
prostoru je število študentov hitro naraščalo (v letu 1991 je bilo v Sloveniji
64.000 študentov, v letu 2009 pa 114.873), povečala se je mobilnost študentov
in visokošolskih učiteljev ter sodelavcev (število mobilnosti slovenskih
študentov v programu ERASMUS je bilo leta 1999 170, v letu 2008 pa 1.132,
število mobilnosti tujih študentov prek programa ERASMUS se je v letih od 1999
do 2008 povečalo z 9 na 991; delež tujih študentov v Sloveniji za čas trajanja
celotnega študija se je od leta 1999 do leta 2007 povečal z 0,4 na 0,9 %, vendar je odstotek tujih študentov
bistveno nižji kot v nekaterih drugih državah EU), nastopile so nove
okoliščine, kot so globalizacija, izreden tehnološki napredek, nadnacionalno
odločanje, zahteve po boljši kakovosti visokega šolstva, rastoči stroški za
izobraževanje in še vrsta drugih političnih, socialnih, ekoloških in ne
nazadnje tudi gospodarskih sprememb.
Slovenija se je v tem obdobju aktivno in tvorno vključila v
bolonjski proces, kot članica Evropske unije pa se je zavezala ciljem lizbonske
strategije.
Število študentov v Sloveniji je v zadnjih desetletjih stalno
naraščalo z izjemo zadnjih treh let, ko se je že začel odražati generacijski
upad. Vključenost »tipične generacije« v visoko šolstvo je visoka (npr.
vključenost devetnajstletnikov v visoko šolstvo je 50,3-odstotna v letu 2008)
in v primerjavi z drugimi državami Evrope nadpovprečna. Opazimo pa visok delež
študentov, ki študija ne zaključijo (podatki OECD kažejo, da 35 % vpisanih študentov ne zaključi
študija), in daljše trajanje študija v primerjavi z drugimi evropskimi
državami. V Sloveniji je število visoko izobraženih ljudi naraščalo (leta 1991
je bilo 11,7 % odraslih, starih od
25 do 64 let, z višješolsko in visokošolsko izobrazbo, leta 2008 pa 22,6 %), vendar izobraženost slovenske
populacije na terciarni ravni ne zadošča ambicioznim projekcijam potreb naše
družbe (po podatkih CEDEFOP bo leta 2020 potreba po visoko izobraženih kadrih
31,1-odstotna med delovno aktivnim prebivalstvom), prav tako ni primerljiva z
najboljšimi državami v Evropski uniji (v letu 2007 je npr. Francija imela okoli
26 % visoko izobraženih delovno
aktivnih prebivalcev, Nizozemska okoli 30 %,
Belgija in Danska 31 %). Poleg
tega demografski trendi za Slovenijo kažejo pomemben upad prebivalstva do leta
2060. Že leta 2020 se bo število devetnajstletnikov, torej generacije, ki se
ponavadi vpisuje na visokošolske institucije, zmanjšalo za 20 odstotkov glede
na leto 2010. Tudi na ravni najbolje izobraženih zaostajamo, saj imamo v
primerjavi z razvitimi državami Evropske unije majhen delež doktorjev znanosti
na število prebivalcev. Prav tako pa imamo tudi bistveno manj zaposlenih
doktorjev znanosti v gospodarstvu kot v drugih državah Evropske unije.
V zadnjih letih se je povečalo število visokošolskih
učiteljev, kar je pripomoglo k izboljšanju razmerja med številom učiteljev in
študentov (razmerje med študenti in visokošolskimi učitelji v letu 2009/10 je
bilo 20,1, upoštevajoč visokošolske sodelavce in znanstvene delavce pa 12),
vendar še ne dosegamo povprečja držav OECD (okoli 15 med študenti in
visokošolskimi učitelji). V Sloveniji beležimo nizek odstotek študentov in
visokošolskih učiteljev iz drugih držav (v letu 2008 je bilo tujcev 0,9 % študentov in 2,7 % zaposlenih, od tega večina lektorji),
prav tako je delež mobilnih slovenskih študentov in učiteljev premajhen (okoli
1 %). Število skupnih študijskih
programov s tujimi visokošolskimi institucijami je neznatno.
Število visokošolskih zavodov in študijskih programov je v
zadnjih letih bistveno naraslo (študijske programe je v letu 2002/2003 izvajalo
12 samostojnih visokošolskih zavodov in 2 univerzi, na dan 30. 6. 2010 je bilo
v Razvid visokošolskih zavodov vpisanih 30 samostojnih visokošolskih zavodov in
5 univerz). Nastalo je veliko število dislociranih enot visokošolskih zavodov.
Novi samostojni visokošolski zavodi nudijo predvsem programe družboslovnih
smeri.2 Prav tako se na enakih lokacijah odpirajo novi zavodi ali
dislocirane enote, katerih razvoj ni strateško in sistemsko vpet v celovit
koncept visokega šolstva v Sloveniji.
V primerjavi z razvitejšimi državami Evropske unije ali z
državami OECD zaostajamo v izdatkih za visoko šolstvo in za znanstveno raziskovanje
(po podatkih OECD so bili izdatki za terciarno izobraževanje na študenta ob
upoštevanju ekvivalenta polnega delovnega časa, preračunanih z upoštevanjem PKM
za BDP, v letu 2006 v Sloveniji okoli 8.000 USD, povprečje OECD je bilo
nekoliko nad 12.000 USD, v Avstriji, Nizozemski in Danski pa okoli 15.000 USD).
Prav tako beležimo bistveno nižje izdatke za terciarno izobraževanje v
primerjavi z osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem (za terciarno
izobraževanje namenimo 20 % vseh
sredstev, namenjenih za izobraževanje, za osnovno šolstvo pa 50 %; podatki OECD kažejo, da se je v letu
2007 za osnovno šolstvo v Sloveniji namenilo 7.981 USD na učenca, za srednje
šolstvo 6.072 USD in za terciarno izobraževanje 8.559 USD). Med vsemi sredstvi
za slovensko visoko šolstvo namenjamo relativno visok delež za socialne
transferje študentov (nekoliko več kot 20 %),
zlasti v primerjavi z nekaterimi drugimi državami (povprečje EU je 17 %). Učinkovitost slovenskega visokega
šolstva je glede na velik študentski osip in velike socialne transferje
zaskrbljujoča, kar navajajo tudi evropski analitiki, zlasti zaradi vpliva na
trg delovne sile.
Ugotavljamo, da v Sloveniji zaostajamo tudi na drugih
področjih, povezanih z visokim šolstvom, npr. pri »na znanju temelječih storitvah«,
inovacijah, patentih in drugih inovacijskih dosežkih, tako v primerjavi z
drugimi državami Evropske unije kot z državami OECD (vir: European innovation
scoreboard). Delež raziskovalnih sredstev v visokošolskem sektorju je v
primerjavi z državnim raziskovalnim sektorjem majhen, med najmanjšimi v
Evropski uniji. Na univerzah hkrati opazimo sorazmerno velik delež uporabnostno
naravnanih aplikativnih raziskav v primerjavi s temeljnim znanstvenim
raziskovanjem. Očitni sta torej sistemska ločenost in neusklajenost
visokošolskega, znanstvenoraziskovalnega, tehnološkorazvojnega in gospodarskega
razvoja.
Priprava strategije razvoja slovenskega visokega šolstva
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je že
od januarja 2010 spodbujalo javno razpravo o razvoju slovenskega visokega
šolstva. Do nastanka prvega osnutka NPVŠ 2011–2020 (z dne 8. septembra 2010) je
prek spletne strani in razprav na različnih forumih svoje premisleke prispevalo
štirinajst ekspertov, več visokošolskih deležnikov (Rektorska konferenca RS,
Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem, Študentska
organizacija Slovenije, nekateri samostojni visokošolski zavodi in drugi) in
številni posamezniki.3 O razvoju visokega šolstva in znanosti je
razpravljalo več teles na svojih sejah: Svet RS za visoko šolstvo, Svet Vlade
RS za študentska vprašanja, Svet za znanost in tehnologijo RS, Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, Inženirska akademija Slovenije. Pripravljena
je bila vrsta analiz in podatkov o visokem šolstvu ter analizi preteklih
nacionalnih programov na področju visokega šolstva ter raziskovanja in razvoja
(poglavje 8.3). Pri oblikovanju osnutka Nacionalnega programa visokega šolstva
so bile konceptualno upoštevane omenjene razprave in dokumenti, podatki in
dejstva o stanju in trendih ter celovito zaobjete izpostavljene težave in
vprašanja.
NPVŠ 2011–2020 temelji na Strategiji razvoja Slovenije4
in dokumentu Evropa 20205. Ukrepe za nadaljnji razvoj visokošolskega
prostora obravnavamo v dolgoročni perspektivi ter skupaj s strategijo s
področja raziskovalne in inovativne dejavnosti in Resolucijo o Nacionalnem
programu za kulturo, saj so petletni programi prekratki za doseganje strateških
ciljev. To se je izkazalo v izkušnjah s preteklimi nacionalnimi programi tako
na področju visokega šolstva kot tudi raziskovalne dejavnosti. V ta namen je
bil oblikovan predlog programa do leta 2020 in ponujen pogled v srednjeročno
prihodnost. Pri tem je upoštevan vpliv trenutnih ukrepov v daljši časovni
perspektivi.
NPVŠ 2011–2020 se smiselno navezuje na celotno področje
terciarnega izobraževanja, ki ga poleg visokošolskih institucij tvorijo tudi
višje strokovne šole. Program prav tako vključuje povezovanje z gospodarstvom,
znanostjo ter znanstveno in kulturno politiko. V slednjem pogledu je
komplementaren s predlagano Raziskovalno in inovacijsko strategijo Slovenije
2011–2020.
Nacionalni program visokega šolstva je uresničljiv. Vsem
zapisanim ciljem so določeni ukrepi, merila in odgovorni akterji. Uresničevanje
ciljev Nacionalnega programa visokega šolstva je mogoče le z angažiranim
sodelovanjem vseh akterjev visokošolskega in znanstvenoraziskovalnega ter tudi
širšega družbenega okolja Slovenije, vključujoč kritično javnost. Neodvisno
spremljanje doseženih rezultatov in učinkov nacionalnega programa visokega
šolstva je eden od ključnih pogojev za realizacijo zastavljenih ciljev.
2. RAZSEŽNOSTI, CILJI IN UKREPI
Osnovni cilji slovenskega visokošolskega prostora v letu 2020
so kakovost in odličnost, raznovrstnost ter dostopnost s podpornimi instrumenti
internacionalizacije, diverzifikacije, študijske strukture in financiranja
visokega šolstva. Kakovost bo vsem omogočala mednarodno primerljivo in priznano
visokošolsko izobrazbo, zaposljivost in mobilnost v evropskem prostoru ter
širše; socialna razsežnost bo omogočala pravičen dostop do visokega šolstva in
neovirano dokončanje študija; raznovrstnost prinaša raznolikost vrst in
poslanstev institucij ter študijskih programov za doseganje vseh osnovnih
ciljev visokega šolstva.
V besedilu so po posameznih vsebinskih dimenzijah (stebri in
temelja, ki so opredeljeni v Izhodiščih za NPVŠ 2011–20206)
opredeljeni cilji in konkretni ukrepi za njihovo doseganje. Program omogoča
natančno razumevanje potrebnih akcij, terminskega načrta in odgovornosti zanje.
NPVŠ je celovita nacionalna strategija in zato vključuje potrebne dejavnosti
vseh visokošolskih deležnikov in drugih akterjev. Za skupno doseganje
postavljenih ciljev sta potrebni širša družbena in medgeneracijska zaveza in
odgovornost vseh akterjev, kar je tudi zapisano pri posameznih dimenzijah in
ukrepih.
2.1 Visokošolski sistem
Do leta 2020 bo vzpostavljen kakovosten, raznolik in odziven
visokošolski prostor. Visoko šolstvo bo v jedru slovenske družbe in razvojnih
načrtov Republike Slovenije. Za izpolnjevanje te vizije in vseh temeljnih vlog
visokega šolstva v družbi, navedenih v uvodu, je treba v središče visokega
šolstva postaviti človeka in družbo. Visokošolski prostor se bo odzival na
potrebe in pričakovanja družbe, aktivno bo vključeval visokošolske deležnike in
zagotavljal transparentno upravljanje. Koncentracija znanja z večjim številom
kakovostno visoko izobraženih ljudi bo pripomogla k razvoju naše družbe tako na
socialnem, kulturnem kot ekonomskem področju. Visoka dodana vrednost Republike
Slovenije je prepoznavna v visoko izobraženih, motiviranih, prepoznanih in
inovativnih strokovnjakih z visokimi etičnimi standardi. Zato bo celoten
visokošolski sistem, ki bo kakovosten in učinkovit, usmerjen v središče procesa
– človeka.
Visokošolski zavodi v slovenskem visokošolskem prostoru so
univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Fakultete,
umetniške akademije in visoke strokovne šole se lahko ustanovijo tudi kot
samostojni visokošolski zavodi zunaj univerz. Univerze po Zakonu o visokem
šolstvu zagotavljajo razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter posredujejo
znanje, fakultete opravljajo znanstvenoraziskovalno in izobraževalno dejavnost,
visoke strokovne šole pa izobraževalno in tudi strokovno dejavnost. Takšna
ureditev naj bi zagotavljala neke vrste binarno ureditev na ravni visokega
šolstva ter omogočala razvoj znanosti in univerzitetno izobraževanje ter
strokovno izobraževanje, ki bi nudilo pridobivanje strokovnih kompetenc
diplomantov s praktičnim delom v povezavi z gospodarstvom. Ob tem je bilo
prisotno pričakovanje po postopni samodejni diverzifikaciji visokošolskih
institucij v smeri binarnosti, pri čemer bi bile ene vrste institucij bolj
teoretsko raziskovalno naravnane, druge pa strokovno. Nasprotno visokošolski
zavodi danes na istih institucijah in deloma z istimi kadri izvajajo obe vrsti
študijskih programov – tako univerzitetne kot strokovne, pri čemer se vsebine
pogosto prepletajo, načini poučevanja in dela pa so zelo podobni, če ne enaki. Vsi
visokošolski deležniki poudarjajo, da takšno prepletanje ne daje pričakovanih
rezultatov. Trend, ki je opazen, vključno s porastom števila novih, predvsem
samostojnih visokošolskih zavodov, je, da so se visokošolski zavodi v zelo
kratkem času po ustanovitvi in začetku delovanja praviloma preoblikovali iz
visokih strokovnih šol v fakultete, ki želijo izvajati čim več vseh vrst
študijskih programov, vključno z znanstvenim doktorskim študijem zunaj univerz.
Slednji pojav je izjema v evropskem visokošolskem prostoru in širše, saj le
univerze zagotavljajo primerno okolje in kritično maso za izvedbo kakovostnega
doktorskega študija, temelječega na znanstvenoraziskovalnem delu. Ob
visokošolskih zavodih na področju znanosti delujejo tudi raziskovalni zavodi. Institucionalno
sodelovanje med visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi je tako na področju
raziskovalne kot na področju izobraževalne dejavnosti pogosto premajhno, kar
onemogoča sinergijo in optimalno izkoriščanje potencialov v Sloveniji.
V kontekstu večje diverzifikacije, fleksibilizacije,
deregulacije in povečanja transparentnosti slovenskega visokega šolstva je
treba bolje opredeliti binarnost univerzitetnih in strokovnih študijskih
programov in visokošolskih institucij. »Teoretsko-raziskovalna« in »strokovna«
naravnanost študija morata biti zaradi boljšega in predvsem kakovostnejšega
razvoja vseh potencialov institucij in študentov ločeni, in sicer tako, da ne
bo prihajalo do danes zaznanih zaviralnih prepletanj univerzitetnih in
strokovnih programov ali posameznih vsebin. Zato se bodo v prihodnje jasneje
opredelili pogoji za izvajanje univerzitetnih študijskih programov na eni
strani in visokošolskih strokovnih študijskih programov na drugi. Visokošolske
institucije morajo zagotavljati vsebinsko, izvedbeno in organizacijsko
različnost obeh vrst programov. Tako bo spodbujeno oblikovanje po usmeritvi in
izvajanju kakovostnih strokovnih visokošolskih študijskih programov oziroma
institucij, ki temeljijo na ugotovljenih potrebah za tovrsten program oziroma institucijo
ter na aktivnem sodelovanju gospodarstva in negospodarstva pri načrtovanju in
izvedbi tovrstnih študijskih programov. Temeljna presoja za izpolnjevanje
pogojev za univerzitetni ali strokovni študijski program se bo usmerila na
program, pri čemer bo NAKVIS prevzel bistveno vlogo. Povpraševanje po
izobraževanju po končani prvi študijski stopnji je vse večje, prav tako potreba
po kompleksnih družbenih in tehnoloških znanjih. Zato bo študijska struktura
oblikovana tako, da bo omogočena tudi strokovna naravnanost visokošolskega
izobraževanja po prvi študijski stopnji (kot je specializacija, ki bo lahko na
ravni druge študijske stopnje ali del te stopnje, odvisno od izvedbe in
kompetenc diplomantov tovrstnih programov).
Vsi študijski programi morajo zagotavljati pridobivanje
znanja, veščin in spretnosti skladno z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij ter
ključnih kompetenc: inovativnosti, kritičnega razmišljanja, sporazumevanja v
materinem jeziku, kulturne zavesti in izražanja, sposobnosti delovanja v mednarodnem
prostoru in informacijske pismenosti.
Univerza v okviru različnih znanstvenih disciplin in
umetniških področij omogoča nastajanje in posredovanje novih znanstvenih in
umetniških spoznanj. Za izpolnjevanje tega osnovnega poslanstva mora nujno
izkazovati mednarodno primerljive rezultate na področju znanosti oziroma
vrhunske umetnostne dosežke in zagotavljati odlično poučevanje. Izobraževalni
proces mora temeljiti na najsodobnejših znanjih in bistveno večji vključenosti
visokošolskih učiteljev in študentov v znanstvenoraziskovalno delo. To bo
mogoče le ob boljšem razmerju med številom študentov in visokošolskih učiteljev
ter s sodobnejšo pedagoško in raziskovalno opremo. Univerza mora obsegati vsaj
štiri znanstvene discipline (FRASCATI) in vsaj pet izobraževalnih področij
(ISCED). Le takšne univerze bodo zagotavljale okolje za raziskovanje na
vrhunski ravni, s čimer bo praviloma samo ta vrsta institucij zagotavljala
pogoje za izvajanje doktorskega študija. Univerza bo avtonomna institucija, na
katero ne bodo neposredno vplivali gospodarski, politični in drugi vplivi,
hkrati pa bo odgovorna in se bo odzivala na pričakovanja družbe. Univerzitetno
okolje bo ustvarjalno in inovativno ter bo nudilo primeren prostor za
razreševanje aktualnih izzivov časa ob svojem temeljnem poslanstvu –
ustvarjanju novega znanja. Poleg specifičnih kompetenc bodo univerze skrbele za
zagotavljanje generičnih kompetenc, zlasti ustvarjalnosti, inovativnosti,
kritičnega razmišljanja, samostojnosti in skupinskega dela ter sposobnosti delovanja
v mednarodnem prostoru. Univerze bodo izvajale univerzitetne študijske programe
na vseh treh študijskih stopnjah, ob zagotovljenih primernih pogojih bodo lahko
izvajale tudi strokovne študijske programe. Prav tako bodo odpravljene vse
državne in administrativne ovire za večje sodelovanje in povezovanje univerz in
raziskovalnih zavodov. Učinkovito in neposredno sodelovanje oziroma združevanje
bo nagrajeno z večjim institucionalnim financiranjem visokega šolstva in
raziskovalne dejavnosti. Trenutno razpoložljivi finančni in kadrovski viri
omogočajo ob izpolnjevanju gornjih pogojev delovanje največ treh javnih univerz
v Republiki Sloveniji.
Vzpostavljeni bodo takšni mehanizmi, ki bodo univerze
spodbudili in jim hkrati omogočali organizacijske možnosti za boljše
sodelovanje in povezovanje svojih članic, saj bodo na ta način obogatile
ponudbo interdisciplinarnih oziroma multidisciplinarnih študijskih programov.
Univerze in druge visokošolske institucije bodo uporabljale
informacijsko-komunikacijsko tehnologijo na vseh področjih delovanja ter
zagotavljale ustrezno sodobno knjižnično in informacijsko podporo študentom in
osebju. Spodbujana bo tudi racionalizacija in večja učinkovitost delovanja
visokošolskih institucij, med drugim tudi smiselno oblikovanje univerzitetnih
razvojnih centrov ter skupnih strokovnih in drugih podpornih služb.
Druge visokošolske institucije bodo skladno s svojim
poslanstvom nudile najsodobnejše kakovostno znanje in kompetence. Politehnike
bodo izvajale strokovne študijske programe, izobraževalni proces bo temeljil
predvsem na zagotavljanju strokovnih kompetenc diplomantov ob doseganju
zahtevanih učnih izidov, ki bodo izhajali iz nacionalnega ogrodja kvalifikacij,
ter na trajnejšem sodelovanju s potencialnimi uporabniki njihovega znanja,
zlasti z gospodarstvom, ter na potrebah regije, v kateri delujejo. Način
strokovnega poučevanja bo usmerjen v pridobivanje strokovnega znanja in veščin
ter v sposobnost uporabe znanja v različnih okoljih, kurikulum pa bo vključeval
praktično usposabljanje, ki bo moralo biti vnaprej zagotovljeno. Drugi
obstoječi samostojni visokošolski zavodi (trenutne fakultete) bodo za izvajanje
univerzitetnih študijskih programov zagotovili pogoje zanje s primernim
znanstvenoraziskovalnim okoljem in vključenostjo študentov v raziskovalno delo.
Če bodo hoteli izvajati tudi strokovne študijske programe, bodo izpolnjevali
pogoje za primerno organizacijsko, izvedbeno in vsebinsko ločenost izvajanja
tovrstnih programov tako, da bodo zagotavljali praktična znanja in spretnosti
ter aktivni stik z gospodarstvom in negospodarstvom.
V prihodnjem desetletju bodo visokošolske institucije pri
svojem delovanju več in bolje sodelovale med seboj in se povezovale z
raziskovalnimi zavodi ter gospodarstvom in negospodarstvom. Sodelovanje je
potrebno izboljšati zaradi doseganja kritične mase tako na visokošolskih kot na
znanstvenoraziskovalnih institucijah. Posebno pozornost je potrebno nameniti
boljšemu kadrovskemu sodelovanju med posameznimi institucijami znanja. Tako
bodo visokošolske institucije in raziskovalni zavodi spodbujeni k prehajanju
kadrov ter vključevanju vseh primernih strokovnjakov (raziskovalno in pedagoško
usposobljenih) v študijski in raziskovalni proces. Ob upoštevanju avtonomije
institucij znanja je potrebno s pomočjo finančnih sredstev trajneje podpirati
tudi smiselno povezovanje visokošolskih institucij in raziskovalnih zavodov.
Tako zunanja kot notranja institucionalna odgovornost bo
okrepljena. Visokošolske institucije samostojno upravljajo s svojim stvarnim
premoženjem ter avtonomno pripravljajo študijske programe in postavljajo
akademske standarde študijskih programov, izbirajo kadre in študente ter
oblikujejo lastno organiziranost, upravljanje in finančno odločanje. V
prihodnje bodo imele visokošolske institucije večjo možnost vpliva na izbiro
študentov, zlasti na drugi in tretji stopnji. Izkazovale bodo večjo odgovornost
do družbenih pričakovanj pri izvajanju svoje vloge in doseganju rezultatov. Za
zagotavljanje primernega delovanja visokošolskih institucij in varovanja
avtonomije bo poiskan najprimernejši okvir delovanja visokošolskih institucij.
Tako bo pozornost usmerjena v zagotavljanje primerne statusne in pravne oblike
visokošolskih institucij oziroma bodo v okviru relevantne zakonodaje
zagotovljeni pogoje za kakovostno, odzivno in avtonomno delovanje visokošolskih
institucij. Institucije bodo pridobile še večjo kadrovsko avtonomijo, saj zakon
ne bo več administrativno reguliral pedagoških obremenitev. Določanje vrste in
obsega dela zaposlenih (pedagoškega, raziskovalnega, strokovnega in drugega) bo
prepuščeno visokošolskim institucijam samim. Pri tem je treba urediti plačila
oziroma plačni sistem in delovne obveznosti. Visokošolski učitelji in drugi
zaposleni bodo za plačo, ki jo bodo prejemali, opravljali vse obveznosti in
naloge, ki izhajajo iz njihovega dela – tako poučevanje na kateri koli
študijski stopnji kot raziskovanje, mentorstvo, svetovanje itn. Kopičenje
dodatnih pogodbenih plačil, dodatkov za nadobremenitev in podobno na osnovno
plačo ne bo več mogoče. V kontekstu ureditve kadrovskega sistema pa je treba
omogočiti primerno plačilo (osnovno plačo) za vrsto in obseg dela ter
usposobljenost posameznika. Kadrovsko področje v visokem šolstvu vključno s
habilitacijami bo posodobiljeno v dialogu z akademsko sfero (visokošolskimi
institucijami, raziskovalnimi zavodi in zaposlenimi). Ob tem bosta osnovni
vodili varovanje kakovosti institucij in omogočanje odličnosti, za kar so
potrebni tudi najboljši kadri ter predvsem njihova raznolikost in fleksibilna izkušenost.
Notranja reprodukcija kadrov (»in-breeding«) vodi v zaprtost, nižjo kakovost in
pomeni slabše možnosti za ustvarjanje novega znanja. Zato je treba oblikovati
sistem, ki bo zagotavljal prehajanje kadrov med visokošolskimi institucijami.
Zaposleni na visokošolskih institucijah bodo komplementarno z zaposlenimi na
javnih raziskovalnih zavodih lahko izstopili iz plačnega sistema javnih
uslužbencev.
Poleg javnih visokošolskih institucij delujejo tudi zasebne,
ki bodo samostojno določale svoje poslanstvo. Njihovo delovanje bo urejeno z
istim pravnim okvirom kot delovanje javnih visokošolskih institucij (npr.
pogoji za ustanovitev in delovanje zavodov in študijskih programov, sistem
zunanjega zagotavljanja kakovosti in drugo), kar bo zagotavljalo primerljive
standarde kakovosti in možnosti delovanja za obe vrsti institucij.
Zagotovljeni bodo pogoji za razvoj vseh izobraževalnih,
znanstvenoraziskovalnih, umetniških in strokovnih področij v slovenskem
visokošolskem prostoru ter razvoj vseh disciplin. Visokošolske institucije bodo
razvijale stroko, discipline in novo znanje, pri tem pa bo na sistemski ravni
poskrbljeno za celovitost razvoja v okviru slovenskega visokošolskega prostora
z različnimi orodji (npr. temeljni in razvojni del financiranja visokega šolstva).
Urejena bo umestitev višjega strokovnega šolstva v terciarno
izobraževanje. Odnos med višjim in visokim šolstvom mora biti jasen na vseh
področjih: pri statusu institucij, pripravi študijskih programov, akreditaciji
institucij in programov, financiranju in prehodu študentov in diplomantov med
posameznimi institucijami. Pristojni ministrstvi za visoko šolstvo in višje
šolstvo bosta pripravili predlog rešitve za jasnejšo umestitev tovrstnega
izobraževanja.
2.1.1 Cilji
-
Na novo opredeliti vrste visokošolskih institucij in pogoje za njihovo
ustanavljanje ter delovanje.
-
V novi ureditvi visokošolskih institucij omogočiti avtonomno odločanje o
notranji organizacijski strukturi.
-
Vzpostaviti sistem notranje organiziranosti univerz, ki bo spodbujal
sodelovanje oddelkov in/ali članic ter omogočal večje število
interdisciplinarnih in multidisciplinarnih programov.
-
Zagotoviti primerne pogoje za ločeno izvajanje univerzitetnega in
strokovnega visokošolskega študija.
-
Zmanjšati število študijskih programov in omogočiti večjo izbirnost
vsebin.
-
Posodobiti sistem habilitacij – zmanjšati število področij habilitacij.
-
Urediti delovne obremenitve, plačilo in prehajanje kadrov.
-
Izboljšati sodelovanje visokošolskih institucij z javnimi raziskovalnimi
zavodi.
-
Izboljšati sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom in
negospodarstvom.
Merila:
Od leta 2013 bo NAKVIS
akreditiral študijske programe ločeno po merilih in pogojih za strokovno ali
univerzitetno usmeritev (prva akreditacija programov).
Od leta 2019 bo NAKVIS
reakreditiral le prenovljene študijske programe po novi strukturi študija v
smislu binarne ureditve (ponovna akreditacija programov).
Povečano sodelovanje univerz
in javnih raziskovalnih zavodov bosta doseženi do leta 2013.
Do leta 2013 bo posodobljen
status zaposlenih na visokošolskih institucijah.
2.1.2 Ukrepi
1. ukrep: Nova opredelitev pogojev za ustanavljanje in
delovanje posameznih vrst visokošolskih institucij
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu v letu 2011; ukrep bo za nove
institucije uveljavljen od leta 2012 oziroma od uveljavitve zakona, za
spremembo obstoječih institucij pa v času reakreditacije v obdobju 2012–2020.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo7), visokošolske
institucije, NAKVIS.
-
Pojasnilo: Na novo bodo določeni pogoji za ustanavljanje in delovanje
univerze ter drugih visokošolskih institucij. Pri tem se razume univerzo kot
znanstvenoraziskovalno institucijo s celovito ponudbo, ki dosega kadrovsko,
raziskovalno, disciplinarno in študentsko kritično maso. Politehnike bodo po
drugi strani nudile strokovno visokošolsko izobraževanje v aktivni povezavi z
neakademskim okoljem, zlasti z gospodarstvom. Sistemsko bodo omogočeni prehodi
med obema vrstama izobraževanja, ki jih bosta nudili ti dve vrsti institucij
oziroma obe vrsti študijskih programov. Drugi obstoječi samostojni visokošolski
zavodi bodo lahko nudili tiste oblike izobraževanja, za katere bodo
izpolnjevali pogoje. Za univerzitetni študij bodo morali zagotavljati
znanstvenoraziskovalno kritično maso in doseganje kompetenc diplomantov,
zahtevanih za univerzitetni študij. Če bodo želeli izvajati tudi strokovni
študij, ga bodo izvajali izvedbeno, organizacijsko in vsebinsko ločeno od
univerzitetnega ter v povezavi z lokalnim okoljem ter gospodarstvom in
negospodarstvom. Za izvajanje visokošolske izobraževalne dejavnosti za
regulirane poklice EU, izobraževanje za učitelje in poklice, pomembne za
življenje in zdravje ljudi, bodo pri akreditaciji in reakreditaciji institucije
pridobile soglasje pristojnih ministrstev ali teles za regulacijo. Vse
visokošolske institucije bodo študentom in osebju nudile ustrezne podporne
centre: karierni centri oziroma karierno in akademsko ter psihološko
svetovanje, sodobne visokošolske knjižnice, ki bodo zagotovile dostopnost do
literature in virov, športne zmogljivosti in strokovno izvedene športne
aktivnosti.
2. ukrep: Nova opredelitev binarnosti – ločitev
univerzitetnih in strokovnih študijskih programov
-
Vsebinska, izvedbena in organizacijska ločitev strokovnega in
univerzitetnega študija na prvi študijski stopnji se uvede z Zakonom o visokem
šolstvu leta 2011; ukrep bo uveljavljen postopoma ob akreditaciji in
reakreditaciji v obdobju 2013–2020.
-
Odgovornost: visokošolske institucije, Vlada RS (visoko šolstvo,
gospodarstvo), NAKVIS, delodajalci, lokalno okolje.
-
Pojasnilo: Programska binarnost pomeni obstoj univerzitetnih in
strokovnih študijskih programov na prvi študijski stopnji. Druga in tretja
študijska stopnja bosta enotni. Po prvi študijski stopnji bo omogočena
specializacija, ki bo v ogrodju kvalifikacij na ravni druge študijske stopnje
ali njen del, odvisno od učnih dosežkov in kompetenc diplomanta tovrstnega
programa. Specializacija bo lahko tudi del fleksibilnih učnih poti in
pridobivanje kompetenc na horizontalni ravni, kar je podrobneje opisano v
poglavju 2.4 (Raznolikost in različnost).
-
Visokošolske institucije bodo zagotovile pogoje za posamezno vrsto
študijskih programov:
-
Za izvajanje strokovnih študijskih programov bo treba zagotoviti
izobraževalni proces, ki bo temeljil predvsem na zagotavljanju strokovnih
kompetenc diplomantov ob doseganju zahtevanih učnih izidov, ki bodo izhajali iz
nacionalnega ogrodja kvalifikacij, in na trajnejšem sodelovanju s potencialnimi
uporabniki njihovega znanja, zlasti z gospodarstvom, ter na potrebah regije, v
kateri delujejo. Način strokovnega poučevanja bo usmerjen v pridobivanje
strokovnega znanja in veščin ter v sposobnost uporabe znanja v različnih
okoljih, kurikulum pa bo vključeval praktično usposabljanje, ki bo moralo biti
vnaprej zagotovljeno. Najmanj 50 %
kadra, ki bo poučeval na strokovnih programih, bo moralo imeti vsaj triletne
delovne izkušnje iz »neakademskega sveta« oziroma iz gospodarstva ali
negospodarstva.
-
Za izvajanje univerzitetnih študijskih programov bo treba zagotoviti
izobraževalni proces, ki bo temeljil predvsem na pridobivanju generičnih in
predmetno specifičnih kompetenc. Kadri, ki bodo poučevali na teh študijskih
programih, bodo morali imeti dokazane znanstvenoraziskovalne ali v primeru
umetniških študijev umetniške in tudi pedagoške kompetence.
Univerze bodo izvajale univerzitetne študijske
programe na vseh treh stopnjah. Če bodo želele izvajati strokovne študijske
programe na prvi študijski stopnji ter specializacijo, bodo morale zagotoviti
ločenost priprave in izvajanja ter upravljanja teh programov. Kadri bodo za obe
vrsti študijskih programov izkazovali različne dosežke, pri tem pa bo na
strokovnih študijskih programih vsaj 50 %
učiteljev imelo relevantne izkušnje iz gospodarstva. Univerze bodo praviloma
edine, ki bodo lahko izvajale doktorski študij.
Politehnike bodo izvajale strokovne
študijske programe na ravni prve študijske stopnje ter specializacijo.
Druge obstoječe visokošolske institucije
(trenutne samostojne fakultete) bodo izvajale študijske programe na prvi in
drugi študijski stopnji, in sicer tiste programe, za katere bodo izpolnjevale
pogoje: univerzitetne ali strokovne. Če bodo želele izvajati obe vrsti
študijskih programov (univerzitetne in strokovne), bodo morale zagotoviti
ločenost priprave in izvajanja ter upravljanja obeh vrst študijskih programov.
-
Financiranje ukrepa: za spodbujanje primernega okolja za izvajanje
strokovnih študijskih programov in (re)organizacijo visokošolskih institucij bo
zagotoviljenih dodatnih 5 milijonov EUR v letu 2014 in 10 milijonov EUR na leto
od leta 2015.
3. ukrep: Spodbujanje sistema notranje organiziranosti
univerz in visokošolskih institucij, ki bo omogočal boljše sodelovanje oddelkov
in/ali članic ter institucij med seboj
-
Začetek spremembe organiziranosti v letu 2011, sistem bo vzpostavljen
najpozneje do leta 2014.
-
Odgovornost: visokošolske institucije, NAKVIS.
-
Pojasnilo: Tiste univerze, ki so organizirane tako, da vključujejo
članice oziroma organizacijske enote z majhnim medsebojnim sodelovanjem, ne
izkoriščajo potenciala in kadrovske kritične mase, ki jo imajo. Zato je treba omogočiti
večje sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju študijskih programov ter pri
skupnem znanstvenoraziskovalnem delu. Večje sodelovanje je potrebno tako pri
unidisciplinarnih študijskih programih kot tudi pri nastajanju
interdisciplinarnih ali multidisciplinarnih programov. Univerze morajo
poskrbeti za priznavanje kompetenc, ki so jih študentje pridobili na drugi
članici znotraj iste institucije, in tudi tistih, ki so jih študentje pridobili
na drugih visokošolskih institucijah. Modularizacija prispeva k lažjemu
prehajanju študentov in kadrov znotraj institucij in med njimi. Ne nazadnje
sodelovanje in oblikovanje skupnih služb ter skupna, koordinirana uporaba
opreme in prostorov znotraj visokošolske institucije (ki jo razumemo kot
univerzo, ne kot fakulteto) omogočajo finančno optimizacijo oziroma večjo
učinkovitost.
-
Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
4. ukrep: Izboljšanje sodelovanja visokošolskih institucij z
javnimi raziskovalnimi zavodi:
a.
vzajemno prehajanje kadrov med visokošolskimi institucijami in javnimi
raziskovalnimi zavodi
b.
postopno povezovanje združevanje univerz in manjših javnih raziskovalnih
zavodov, ki sredstva za raziskave pridobivajo skoraj izključno iz javnih virov
c.
poenotenje plačnega sistema ter pogojev napredovanja in dela za kadre na
visokošolskih institucijah in javnih raziskovalnih zavodih
-
Od leta 2011 do leta 2016.
-
Odgovornost: visokošolske institucije in javni raziskovalni zavodi,
Vlada RS (visoko šolstvo, znanost, javna uprava), NAKVIS.
-
Pojasnilo: Za kakovostnejše delovanje tako visokošolskih kot
raziskovalnih zavodov je treba zagotoviti večje sodelovanje in povezovanje obeh
vrst institucij. Ustvarjeno znanje se mora prenašati v obe smeri, omogočiti je
treba pretok visokošolskih učiteljev in raziskovalcev pri izobraževalnem in
raziskovalnem delu na obeh vrstah institucij. V Sloveniji je premalo vrhunsko
izobraženih raziskovalcev, da jim ne bi omogočili vstopa v visokošolski
izobraževalni sistem ter obratno – iz visokošolskega sistema omogočiti sodelovanje
pri raziskovalnem delu na javnih raziskovalnih zavodih. Raziskovalni zavodi, ki
sredstva za delovanje pridobivajo skoraj izključno iz javnih virov, bodo
postopoma povezani ali združeni z univerzami na podlagi poglobljene razprave z
deležniki. Točka c (poenotiti plačni sistem) pomeni izenačitev pogojev dela,
pravic in plačila za zaposlene na visokošolskih institucijah in javnih
raziskovalnih zavodih.
-
Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja in s spremembo
financiranja raziskovalne dejavnosti.
5. ukrep: Izboljšanje sodelovanja visokošolskih institucij z
gospodarstvom in negospodarstvom:
a.
sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom
b.
v visokošolskih zavodih oblikovanje posvetovalnih oblik za dialog z
delodajalci pri pripravi študijskih programov
c.
vključevanje kadrov iz neakademskega sveta, zlasti gospodarstva, pri
izvajanju študijskega procesa na strokovnih študijskih programih
-
Od leta 2011.
-
Odgovornost: visokošolske institucije, NAKVIS.
-
Pojasnilo: Visokošolske institucije (tako univerze kot politehnike in
druge visokošolske institucije) bodo bolje sodelovale z družbenim okoljem in
zagotavljale uspešen prenos znanja iz visokošolskih institucij v gospodarstvo
in negospodarstvo. Na visokošolskih institucijah bodo spodbujeni raziskovalni
in inovativni projekti v sodelovanju z gospodarstvom in negospodarstvom ter
podprto prehajanje kadrov. Sodelovanje bo potekalo tudi pri pripravi in
izvajanju študijskih programov. Visokošolske institucije morajo avtonomno
razvijati kakovostne akademske standarde za študijske programe ter se hkrati
odzivati na družbena in gospodarska pričakovanja. Kljub avtonomiji pa morajo
visokošolske institucije preučiti družbene potrebe po določenih študijskih
programih, poklicnih profilih in ugotoviti, ali so pridobljene kompetence
diplomantov primerne za zaposljivost in za razvoj posameznika v smislu
aktivnega državljanstva in osebne rasti. Visokošolske institucije morajo pri
oblikovanju študijskih programov aktivno sodelovati z delodajalci in upoštevati
potrebe iz sveta dela. Pomembno svetovalno vlogo pri oblikovanju in
spreminjanju študijskih programov lahko prevzamejo tudi alumni, saj lahko s
svojim retrospektivnim pogledom in pridobljenimi izkušnjami po študiju
pripomorejo h kakovostnejšim študijskim programom.
Pri izvajanju študijskega procesa bodo
visokošolske institucije sprostile možnosti in spremenile pogoje za sodelovanje
kadrov iz neakademskega sveta, kjer je to smiselno in potrebno ter prispeva k
višji kakovosti študijskih programov, pri tem bodo upoštevale izpolnjevanje
določenih poklicnih standardov in pedagoške usposobljenosti. Izobraževanje in
usposabljanje, zlasti na strokovnih študijskih programih, bosta obogateni z
izkušnjo dela v sodelujočih podjetjih.
-
Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
6. ukrep: Ureditev kadrovskega področja:
a.
posodobitev sistema habilitacij
b.
razporejanje dela zaposlenih
c.
karierne poti visokošolskega osebja na različnih institucijah
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu v letu 2011 ter druge relevantne
zakonodaje, ukrep bo uveljavljen v obdobju 2011–2020.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, znanost, javna uprava),
visokošolske institucije, javni raziskovalni zavodi, sindikati s področja
visokega šolstva.
-
Pojasnilo:
-
K a): Trenutni sistem habilitacij zaradi prevelike zaprtosti ne omogoča
vedno izbora in akademskega razvoja najboljših kadrov. Visokošolske institucije
bodo zato odpravile preveliko število habilitacijskih področij, ki zaradi
prerazdrobljenosti onemogočajo izkoriščanje vseh potencialov na univerzi. Število
habilitacijskih področij bo praviloma ustrezalo področjem na tretji ravni
klasifikacije ISCED (85 področij) in bo urejeno na ravni univerze oziroma na
ustrezni ravni na drugih visokošolskih institucijah.
Prav tako je treba smiselno oblikovati
pogoje in kriterije za habilitacijo, ki se poleg znanstvenoraziskovalne
uspešnosti in pedagoške usposobljenosti osredotočajo tudi na uporabnost znanja.
Predvsem pa jih je treba ločiti za kadre, ki sodelujejo v izobraževalnem
procesu na univerzitetnih in na strokovnih študijskih programih.
-
K b): Država ne bo več zakonsko regulirala obsega dela zaposlenih,
razmerja med pedagoškim in raziskovalnim delom, minimalnih obveznosti
zaposlenih ipd. (63. člen ZViS8 in druge regulacije). Institucije
bodo same odločale o razporeditvi dela med zaposlenimi, pri čemer bodo lahko
fleksibilne in letno ali večletno po lastni izbiri določale deleže poučevanja,
raziskovanja, mobilnosti ali gostovanja v tujini ipd. za posamezne zaposlene.
Za svoje delo bodo zaposleni prejemali eno plačo, v kateri bodo vključene vse
dejavnosti oz. obremenitve (poučevanje na kateri koli študijski stopnji,
raziskovanje, mentorstvo, mednarodne izmenjave, svetovanje ipd.).
-
K c): Notranja reprodukcija kadrov znotraj istih visokošolskih
institucij vodi v zaprtost in slabšanje kakovosti visokega šolstva, vključno z
znanstvenoraziskovalnim delom. Zato je treba zagotoviti prehajanje
visokošolskih kadrov, kar pomeni, da se praviloma doktorandi in drugi mladi
strokovnjaki zaposlujejo na drugi visokošolski instituciji, kot so študirali
ali delali dotlej.
-
Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
7. ukrep: Oblikovanje možnosti, da bodo zaposleni na
visokošolskih institucijah lahko izstopili iz plačnega sistema javnih
uslužbencev
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu v letu 2011 ter z drugo relevantno
zakonodajo; ukrep bo lahko uveljavljen od leta 2012.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, znanost, javna uprava),
visokošolske institucije, raziskovalni zavodi, sindikati s področja visokega
šolstva in raziskovalne dejavnosti.
-
Pojasnilo: Visokošolske institucije bodo pridobile večjo avtonomijo pri
zaposlovanju in upravljanju s človeškimi viri, saj bodo skladno z dogovorom med
vsemi udeleženci zaposleni lahko izstopili iz plačnega sistema javnih
uslužbencev. V tem primeru bodo osnovne pravice in dolžnosti urejene manj
rigidno. Pričakovanje in želja je, da vodstva visokošolskih institucij in
zaposleni skupaj predlagajo, kako bi lahko v tem primeru uredili plačni sistem
in pravice ter dolžnosti zaposlenih, pri čemer je ena od možnosti kolektivna
pogodba med univerzami kot delodajalci in sindikati kot zaposlenimi. Pri tem je
lahko sedanja ureditev pravic in odgovornosti izhodišče za nov sistem. Vodstva
institucij in zaposleni bodo do spremembe zakonodaje predlagali spremembe
delovnopravne ureditve zaposlenih. Nov plačni sistem bo enoten za visokošolske
pedagoške in raziskovalne karierne poti.
8. ukrep: Sprememba izobrazbene zahteve za zaposlovanje v
javni upravi
-
S spremembo zakonodaje pod okriljem MJU; najpozneje do leta 2013.
-
Odgovornost: Vlada (javna uprava, visoko šolstvo).
-
Pojasnilo: Glede na umestitev in pomen prve študijske stopnje kot
dodiplomske izobrazbe, druge in tretje pa podiplomske in glede na dejansko
stanje ter zahteve delovnih mest se ureditev spremeni tako, da je glavna
vstopna točka za zaposlitev v javni upravi zaključena prva študijska stopnja.
Ministrstvi pristojni za visoko šolstvo in javno upravo bosta preučili možnost,
kako upoštevajoč zahtevnost delovnega mesta in dejanske kompetence ter izkušnje
kandidatov omogočiti zaposlovanje kandidatov z zaključeno prvo študijsko
stopnjo tudi na delovna mesta prvega kariernega razreda.
2.2 Struktura študija in
visokošolskih kvalifikacij
V slovenskem visokošolskem sistemu je trenutno opredeljena programska
binarnost na prvi študijski stopnji brez institucionalne binarnosti, kar je
vsaj v mednarodni primerjavi redkost oziroma celo izjema. Vsi visokošolski
deležniki soglašajo, da je v praksi takšna ureditev nekonstruktivna, saj
povzroča zaviralno prepletanje različnih vrst programov ali posameznih vsebin.
Namen takšne ureditve, ki naj bi omogočala različne usmeritve in kompetence
diplomantov, ni dosežen. Prav tako se ni uresničilo pričakovanje po postopni
samodejni diverzifikaciji visokošolskih institucij v smeri institucionalne
binarnosti, pri čemer bi bile prve bolj teoretsko in znanstvenoraziskovalno
naravnane, druge pa strokovno. Naslednja značilnost slovenskega visokošolskega
sistema, ki se je sprožila ob bolonjski prenovi, čeprav to ni bil namen, je
precejšnje nezadovoljstvo s posameznimi stopnjami študija. Prva študijska
stopnja ni vedno izvedena ali razumljena kot celovita raven izobrazbe, druga
študijska stopnja je prevečkrat strokovno naravnana in večinoma nudi premalo
raziskovalnih kompetenc. Na tretji stopnji se pojavlja bistveno povečan vpis
študentov v roku enega študijskega leta brez ustreznega izbora študentov na
podlagi potrebnih znanj in kompetenc ter ob neupoštevanju razpoložljivih
zmogljivosti visokošolskih zavodov za primerno izvajanje doktorskega študija.
Ob dostopnosti in večji diverzifikaciji terciarnega sistema
je zato treba jasno in razločno urediti pomen posamezne študijske stopnje in
kvalifikacije, ki jo le-ta nudi. Prva študijska stopnja bo tako nudila celovito
visokošolsko izobrazbo in bo diplomantom omogočala prehod na trg dela. Druga
študijska stopnja bo nudila poglobljeno znanje in kompetence. Pri tem pa bodo
študijski programi raznoliki na prvi in drugi študijski stopnji. Binarnost bo
omogočala usmerjenost na teoretsko-raziskovalno ali po drugi strani na
strokovno polje. Horizontalna raznolikost pa bo nudila razlikovanje med
posameznimi študijskimi programi iste stopnje v slovenskem visokošolskem
prostoru tudi znotraj ene od binarnih opcij (npr. različne orientacije programov
znotraj disciplin, ki jih izvajajo različne visokošolske institucije). Tretja
študijska stopnja bo znanstvena in raziskovalna vključno z umetnostjo in bo
zagotavljala kompetence za samostojno znanstvenoraziskovalno ali
umetniškoraziskovalno delo ter akademsko udejstvovanje. Zahtevala bo prispevek
v mednarodno zakladnico znanosti ali umetnosti in izvirno raziskovalno delo,
univerze pa bodo doktorske študente vključevale v aktivne raziskovalne programe
in projekte. Vpisna merila v doktorski študij bodo spodbujala in omogočala
kakovostnejše izvajanje te vrste študija z zagotavljanjem akademskih
raziskovalnih zmogljivosti, vključno z mentorji, ter z aktivno vključenostjo
študentov v mednarodno raziskovalno okolje. Poleg univerz bo ob izpolnjevanju
visokih kriterijev znanstvene odličnosti, doseganju zadostne kritične mase,
ustrezni raziskovalni opremljenosti, zagotovljeni interdisciplinarnosti in
vrhunski kadrovski zasedbi lahko izvajal doktorski študij tudi konzorcij javnih
raziskovalnih zavodov. Kriterije za to bo določil NAKVIS in jih ciklično
preverjal preko evalvacije izvajanja doktorskega študija.
Prehodi med posameznimi vrstami študijskih programov bodo
urejeni fleksibilno in tako, da bodo omogočili sistemsko usmerjenost na
posameznika. Prilagojeni bodo vstopni pogoji za vpis v visokošolske študijske
programe. Praviloma bo ohranjen trenutni postopek vpisa na prvo študijsko
stopnjo, vendar z modifikacijami, tako da bodo institucije za posamezne
programe poleg mature lahko določale uspeh kandidatov pri dodatnem naboru
srednješolskih predmetov in morebitnih dodatnih preizkusih. Ob primerni
spremembi poklicne mature in reformi izračunavanja točk oziroma uspeha glede na
dosežke na posamezni vrsti mature se lahko spremeni tudi dostop na prvo
študijsko stopnjo tako, da primerno upošteva ali eno ali drugo vrsto mature.
Dostop do strokovnega in univerzitetnega študija se tako lahko omogoči za
kandidate splošne in poklicne mature, če se sistem izračunavanja in primerjanja
točk prilagodi tako, da upošteva različne ocene oziroma uspehe, pridobljene na
različni maturi. Pri določanju obsega vpisnih mest na posamezne visokošolske
programe bodo visokošolske institucije sistemsko upoštevale širše družbene
interese in dolgoročna predvidevanja o razvoju Slovenije, kakor tudi zaposlitvene
možnosti diplomantov. Pri študijskih programih, ki izobražujejo za regulirane
poklice EU, izobraževanje za učitelje in poklice, pomembne za življenje in
zdravje ljudi, je treba zadržati pristojnost Vlade RS za določanje števila
vpisnih mest in zagotoviti vse pogoje za primerno izvajanje teh študijskih
programov tako za javne kot za zasebne institucije; visokošolske institucije pa
bodo same določile selekcijske mehanizme in pogoje za vstop na tovrstne
študijske programe. Pri tem je treba oblikovati sistem za skrbno preverjanje
kakovosti izvajanja tovrstnih študijskih programov in omogočiti vpliv
pristojnih regulatorskih teles oziroma pristojnih organov.
Izbirni postopki ter določanje vpisnih pogojev in zahtevanih
kompetenc za vpis na podiplomski študij, torej na drugo in tretjo študijsko
stopnjo, bodo prepuščeni visokošolskim institucijam ob upoštevanju, da je za
vpis na višjo raven potrebna opravljena predhodna študijska stopnja. Tako se
bodo visokošolske institucije same odločale za sprejem kandidatov na drugo in
tretjo stopnjo. Visokošolske institucije bodo z vso odgovornostjo in v skladu z
nacionalnim ogrodjem kvalifikacij določale potrebne vstopne kompetence,
presojale o tem, ali jih kandidati izpolnjujejo, in se odločale za sprejem
kandidatov, pri čemer bodo konsistentno upoštevale tudi neformalno in
priložnostno učenje. Za vpis na študijske programe druge stopnje, ki
izobražujejo za regulirane poklice EU, izobraževanje za učitelje in poklice,
pomembne za življenje in zdravje ljudi, velja enaka regulacija kot je opisano
zgoraj za dodiplomske študijske programe.
Različna dolžina trajanja študijskih programov na prvi in
drugi študijski stopnji povzroča težave pri vertikalnem prehajanju študentov
med različnimi študijskimi programi predvsem zaradi rigidne organizacije in
izvajanja študijskih programov ter majhne realne izbirnosti in modularizacije
posameznih vsebin. Visokošolske institucije bodo same določale potrebno dolžino
trajanja prve in druge študijske stopnje ob upoštevanju specifik stroke, vendar
bodo z NAKVIS zagotovile: (i) usklajevanje učnih dosežkov in trajanja študija
med vsemi programi, ki se izvajajo v slovenskem visokošolskem prostoru na
posameznem področju, (ii) prehajanje študentov med posameznimi študijskimi
programi in disciplinami ob upoštevanju potrebnih kompetenc posameznika, (iii)
fleksibilne študijske programe, ki se z dolžino in vsebino prilagajajo
študentom in njihovim predhodno pridobljenim kompetencam in se po dolžini
akreditirajo variabilno, (iv) vključevanje študentov v oblike izvajanja študija
tako, da zaključijo študij brez dodatnih stroškov prehajanja na drugo študijsko
stopnjo glede na predhodno zaključeno prvo študijsko stopnjo (npr. »prehodni«
oziroma »dodatni« letnik). Enovit magistrski študij in izjeme v dolžini
študijskih programov bo mogoče izvajati samo na področju reguliranih poklicev
EU. Enovit magistrski študij bo mogoče izvajati tudi na tistih področjih, za
katere poseben zakon zahteva skupaj petletno izobraževanje na izbranem področju
oziroma zaključeno 2. stopnjo študija in bo organiziran tako, da bo omogočal
izstop študenta po treh letih študija na način, da bo pridobil kvalifikacijo
oziroma diplomo o zaključeni prvi študijski stopnji. Tretja stopnja bo trajala
od 3 do 4 leta glede na akademsko in kakovostno presojo univerz pri oblikovanju
doktorskih študijskih programov. Univerze in raziskovalni zavodi bodo okrepili
podoktorsko aktivnost.
Večja pozornost bo namenjena pedagoškemu poklicu v širšem
pomenu. Študijski programi, ki izobražujejo za poklice učitelja, morajo biti
kakovostni, omogočena bo možnost dodatne selekcije študentov in možnost
omejitve vpisnih mest. Selekcijo bodo izvajale visokošolske institucije same,
saj so najprimernejše za strokovno odločanje o primernosti kandidatov in
izkazovanju potrebnih kompetenc za zaključek študija. Pri študijskih programih
za izobraževanje učiteljev bodo visokošolske institucije pri organizaciji in
financiranju upoštevale specifike področij, npr. izobraževanje za učitelje v
naravoslovju, umetnosti, družboslovju. Učitelji so osrednji del kakovosti in
uspešnosti osnovnih in srednjih šol, zato bodo že v času študija okrepili
kompetence, ki jih še posebej potrebujejo za ta poklic. Tovrstni študijski
programi morajo zagotavljali celovit razvoj kompetenc in znanj za opravljanje
pedagoškega poklica vključno z delovanjem učiteljev v podporo trajnostnemu
oziroma sonaravnemu razvoju družbe. Selekcija kandidatov ne pomeni oteževanja
dostopa do tega študija, temveč omogoča boljšo skladnost med vrsto študija in
posameznikom. Posledično bo tak študij kakovostnejši, študenti in visokošolski
učitelji pa zadovoljnejši.
Oblikovano bo nacionalno ogrodje visokošolskih kvalifikacij
kot del nacionalnega ogrodja kvalifikacij. Nudilo bo transparentne informacije
o vseh kvalifikacijah v slovenskem prostoru in o pridobljenih kompetencah.
Pravičneje bodo urejene oblike in načini izvajanja študijskih
programov. V luči vseživljenjskega učenja se želi vsem državljanom omogočiti
enake pravice ne glede na življenjsko obdobje, v katerem se odločijo za študij.
Izredni študij, kot ga poznamo danes, ne bo več mogoč, torej to ne bo več
izvajanje študija v enakem obsegu na leto za plačilo šolnine tudi na javnih
visokošolskih institucijah. Spremenjen izredni študij bo le prilagojena oblika
izvajanja študijskega programa, ki se bo letno izvajal v manjšem obsegu, kot je
njegova polna obremenitev, in sicer 30 do 45 ECTS na leto. Prav tako bo v tem
primeru tudi strošek študija na leto sorazmerno nižji.
2.2.1 Cilji
-
Pripraviti nacionalno ogrodje kvalifikacij in izvesti samocertifikacijo
visokošolskega ogrodja kvalifikacij.
-
Redefinirati način izvajanja študija: letnik študijskega programa za
pridobitev izobrazbe bo obsegal 60 ECTS. V prilagojeni obliki študija bo mogoče
pridobiti od 30 do 45 ECTS na leto.
Merila:
Nacionalno ogrodje
kvalifikacij bo oblikovano do leta 2012.
Visokošolsko ogrodje
kvalifikacij bo samocertificirano do leta 2013.
Do leta 2016 bodo postopno
prilagojeni vstopni pogoji v visoko šolstvo:
-
za 1. študijsko stopnjo bodo prilagojeni trenutni pogoji za vpis
(obstoječi programi postopoma z reakreditacijami, torej najpozneje do leta
2016; novi programi sproti ob prvi akreditaciji)
-
za 2. in 3. študijsko stopnjo bosta določanje vstopnih pogojev in izbira
kandidatov prepuščeni visokošolskim institucijam (obstoječi programi postopoma
z reakreditacijami, torej najpozneje do leta 2016; novi programi sproti ob prvi
akreditaciji)
-
univerze bodo od študijskega leta 2012/2013 same določale numerus
clausus, upoštevajoč financiranje visokega šolstva, razen na področju
reguliranih poklicev EU in izobraževanja učiteljev.
2.2.2 Ukrepi
9. ukrep: Oblikovanje nacionalnega ogrodja kvalifikacij
-
V letu 2011 – nova uredba (ali zakon) o nacionalnem ogrodju
kvalifikacij.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, šolstvo, delo).
-
Pojasnilo: Nacionalno ogrodje kvalifikacij bo opredelilo posamezne
kvalifikacije v (visoko)šolskem sistemu, razlike med njimi in pridobljene
kompetence. Visokošolske institucije ga bodo uporabile pri kreiranju študijskih
programov, NAKVIS pri odločanju o primernosti študijskih programov in doseganju
akademskih standardov, posameznik pri kariernem odločanju, izbiri študija,
zaposlovanju, delodajalcem in širši družbi pa bo nudilo informacije o
posameznih kvalifikacijah in pridobljenih kompetencah.
10. ukrep: Ureditev strukture študija
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu leta 2011; ukrep bo za nove
študijske programe uveljavljen ob prvi akreditaciji, za obstoječe pa ob
reakreditaciji do leta 2016.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo), visokošolske institucije,
NAKVIS.
-
Pojasnilo: Dolžino trajanja študijskih programov je zaradi večje
integriranosti in transparentnosti sistema treba preoblikovati tako, da bo
zagotavljala fleksibilno prehajanje diplomantov med posameznimi stopnjami
študija. Prva študijska stopnja v polni obliki traja praviloma 3 do izjemoma 4
leta, druga izjemoma 1 do praviloma 2 leti in tretja stopnja 3 do 4 leta.
Izjeme v dolžini prve in druge študijske stopnje bodo dovoljene le za študijske
programe, ki izobražujejo za regulirane poklice EU in poklice, za katere
poseben zakon zahteva skupaj petletno izobraževanje na izbranem področju
oziroma zaključeno 2. stopnjo študija. Torej bo enovit magistrski študij mogoče
izvajati samo na področju reguliranih poklicev EU in z zakonom reguliranih poklicev,
pri čemer bodo slednji omogočali izstop študenta po treh letih s pridobljeno
kvalifikacijo oziroma diplomo o zaključeni prvi študijski stopnji. Pri tem je
treba zagotoviti fleksibilne študijske programe in prehajanje študentov med
njimi. Visokošolske institucije in NAKVIS pa bodo zagotovile: (i) usklajevanje
učnih dosežkov in trajanja študija med vsemi programi, ki se izvajajo v
slovenskem visokošolskem prostoru na posameznem področju, (ii) prehajanje
študentov med posameznimi študijskimi programi in disciplinami ob upoštevanju
potrebnih kompetenc posameznika ter (iii) fleksibilne študijske programe, ki se
z dolžino in vsebino prilagajajo študentom in njihovim predhodno pridobljenim
kompetencam in se po dolžini akreditirajo variabilno, (iv) vključevanje
študentov v oblike izvajanja študija tako, da zaključijo študij brez dodatnih
stroškov prehajanja na drugo študijsko stopnjo glede na predhodno zaključeno
prvo študijsko stopnjo (npr. »prehodni« oziroma »dodatni« letnik). Te pogoje
morajo visokošolske institucije za obstoječe študijske programe zagotoviti
najkasneje v času prve reakreditacije vseh študijskih programov do leta 2016
vključno z enotno dolžino in strukturo vseh programov v slovenskem
visokošolskem prostoru iz istega področja. Sicer se struktura študija uredi
enotno po modelu 180 + 120 ECTS za prvo in drugo študijsko stopnjo. NAKVIS bo
aktivno sodeloval pri oblikovanju enotne strukture študija za posamezna
področja in akreditiral ter reakreditiral programe skladno s tem nacionalnim
modelom.
11. ukrep: Ureditev načina izvajanja študija: študijski
program za pridobitev izobrazbe obsega 60 ECTS na leto ob polni obremenitvi
oziroma 30 do 45 ECTS na leto ob delni/zmanjšani obremenitvi
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu leta 2011; ukrep bo uveljavljen
najpozneje v študijskem letu 2013/2014.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo), visokošolske institucije,
NAKVIS.
-
Pojasnilo: Prilagojena oblika izvajanja študija (»delni« študij) bosta
praviloma le prilagojeno izvajanje študija in izvajanje v manjšem obsegu na
leto, saj naj bi bila namenjena posameznikom, ki se iz najrazličnejših razlogov
ne odločajo za študij v polni obremenitvi. Nova opredelitev o manjšem obsegu
pomeni, da se posameznik in visokošolska institucija dogovorita o obveznostih
(predmetih ali modulu), na katere se bo posameznik v določenem letu vpisal.
Institucije bodo prilagodile oblike dela in poučevanja specifikam in potrebam
svojih vpisanih študentov. Posamezni letnik študijskega programa za pridobitev
izobrazbe bo obsegal 60 ECTS, redni študij s polnim obsegom bo na leto znašal
60 ECTS, prilagojena oblika izvajanja (»delni študij«) pa od 30 do 45 ECTS na
leto. Stroški študija bodo v slednjem primeru sorazmerno nižji.
12. ukrep: Sprememba vstopnih pogojev in vpisnih mest:
a.
za 1. stopnjo se prilagodijo trenutni pogoji
b.
za 2. in 3. stopnjo se določanje vstopnih pogojev prepusti visokošolskim
institucijam ob zaključku predhodne študijske stopnje kandidatov
c.
odločanje o omejitvi vpisa se prenese na univerze, ki upoštevajo pogoje
za financiranje visokega šolstva, razen na področju reguliranih poklicev EU in
izobraževanja učiteljev. NAKVIS v vseh primerih preverja zmogljivosti za
izvajanje študijske dejavnosti
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu v letu 2011; ukrep bo uveljavljen
najpozneje od študijskega leta 2013/14 in za obstoječe študijske programe
izveden do leta 2016.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo), visokošolske institucije,
NAKVIS.
-
Pojasnilo: Univerze bodo avtonomno in odgovorno v interakciji z
družbenim in gospodarskim okoljem določale število vpisnih mest skladno s
svojimi zmogljivostmi ter za programe, za katere ocenjujejo potrebo v svetu
dela in za širšo družbo. NAKVIS bo po eni strani preverjal zmogljivosti za
izvajanje dejavnosti, po drugi pa zaposljivost diplomantov in druge dokaze o
potrebi za obstoj študijskega programa. Za vpis na prvo študijsko stopnjo bodo
lahko visokošolske institucije poleg splošnih vpisnih pogojev določile tudi
dodatne vpisne pogoje. Ob primerni spremembi poklicne mature in ob primerni
reformi izračunavanja točk oziroma uspeha glede na dosežke na posamezni vrsti
mature se lahko spremeni tudi dostop na prvo študijsko stopnjo tako, da
primerno upošteva ali eno ali drugo vrsto mature. Dostop do strokovnega in
univerzitetnega študija se lahko omogoči kandidatom splošne in poklicne mature,
če se spremeni sistem poklicne mature in sistem izračunavanja in primerjanja
točk prilagodi tako, da upošteva različne ocene oziroma uspehe, pridobljene na
različni maturi. Za vpis na drugo in tretjo študijsko stopnjo bodo visokošolske
institucije lahko samostojno določale vstopne pogoje in izbirni postopek, pri
katerem bodo preverjale prisotnost potrebnih kompetenc za uspešen študij na
določenem študijskem programu. Kandidati pa bodo morali imeti praviloma
pridobljeno izobrazbo na posamezni predhodni študijski stopnji kot splošni
vpisni pogoj. Pri tem bodo lahko presojale o vpisu na podlagi izkazanih
kompetenc kandidatov in bodo lahko vpisale tudi manj študentov, kot je
razpisanih mest, če kandidati ne bodo izpolnjevali potrebnih oziroma določenih
pogojev. Dodatna selekcija ne bo pomenila novih ovir pri dostopnosti študija,
temveč bo omogočila vpisovanje kandidatov v programe, ki so zanje
najprimernejši. Boljše prekrivanje med pridobljenimi kompetencami kandidatov in
zahtevami študijskega programa bo omogočalo kakovostnejši študij ter večje
zadovoljstvo študentov in osebja. Za določanje števila vpisnih mest za
študijske programe, ki izobražujejo za regulirane poklice EU, izobraževanje za
učitelje in poklice, pomembne za življenje in zdravje ljudi bodo morale
pridobiti soglasje Vlade RS oz. pristojnih ministrstev ali teles za regulacijo.
Druge javne in koncesionirane visokošolske institucije bodo morale pridobiti
soglasje Vlade RS za vpis v vse študijske programe vseh stopenj.
2.3 Financiranje
Visokošolsko izobraževanje v Sloveniji opredeljujemo kot
javno službo, ki predstavlja celotno delovanje visokošolskih institucij ne
glede na vire financiranja.
Za visokošolsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost bo
namenjen mednarodno primerljiv delež BDP, kar pomeni, da se morajo povečati
celotna sredstva za visokošolsko dejavnost. Pri tem bodo jasno določene vloge
in cilji visokošolskih institucij.
Financiranje visokošolskih institucij mora zagotavljati
kakovostno visoko šolstvo in jim omogočati odličnost ter podpirati raznolikost
njihovih poslanstev. Mehanizmi financiranja iz javnih sredstev morajo biti
zasnovani tako, da visokošolskim institucijam omogočajo samostojno odločanje o
porabi in celostno upravljanje s sredstvi. Ob tem morajo visokošolske
institucije prevzeti odgovornost do študentov in zaposlenih ter do različnih
družbenih okolij, vseh sistemskih delov družbe in družbe kot celote.
Pomemben mehanizem zagotavljanja finančne avtonomije
visokošolskih institucij je integralno financiranje njihove študijske dejavnosti,
tj. »lump sum«. Model financiranja mora prepoznati razlike med posameznimi
visokošolskimi institucijami in jim dopuščati, da uresničujejo svojo
strategijo. Struktura financiranja bo zasnovana na dveh stebrih:
-
temeljni steber bo visokošolskim institucijam omogočal stabilno
financiranje na daljše obdobje (2–5 let), kar bo zagotavljalo gotovost
financiranja. Variabilnost temeljnega financiranja bo omejena (±3 %) in bo odvisna od določljivih meril
uspešnosti, kot so npr. učinkovitost, znanstvena odličnost in mednarodno
sodelovanje;
-
razvojni steber bo visokošolskim institucijam omogočal dodatna sredstva
za razvoj in konkurenčnost na področjih diverzifikacije, internacionalizacije,
kakovosti in socialne razsežnosti glede na določljive cilje in kriterije.
Visokošolskim institucijam se bodo sredstva dodeljevala ob
upoštevanju njihove vloge v družbi in doseganju dogovorjenih ciljev. Kot
instrument za izkazovanje tovrstne odgovornosti bodo visokošolske institucije s
pristojnim ministrstvom sklenile pogodbo o doseganju ciljev, na podlagi katere
bodo prejele sredstva. S pogodbo bodo opredeljeni merljivi cilji in strateški
okvir posamezne visokošolske institucije, ki bo med drugim vključeval načrt
izvajanja študijske dejavnosti z opredeljenimi študijskimi področji in
programi, ki jih bo institucija izvajala, število študentov in vpisnih mest,
dolgoročne cilje institucije ter ukrepe za njihovo doseganje in način
poročanja.
Država bo krila stroške študija za študij na javnih
visokošolskih institucijah, lahko pa tudi na koncesioniranih institucijah. Pri
tem bodo iz javnih sredstev financirani ali sofinancirani le tisti študijski
programi zasebnih visokošolskih institucij, ki se ne izvajajo na javnih, in je
za njih izkazana potreba v slovenskem prostoru ter kakovostna izvedba.
Oblikovan bo okvir za lažjo diverzifikacijo virov
financiranja visokega šolstva. Vzpostavljeni bodo pogoji za razvoj donatorstva
kot vse pomembnejšega zasebnega vira financiranja visokega šolstva. Prav tako
se bo podpirala vloga centrov za prenos tehnologij in znanja ter uredilo
področje ustanavljanja »spin off« podjetij visokošolskih institucij. Pri tem bo
jasno določena vloga visokošolske institucije kot ustanoviteljice oziroma
lastnice.
Ob ohranitvi sofinanciranja znanstvenoraziskovalnega dela na
javnih univerzah iz zasebnih virov, tj. gospodarstva, bodo povečana sredstva iz
javnih virov. Pri tem je treba harmonizirati nacionalne mehanizme financiranja
znanstvenoraziskovalne, tehnološkorazvojne in študijske dejavnosti na
visokošolskih institucijah, ki jim bodo omogočali avtonomno in celovito
upravljanje s sredstvi in racionalizacijo poslovanja. Prav tako je treba
uskladiti sistem financiranja raziskovalne in razvojne dejavnosti v Sloveniji
ter omogočiti enakovredne pogoje za odločanje o uporabi sredstev visokošolskih
in raziskovalnih zavodov.
Del proračunskih raziskovalnih sredstev bo preneseno v »lump
sum« financiranje znanstvenoraziskovalnega dela univerz. Na ta način bo
zagotovljena stabilnost financiranja enega od ključnih poslanstev univerz in
okrepljena njihova avtonomija ter učinkovitost tudi na tem področju.
2.3.1 Cilji
-
Povečati skupna sredstva za visokošolsko dejavnost in
znanstvenoraziskovalno delo.
-
Z večletnimi mehanizmi financiranja visokošolskih institucij, ki bodo
nagrajevali uspešne visokošolske institucije, vzpostaviti sistem financiranja s
temeljnim in razvojnim stebrom.
-
Zagotoviti stabilnost financiranja znanstvenoraziskovalnega dela univerz
z uvedbo integralnega raziskovalnega financiranja (t. i. raziskovalni
»lump-sum«).
Merila:
Do leta 2015 bo za terciarno
izobraževanje zagotovljenih vsaj 1,3 % BDP iz proračunskih sredstev in 0,3 %
BDP iz drugih virov, do leta 2020 pa skupaj 2,5 % BDP, od tega 2,0 % BDP iz
proračunskih sredstev.
Do leta 2020 bodo sredstva na
študenta, namenjena za visokošolske institucije, nad povprečjem OECD.
Nov sistem financiranja
visokega šolstva s temeljnim in razvojnim stebrom bo uveden od leta 2011.
2.3.2 Ukrepi
13. ukrep: Vzpostavitev sistema financiranja visokošolskih
zavodov tako, da bo spodbujal razvoj in upošteval tudi elemente kakovosti in
sodelovanja z okoljem
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu in Zakona o raziskovalni in
razvojni dejavnosti v letu 2011 ter Uredbo o financiranju visokošolskih zavodov
od leta 2011 dalje.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo), visokošolske institucije.
-
Pojasnilo: Financiranje visokega šolstva je treba urediti v zakonu,
uredba o financiranju pa bo opredelila izvedbo in operacionalizacijo
financiranja visokošolskega sistema, kar bo izhajalo iz zakona. V prehodnem
obdobju je bila v letu 2011 oblikovana nova uredba o financiranju, ki bo
urejala prenovljeni sistem financiranja visokega šolstva od leta 2011. Nov
sistem financiranja bo vključeval dva stebra: temeljni in razvojni. Temeljni
steber bo zagotavljal stabilnost financiranja javnih in koncesioniranih
visokošolskih institucij, razvojni steber pa dodatno financiranje v skladu z
izpolnjevanjem poslanstva institucij ter doseganje vnaprej dogovorjenih ciljev
po osnovnih dimenzijah. Po sprejetem Zakonu o visokem šolstvu v letu 2011 bo po
potrebi spremenjena omenjena uredba.
-
Financiranje ukrepa: za temeljni steber financiranja bo v letu 2011
zagotovljenih 259,4 milijona EUR iz proračunskih sredstev in 279 milijona EUR v
letu 2012. Vrednost za leto 2012 vključuje tudi 20,2 mio EUR sredstev, ki jih
je treba zagotoviti ob spremembi proračuna za leto 2012. Za nov razvojni steber
sredstev bo zagotovljenih dodatnih 20 milijonov EUR v letu 2011 ob spremembi
proračuna. Namenjena sredstva za visokošolsko dejavnost in rast sredstev od
leta 2013 so razvidna iz poglavja 6 (okvirni obseg sredstev za uresničevanje
NPVŠ).
14. ukrep: Vzpostavitev sistema spremljanja učinkovitosti
porabe javnih sredstev v visokem šolstvu s spremljanjem doseženih rezultatov in
učinkov na nacionalni ravni in ravni visokošolskih institucij
-
Priprava enotne metodologije spremljanja rezultatov in učinkov v letu
2011.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo), visokošolske institucije.
-
Pojasnilo: Opredeliti je potrebno kazalnike za merjenje učinkovite
porabe javnih sredstev za visoko šolstvo ter za izvajanje nadzora preko
poročanja. Tako bodo razviti enotni in vsebinski kazalniki, o katerih bodo
visokošolske institucije poročale v letnih delovnih načrtih in drugih
mehanizmih.
15. ukrep: Vzpostavitev evidenčnega in analitskega
informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji (informacijski
sistem eVŠ)
-
Spremembe Zakona o visokem šolstvu v poglavju evidence v letu 2011 in
sprememba Pravilnika o razvidu visokošolskih zavodov v letu 2011 ter
vzpostavitev sistema do 2012.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo).
-
Pojasnilo: Vzpostavljena bo podatkovna zbirka z evidencami o študentih
in diplomantih, izvajalcih dejavnosti v visokem šolstvu ter z razvidom
visokošolskih zavodov. Prav tako bo oblikovan javni portal o visokem šolstvu z
informacijami o možnostih študija v Sloveniji tudi v angleškem jeziku.
-
Financiranje ukrepa: za vzpostavitev in delovanje eVŠ bo zagotovljenih
700.000 EUR v letu 2011, 244.000 v letu 2012, 144.000 v letu 2013 in 104.000
EUR na leto od leta 2014 naprej.
16. ukrep: Zagotovitev okvira za razvoj donatorstva kot vse
pomembnejšega zasebnega vira financiranja visokega šolstva
-
Najpozneje do leta 2015.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, znanost, finance), DURS.
-
Pojasnilo: Pospešeno bo donatorstvo v visoko šolstvo, znanost in
raziskovanje, ki obsega tudi umetnost vključno z davčnimi olajšavami.
Dolgoročni razvoj donatorstva je nujen zaradi boljše povezanosti visokošolske
in raziskovalne dejavnosti z družbo in posledično izboljšanim položajem
(ugledom) visokošolskih kadrov ter raziskovalcev in inovatorjev v družbi.
Ključni predpogoj za donatorstvo je zaupanje v visoko šolstvo in znanost kot
katalizatorja razvoja in vzpostavljanja kreativne, na znanju temelječe družbe.
Glede na to, da je segment donatorstva v razvitih državah pomemben vir
sofinanciranja visokošolskih in raziskovalnih aktivnosti, je cilj NPVŠ 2011 –
2020 spodbuditi dolgoročni razvoj tega segmenta v družbi, tudi prek davčnih
olajšav, pri čemer pa gre za trajni proces, ki ima mnogo daljši horizont kot ga
ima predvidoma trenutna finančna kriza.
2.4 Raznolikost in različnost
Trenutni sistem ureditve visokega šolstva in financiranja
podpira stanje, v katerem poskušajo biti vse visokošolske institucije več ali
manj enake in dobre na vseh področjih ter izpolnjevati vse cilje oziroma vloge
visokega šolstva. Takšna kultura delovanja ne vodi k odličnosti in
konkurenčnosti, temveč k povprečju, saj ne morejo biti vse institucije
najboljše in to celo na vseh področjih.
Družba znanja in doseganje temeljnih ciljev visokega šolstva
potrebujeta pestro izobraževalno ponudbo na raznolikih visokošolskih
institucijah, a brez razdrobljenosti študijskih in raziskovalnih programov, ki
se odraža v njihovem prevelikem številu. Zato bo v sodelovanju z visokošolskimi
institucijami in višjimi strokovnimi šolami sistem terciarnega izobraževanja
organiziran tako, da se bodo institucije v slovenskem prostoru v prihodnosti
med seboj dopolnjevale, poiskale in razvile svoje prednostne plati ter se pri
tem povezovale v slovenskem in mednarodnem prostoru. Študijski programi bodo
postali različni po vsebini in usmeritvi. Skladnost študijskih programov z
nacionalnim ogrodjem kvalifikacij bo zagotavljala doseganje potrebnih
visokošolskih standardov, sicer pa bodo visokošolske institucije same in v
sodelovanju z družbo pripravljale takšne programe, ki bodo ustrezali potrebam
in pričakovanjem prihodnjega razvoja slovenske družbe.
Visokošolske institucije bodo izbirale svoje profile glede na
svoje temeljno poslanstvo, vrste in ravni izobraževalne ponudbe ter doseganje
odličnosti na izbranih področjih. Pričakovati je, da bodo zato uspešnejše in
učinkovitejše pri izbiri vrste izobraževanja in študentov, ki jih želijo
pritegniti in izobraževati, ter tako omogočile boljše prekrivanje med
usmerjenostjo študijskih programov in kandidati, ki se nanje vpisujejo.
Posledično se bodo kandidati lažje odločali za študij, ki je zanje osebno
najprimernejši. V ta namen bodo visokošolske institucije izbrale primerne in
med seboj različne metode poučevanja in dela ter druge aktivnosti, ki bodo
podpirale njihovo novo poslanstvo in usmeritev, ter vzpostavile sistem
kariernega svetovanja.
NAKVIS bo imel pomembno vlogo pri bodoči diferenciaciji
visokošolskih institucij, saj bo v procesih akreditacije preverjal, ali
institucije delujejo skladno s svojim izbranim profilom oziroma poslanstvom.
Nov razvojni del financiranja visokega šolstva bo nagrajeval
ambicioznost, raznolikost, profilacijo in delovanje visokošolskih institucij
skladno z njihovim opredeljenim poslanstvom. Prav tako bo ta del financiranja
upošteval nacionalne razvojne prioritete tistih področij, ki bodo potrebna v
prihodnosti in bodo določena s konceptom »pametne specializacije«.
Visokošolske institucije bodo nudile tudi druge oblike
izobraževanja za vseživljenjsko učenje, ki bodo lahko tudi uvrščeni v
nacionalno ogrodje kvalifikacij, ne bodo pa nujno nudili ravni izobrazbe.
Posameznike in delodajalce ter druge družbene skupine se mora bolje informirati
o pomembnosti različnih fleksibilnih izobraževalnih poti, pridobivanju
kvalifikacij na horizontalni ravni, torej ne le o usmerjenosti k višji ravni
izobrazbe, temveč k najprimernejši kombinaciji kompetenc in kvalifikacij ter s
tem svoje usposobljenosti.
Za podporo diverzifikaciji je treba prilagoditi sistem
vstopnih pogojev v posamezne študijske stopnje, ki bodo omogočali pravičen
dostop in hkrati nudili več svobode visokošolskim institucijam pri izbiri
najustreznejših in najbolj motiviranih kandidatov za študij. Da bo tak sistem deloval,
bo izboljšan sistem orodij transparentnosti: priloga k diplomi mora biti bolj
usmerjena na študenta in nuditi zanesljive informacije o kompetencah in profilu
posameznega diplomanta.
2.4.1 Cilji
-
Omogočiti organizacijsko, programsko in izvedbeno profilacijo
visokošolskih institucij; visokošolske institucije bodo oblikovale različna
poslanstva.
Merilo:
Diverzificirane
institucionalne strategije bodo oblikovane |do leta 2013.
2.4.2 Ukrepi
17. ukrep: Oblikovanje poslanstev visokošolskih institucij in
profilacija institucij
-
Do leta 2013.
-
Odgovornost: visokošolske institucije, NAKVIS.
-
Pojasnilo: Visokošolske institucije bodo opredelile svoje poslanstvo in
strategije, ki bodo med seboj različne. Poiskale bodo tista področja svojega
delovanja, pri katerih so še posebej uspešne ali izkazujejo potencial za to, in
usmerile svoje delovanje v njihovo krepitev. Usmerile se bodo na tiste
potencialne študente in skupine študentov, katerim lahko nudijo
najkakovostnejše izobraževanje. Prav tako bodo tem skupinam prilagodile svoje
metode dela in poučevanja. NAKVIS bo imel pomembno vlogo pri diferenciaciji
visokošolskih institucij, saj bo v procesih akreditacije pregledoval, ali
institucije delujejo skladno s svojim izbranim profilom oziroma poslanstvom.
-
Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
2.5 Kakovost in odgovornost
Slovenski visokošolski prostor mora biti kakovosten in
omogočati vrhunski znanstvenoraziskovalni razvoj. Pri opredeljevanju te
razsežnosti in ciljev v NPVŠ se ciljno usmerja samo na nekatere elemente
kakovosti, tako da se zaobjema zunanji in notranji sistem zagotavljanja
kakovosti z nujno komponento odgovornosti, vključuje institucionalno,
nacionalno in mednarodno raven ter vnaša tudi druge elemente, ki so povezani s
kakovostjo: kadre, opremo, pedagoško usposobljenost, sodobnost študijskih
programov. Čeprav so v NPVŠ 2011–2020 v poglavju o kakovosti in odgovornosti
natančneje opredeljeni le izbrani elementi kakovosti, se mora v celoti
zagotoviti kakovosten visokošolski prostor. »Kakovost«, kar ni enako
»zagotavljanju kakovosti«, mora potekati na akademski, strokovni ravni in se
izkazuje z vrednotenjem znanstvenega dela, vrednotenjem pedagoškega dela,
uspehom zaposlenih, študentov in diplomantov v domačem in mednarodnem okolju
ter s privlačnostjo visokošolskega prostora. Kakovost kot taka mora biti tako v
središču visokega šolstva kot v delovanju vsake visokošolske institucije.
V nadaljevanju so opisani izbrani oziroma posamezni elementi
s področja kakovosti in odgovornosti.
Etika v visokem šolstvu
Visoko šolstvo ima velik vpliv na družbeni razvoj in etične
odnose ter tudi samo zajema pomemben del populacije v odločilni fazi formiranja
osebnosti. Univerze zato veljajo za etične instance in skrbijo, da je v
pedagoškem in raziskovalnem procesu upoštevan tudi etični vidik. Potreba po
visokošolski etiki se zaradi naraščajoče vloge znanja v družbi še povečuje, kar
terjajo tudi spremenjeni tehnični in ekonomski pogoji, v katerih visoko šolstvo
deluje. Od visokošolsko izobraženega človeka se pričakuje usposobljenost za
etično presojanje in aktivno zavzemanje za humanost v družbi. V tem smislu je
treba izpopolniti študijske programe in uveljaviti etične kodekse visokošolskih
organizacij.
Zunanji sistem zagotavljanja kakovosti
Pomemben element sistema zagotavljanja kakovosti predstavlja
NAKVIS, ki bo v naslednjih letih razvila in posodobila celoten sistem zunanjega
zagotavljanja kakovosti. Merila za kakovostno delovanje visokošolskih
institucij in izvajanje študijskih programov bodo jasno določena in različna za
posamezne vrste visokošolskih institucij ter oblike študijskih programov
(univerzitetni in strokovni). Ob prihodnji institucionalni evalvaciji
raziskovalnih zavodov bo ARRS oblikoval mehanizme vrednotenja njihove
kakovosti, ki bodo komplementarni tistim, ki jih uporablja NAKVIS, in
vzpostavil sodelovanje z omenjeno agencijo. NAKVIS bo postal član referenčnih
mednarodnih organizacij (EQAR in ENQA), ki združujejo nacionalne agencije za
kakovost v visokem šolstvu ter jim s tem dajejo kredibilnost v nacionalnem in
mednarodnem prostoru.
Notranji sistem zagotavljanja kakovosti
Odgovornost za kakovost visokega šolstva prvenstveno nosijo
visokošolske institucije same, zato bodo nenehno razvijale kulturo kakovosti in
okrepile kulturo odgovornosti. Visokošolske institucije bodo profesionalno in
odgovorno razvijale svoje temeljno poslanstvo in v ta namen izboljšale
samoevalvacijske postopke, kolegialno ocenjevanje, sprejemale in izvajale
sistem izboljševanja notranje kakovosti, angažirale vse zaposlene za stalno
izboljševanje kakovosti ter študente za izboljšanje učnega procesa in njihovega
lastnega odgovornega sodelovanja. Kultura kakovosti pomeni skupno vrednoto
kakovosti ter kolektivno odgovornost in zavezo vseh članov institucije, tako
zaposlenih kot študentov, k njenemu nenehnemu izboljševanju.
Izboljševanje študijskih programov
Visokošolske institucije so in bodo še naprej odgovorne za
pripravo in izvajanje študijskih programov, vključno s postavljanjem in
varovanjem akademskih standardov. Samostojnejše bodo pri spreminjanju in
prilagajanju študijskih programov, hkrati pa bistveno bolj odgovorne za njihovo
pripravo in kakovostno izvajanje ter zagotavljanje predvidenih kompetenc
diplomantov. Spodbujane pa bodo k oblikovanju in izvajanju študijskih programov
tako, da bodo bolj naravnani na učne izide in usmerjeni k študentu, kar obvezno
zahteva razvoj novih učnih pristopov in metod. Tako bodo programi postali
fleksibilnejši ter nudili več izbirnosti in interdisciplinarnosti ter lažji
nabor želenih kompetenc študentov.
Pedagoška odličnost
Posebna pozornost bo namenjena poučevanju. Pri tem bodo
visokošolske institucije nudile pedagoško podporo svojemu visokošolskemu učnemu
osebju ter njihovemu didaktičnemu usposabljanju za razvoj celovite pedagoške usposobljenosti
vključno z delovanjem v podporo trajnostnemu oziroma sonaravnemu razvoju
družbe. V ta namen bodo visokošolske institucije spodbujene, da ustanovijo
posebne razvojne centre, ki bodo ob vrhunskem usposabljanju in stalnem
posodabljanju znanja in veščin pedagoškega kadra nudili tudi raziskovanje na
področju visokošolskega učenja in poučevanja. Želi se, da bi bile visokošolske
institucije bolj odprte za nove metode poučevanja, ki jih omogočajo sodobni
informacijsko-komunikacijski sistemi in z njimi povezani novi načini
skupinskega dela. V zadnjih letih se je v slovenskem visokošolskem prostoru v
povprečju že pomembno izboljšalo razmerje med številom študentov in
visokošolskimi učitelji, vendar se še nekoliko zaostaja za razvitejšimi
državami. Zato bodo povečane kadrovske zmogljivosti institucij ter spodbujeno
večanje poučevalne baze tudi v sodelovanju z raziskovalnimi zavodi in z
vključevanjem doktorskih kandidatov in mladih doktorandov v pedagoški proces.
Skupaj z visokošolskimi institucijami bo še posebna pozornost namenjena
ekstremom; visokošolske institucije se namreč soočajo s precej raznoliko sliko,
pri čemer visokošolski učitelji na nekaterih programih delajo z zelo majhnim
številom študentov, na drugih pa z izjemno velikim, tudi z več sto študenti.
Poiskani bodo načini, kako omogočiti boljše pogoje dela visokošolskim učiteljem
v omenjenem kontekstu ter pogoje študija študentom. Razmerje med študenti in
visokošolskimi učitelji je treba izboljšati, še posebej na tistih študijskih
programih, kjer je trenutno to razmerje nadpovprečno slabo.
Oprema
Za dvig kakovosti visokega šolstva in znanstvenega ter
umetniškega raziskovanja bodo izboljšane prostorske razmere in opremljenost
visokošolskih institucij. Povečati je treba vlaganje v novo pedagoško in
raziskovalno opremo, vključno s knjižnicami in športnimi objekti, hkrati pa
omogočiti tudi boljšo izkoriščenost že obstoječih zmogljivosti. Še posebej so
potrebne investicije za vzdrževanje in nadgradnjo informacijsko-komunikacijske
tehnologije za njeno uporabo na vseh področjih delovanja visokošolskih
institucij. Področja posebnega strateškega pomena, ki omogočajo tudi
povečevanje dostopnosti do terciarnega izobraževanja, so razvoj programov
izobraževanja na daljavo, večja uporaba informacijsko-komunikacijske
tehnologije pri poučevanju in učenju ter stalno usposabljanje vseh skupin
uporabnikov znotraj skupnosti visokošolskega izobraževanja.
2.5.1 Cilji
-
Zagotoviti delovanje sistema zagotavljanja kakovosti (zunanji – NAKVIS
in notranji – na visokošolskih institucijah) v celoti skladno z evropskimi
standardi in smernicami za kakovost v visokem šolstvu.
-
Na visokošolskih institucijah utrditi kulturo kakovosti in kulturo
odgovornosti.
-
Ukiniti programske akreditacije in preiti na institucionalno
akreditacijo.
-
Spodbuditi visokošolske institucije, da bodo razvile podporne aktivnosti
za didaktično usposabljanje in podporo pedagoškemu kadru.
-
Povečati kadrovske zmogljivosti visokošolskih institucij in omejiti
ekstremna števila študentov na visokošolskega učitelja.
-
Bolje umestiti študij na daljavo v slovenski visokošolski sistem.
-
Izboljšati prostorske razmere in opremljenost visokošolskih institucij.
Merili:
Odstotek študentov, ki se
vpiše na visokošolske institucije in ne diplomira, bo do leta 2020 nižji za tri
četrtine; trenutno znaša 35 %.
NAKVIS se bo do leta 2014
vključil v EQAR in ENQA.
2.5.2 Ukrepi
18. ukrep: Oblikovanje etičnih kodeksov visokošolskih
institucij
-
Od leta 2012 naprej.
-
Odgovornost: visokošolske institucije.
-
Pojasnilo: Visokošolske institucije bodo sprejele svoje etične kodekse,
ki se bodo odražali na vseh področjih delovanja visokošolskih institucij.
Prenesene bodo tudi v izobraževalni proces in tako vplivale na etično zavest
ter vedenje študentov in diplomantov.
19. ukrep: Vse visokošolske institucije bodo v celoti
izpolnjevale 1. del Evropskih standardov in smernic za kakovost v visokem šolstvu
ter okrepljen notranji sistem zagotavljanja kakovosti in javno in transparentno
objavljanje informacije o svoji kakovosti
-
Od leta 2012.
-
Odgovornost: visokošolske institucije, NAKVIS.
-
Pojasnilo: NAKVIS bo pri (re)akreditaciji preverjal notranje sisteme
zagotavljanja kakovosti. V vmesnem obdobju bo nudil podporo in svetovanje
visokošolskim institucijam ter višjim strokovnim šolam za razvoj notranjega
sistema zagotavljanja kakovosti. Ob okrepljeni kulturi kakovosti na
visokošolskih institucijah, bodo le te javno in transparentno objavljale
informacije o svoji kakovosti, prednostih, slabostih ter poročila iz notranjih
in zunanjih evalvacij najkasneje od leta 2012 ter izpolnjevale 1. del Evropskih
standardov in smernic za kakovost v visokem šolstvu.
20. ukrep: NAKVIS bo razvil in nenehno posodabljal zunanji
sistem zagotavljanja kakovosti ter pri tem vključeval vse visokošolske
deležnike
-
Od leta 2011.
-
Odgovornost: NAKVIS.
-
Pojasnilo: NAKVIS bo oblikoval in posodabljal zunanji sistem
zagotavljanja kakovosti v celoti skladno z evropskimi standardi in smernicami
za kakovost v visokem šolstvu.
-
Financiranje ukrepa: Od leta 2015, ko se izteče (so)financiranje NAKVIS
iz projekta Evropskega strukturnega sklada, bo za NAKVIS namenjenih okvirno 6
milijonov EUR na leto iz proračunskih sredstev ter zagotovili ustrezno rast
sredstev glede na obseg dela in zahtevnost delovanja.
21. ukrep: NAKVIS se zunanje evalvira ter kandidira za
vključitev v EQAR in članstvo v ENQA
-
Priprava na zunanjo evalvacijo: v letih 2011 in 2012.
-
Zunanja evalvacija: v letu 2012 (oziroma 2013).
-
Kandidiranje za vključitev v EQAR in članstvo v ENQA: v letu 2012
oziroma 2013.
-
Odgovornost: NAKVIS, Vlada RS (visoko šolstvo).
-
Pojasnilo: Če se ob zunanji evalvaciji ugotovi, da NAKVIS ne izpolnjuje
evropskih standardov in smernic za kakovost v visokem šolstvu oziroma meril za
članstvo v ENQA, se takoj sprejmejo vsi potrebni ukrepi (v primeru težav z
zakonodajo se spremeni Zakon o visokem šolstvu, v primeru težav z delovanjem se
nemudoma spremeni delovanje NAKVIS).
22. ukrep: Prehod od programske akreditacije k
institucionalni
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu v letu 2011; ukrep bo uveljavljen
od leta 2017.
-
Odgovornost: vsi visokošolski deležniki.
-
Pojasnilo: Obstoj tako programske kot institucionalne akreditacije
povzroča preobremenjenost sistema, visokošolskih institucij in agencije ter
podvajanje preverjanja posameznih elementov delovanja visokošolske institucije.
Za kakovostno izvajanje študijskih programov je treba zagotoviti ustrezno delovanje
visokošolskih institucij na vseh ravneh z nenehnim internim sistemom
preverjanja kakovosti (samoevalvacija) in s posodabljanjem študijskih
programov. Tako se bo zunanje zagotavljanje kakovosti usmerilo na institucijo,
in sicer na vsa področja delovanja, vključno z izvajanjem študijskih programov,
pri čemer se bo izvajala institucionalna reakreditacija. Čas reakreditacije se
bo pomembno skrajšal s trenutnih sedmih let. Programska evalvacija bo vključena
v institucionalno reakreditacijo vzorčno, ohranjena pa bo pri uvedbi novih
študijskih programov (prva akreditacija) ter preverjanju programov po
področjih.
Ta ukrep se sprejme samo v naslednjih primerih:
-
da se do leta 2016 opravijo reakreditacije vseh obstoječih študijskih
programov in visokošolskih institucij,
-
da se ob tem ugotovi, da izvajanje študijskih programov in delovanje
visokošolskih institucij ustrezata merilom NAKVIS ter da imajo visokošolske
institucije hkrati ustrezno razvito kulturo kakovosti, vključno z ustreznimi
notranjimi sistemi zagotavljanja kakovosti.
23. ukrep: Olajšanje postopkov za spreminjanje študijskih
programov in oblikovanje skupnih študijskih programov:
a.
omogočanje visokošolskim institucijam samostojnost pri spremembi
študijskih programov
b.
olajšanje akreditacije skupnih študijskih programov
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu v letu 2011, spremembo meril in
drugih aktov NAKVIS; ukrep bo uveljavljen postopoma od leta 2012 do leta 2020.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo), NAKVIS.
-
Pojasnilo: Prehod od programske akreditacije k institucionalni je opisan
že zgoraj in bo uveden postopoma do leta 2017, visokošolske institucije pa bodo
samostojne pri spremembi študijskih programov že postopoma od leta 2012. NAKVIS
bo v procesu reakreditacije ugotavljal, ali visokošolske institucije kakovostno
izvajajo študijske programe, ki so jih akreditirale, in ne zlorabljajo
instituta spreminjanja programov v neprepoznavno obliko. Skupni študijski
programi so ključni za internacionalizacijo – mobilnost, aktivno sodelovanje
slovenskih institucij s tujimi, pridobivanje kompetenc v mednarodnem prostoru
ipd. Postopek njihove akreditacije mora biti kar najbolj sproščen, vendar mora
zagotavljati njihovo kakovost. Ocenjuje se, da bo ukrep prinašal tudi
racionalizacijo priprave študijskih programov ter s tem finančne prihranke.
24. ukrep: Zagotavljanje didaktičnega usposabljanja in
podpora pedagoškemu kadru, pri čemer:
a.
visokošolske institucije razvijejo podporne aktivnosti
b.
NAKVIS preverja institucionalno pedagoško podporo in povezavo z
notranjim sistemom zagotavljanja kakovosti
-
Od leta 2012.
-
Odgovornost: visokošolske institucije, NAKVIS.
-
Pojasnilo: Visokošolske institucije bodo nudile podporo osebju,
vključenemu v pedagoški proces, kar bo pripomoglo k višji kakovosti. Med drugim
so ti mehanizmi lahko: razvojni centri za pedagoške kompetence, nudenje
dodatnega izobraževanja oziroma usposabljanja osebju, inovativne metode
spodbujanja odličnosti v poučevanju ipd. Visokošolske institucije bodo
pedagoško podporo vključile v notranji sistem zagotavljanja kakovosti.
Pedagoška podpora bo tako omogočena vsem zaposlenim, vključenim v pedagoški
proces, postopoma pa bo sistemsko zahtevano opravljeno pedagoško usposabljanje.
Kadri, ki se bodo v visokošolski pedagoški proces vključili po letu 2013, bodo
sistematično vključeni v pedagoško podporo, ki ga bodo nudile visokošolske
institucije. Pedagoška podpora bo zagotovila pridobivanje celovitih kompetenc
potrebnih za pedagoško delo vključno z razumevanjem in delovanjem v podporo
trajnostnemu oziroma sonaravnemu razvoju družbe.
-
Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja in z osnovnim
(temeljnim) delom financiranja.
25. Ukrep: ukrep: Povečanje kadrovskih zmogljivosti na
visokošolskih institucijah
-
Od leta 2011.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, znanost), visokošolske
institucije.
-
Pojasnilo: Visokošolske institucije bodo krepile kadrovsko bazo in
zaposlovale nove kadre. Sredstva, ki bodo dodatno namenjena za večanje
kadrovske baze, bodo prilagojena ugotovitvam evalvacije kadrovskih zmogljivosti
ter razmerju med študenti in visokošolskimi učitelji vključno s pozornostjo na
ekstreme, ki se pojavljajo pri posameznih disciplinah.
Prav tako se bodo lahko doktorski kandidati
in mladi doktorandi vključevali v pedagoški proces, kar bo pripomoglo k njihovemu
pridobivanju pedagoških kompetenc in hkrati vplivalo na dvig kadrovskih
zmogljivosti. Pri tem bodo nosilci predmetov spremljali njihovo delo in jim
nudili vso strokovno podporo, ne bodo pa smeli prenašati svojih obveznosti na
kandidate oziroma doktorande. Tako doktorski študenti ne bodo preobremenjeni s
pedagoškim delom, kar bi lahko ogrozilo njihovo lastno raziskovalno delo.
-
Financiranje ukrepa: se nanaša na 2. ukrep Resolucije o NPVŠ 2011–2020.
26. ukrep: Izboljšanje prostorskih razmer in opremljenosti
institucij:
a.
razvoj raziskovalne infrastrukture – skupni ukrep z RISS
-
Od leta 2011 razpisi ARRS.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, znanost), ARRS, visokošolske
institucije, raziskovalni zavodi.
-
Pojasnilo: Vlada RS bo v letu 2011 sprejela nacionalni Načrt razvoja
raziskovalne infrastrukture 2011–2020, v katerem bodo opredeljena prednostna
področja razvoja raziskovalne infrastrukture. Na teh področjih bodo vložena
dodatna sredstva za izboljšanje opremljenosti institucij in doseganje kritične mase
na tem področju. Vzpostavljena bosta tudi transparenten in javno dostopen
virtualni center in mehanizem za dostop do prostih zmogljivosti raziskovalne
ter visokošolsko pedagoške infrastrukture. Omogočal bo hiter in pregleden
prikaz zmogljivosti ter prijave in informacije za dostop do te opreme za vse
visokošolske udeležence. Ukrep se nanaša na visoko šolstvo in
znanstvenoraziskovalno dejavnost, saj bo dostop do novih infrastrukturnih
centrov odprt po načelu znanstvene odličnosti.
-
Financiranje ukrepa: v skladu z Nacionalnim Načrtom razvoja raziskovalne
infrastrukture 2011–2020.
b.
razvoj pedagoške infrastrukture in prostorskih razmer
-
V obdobju 2013–2020.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, znanost), visokošolske
institucije, raziskovalni zavodi.
-
Financiranje ukrepa: Zagotovljena bodo nova sredstva, ki bodo potrebna
za novo pedagoško opremo ter prostorsko infrastrukturo. Pripravljena bo analiza
stanja o potrebah po novi pedagoški opremi in iztrošenosti obstoječe ter
prostorskega stanja javnih visokošolskih institucij. Po opravljeni analizi bo
pripravljen Načrt razvoja pedagoške infrastrukture, v katerem bodo opredeljena
prednostna področja nabave pedagoške opreme, ki bo podlaga za financiranje
njene nabave. Načrt bo opredelil tudi merila za določanje pedagoške opreme
(učila, didaktični pripomočki, računalniška oprema in podobna infrastruktura).
Nakup in proces nakupa pedagoške opreme bo usklajen in komplementaren z Načrtom
razvoja raziskovalne infrastrukture 2011–2020. Okvirna višina sredstev za
pedagoško opremo in prostore je v okviru tega ukrepa 80 milijonov EUR.
27. ukrep: Institucionalna prilagoditev na vseh področjih
delovanja visokošolskih institucij za uporabo novih tehnologij in opreme IKT
-
Od leta 2012.
-
Odgovornost: visokošolske institucije.
-
Pojasnilo: Visokošolske institucije bodo v svoje delovanje vključile
opremo IKT in sodobne tehnologije. Gre tako za administrativno oziroma
upravljavsko dejavnost institucij kot vpeljavo novih tehnologij v učni proces
oziroma podporo za učni proces. Visokošolske institucije bodo prav tako nudile
izobraževanje kadrov in študentov za uporabo te opreme ter druge oblike
podpore.
-
Financiranje ukrepa: Z novim razvojnim delom financiranja.
2.6 Internacionalizacija
Internacionalizacija slovenskega visokega šolstva je ključna
za njegov razvoj, saj je element njegove kakovosti. Prinaša večanje znanja,
izboljšanje oziroma pridobivanje interpersonalnih, komunikacijskih in kulturnih
kompetenc, novo študijsko ponudbo za bodoč trg dela ipd. Ob neugodnih
demografskih trendih bo odprtost v mednarodni prostor spodbujalo tudi
sodelovanje z drugimi državami in regijami na tistih področjih, kjer sami ne
bomo dosegali kritične mase. Trenutno je privlačnost našega visokošolskega
prostora v primerjavi z drugimi državami na izjemno nizki ravni, zato je treba
sprejeti vrsto takojšnjih nacionalnih in institucionalnih ukrepov za povečanje
internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora.
Visokošolske institucije bodo delovale mednarodno.
Visokošolski zavodi se bodo v veliki meri vključevale v mednarodno sodelovanje
prek sodelovanja v mrežah visokošolskih zavodov, mednarodnih projektih in pri
izvajanju skupnih študijskih programov. Prav tako bodo povečale sodelovanje s
tujimi institucijami pri izvajanju raziskovalne dejavnosti. Odstotek sredstev
za raziskovalno dejavnost iz mednarodnih fondov bo do leta 2020 podvojen.
Poučevanje se bo lahko izvajalo tudi v tujih jezikih, pri čemer bo zagotovljen
razvoj slovenskega jezika in tudi terminologije.
Mednarodna usmerjenost bo omogočala tako povezovanje z
najbližjimi sosednjimi regijami kot tudi z najboljšimi institucijami z vsega
sveta. Še posebej se želi povečati privlačnost slovenskega visokošolskega
prostora za študente z Zahodnega Balkana ter Evro–sredozemske regije. Postati
se želi primer dobre prakse na področju regijske mobilnosti.
Za doseganje postavljenih ciljev bodo oblikovani celoviti
ukrepi, ki bodo pritegnili tuje študente, raziskovalce in drugo osebje, hkrati
pa tudi ukrepe, ki bodo vsaj eni petini naših študentov omogočali mednarodno
mobilnost v času študija vsaj za čas enega semestra. Visokošolske institucije
bodo skladno s svojim novim profilom sprejele institucionalne ukrepe za
povečanje mednarodnega delovanja, npr. vključevanje mednarodne dimenzije v
poučevanje, konstantno in kakovostno jezikovno usposabljanje za osebje in
študente, oblikovanje dolgoročnih strateških formalnih partnerstev s tujimi
institucijami, spodbujanje gostovanja učiteljev na tujih univerzah, oblikovanje
skupnih študijskih programov, vključevanje opravljanja dela študijske
obveznosti v tujini kot rednega sestavnega dela večine študijskih programov. Da
bi se pritegnilo večje število tujih strokovnjakov k poučevanju in raziskovanju
na slovenskih visokošolskih institucijah, bo med drugim posodobljen plačni
sistem in ponujene druge oblike podpore tujcem. Oblikovana bo Nacionalna
strategija za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva, ki bo
vključevala tudi ukrepe za povečanje atraktivnosti slovenskega visokošolskega
sistema.
Priznavanje v tujini pridobljenega izobraževanja bo
fleksibilno in odprto. Za namene nadaljnjega izobraževanja bo priznavanje
prepuščeno visokošolskim institucijam, za namene zaposlovanja pa se bo postopek
sprostil in poenostavil.
2.6.1 Cilji
-
Leta 2020 bo slovensko visoko šolstvo del globalnega visokošolskega
prostora, ki bo svojo kakovost nenehno izboljševalo v sodelovanju in tekmovanju
z najboljšimi tujimi institucijami:
- njegova
kakovost bo skladna z evropskimi standardi kakovosti in mednarodno primerljiva,
dosežki pa mednarodno konkurenčni;
- v
odprtosti do mednarodnega prostora bo del Evropskega visokošolskega prostora,
povezano s sosednjimi regijami in najrazvitejšimi drugimi državami z vsega
sveta;
- poučevanje
in raziskovanje v visokem šolstvu bo potekalo v sodelovanju s tujimi
institucijami, visokošolskimi učitelji in raziskovalci ter ob prisotnosti tujih
študentov;
- število
skupnih študijskih programov s tujimi visokošolskimi institucijami se bo
bistveno povečalo;
- slovenski
študenti, visokošolski učitelji in drugo osebje ter raziskovalci se bodo učili,
izpopolnjevali, poučevali in raziskovali tudi na tujih institucijah;
- priznavanje
v tujini pridobljenega izobraževanja bo fleksibilno in odprto.
-
Slovenija bo privlačna destinacija za visokošolski študij ter za
pedagoško, raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov:
- do
konca desetletja bo vsaka slovenska visokošolska institucija oblikovala nabor
študijskih programov, ki jih bo ponujala v tujih jezikih za tuje študente, pri
tem so bodo prednostno usmerila v podiplomske študijske programe;
- slovenske
univerze bodo izvajale nekatere študijske programe za mednarodno mešane skupine
študentov;
- delež
tujih državljanov med študenti, visokošolskimi učitelji, sodelavci in
raziskovalci se bo do leta 2020 bistveno povečal, tako da bo skupaj z
mednarodnimi aktivnostmi zagotavljal mednarodni značaj slovenskih visokošolskih
institucij;
- Slovenija
bo primer dobre prakse na področju regijske mobilnosti (Zahodni Balkan).
-
Oblikovati poseben štipendijski oziroma finančni sklad za mobilnost
študentov, visokošolskih učiteljev in raziskovalcev s prednostnih regij in
držav v Republiko Slovenijo, ki bodo opredeljene v nacionalni strategiji za
internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva.
Merila:
Leta 2020 bo 20 % slovenskih
diplomantov mobilnih (kratkoročna mobilnost).
Do leta 2020 bo delež
študentov iz tujine za celotno obdobje študija na slovenskih visokošolskih
institucijah vsaj 10‑odstoten.
Do leta 2020 bo najmanj
petina doktorskih študentov študirala na programih, ki so skupni programi s
tujimi univerzami.
Med visokošolskimi učitelji,
sodelavci in raziskovalci bo do leta 2020 vsaj 10 % tujih državljanov.
Do konca desetletja se bosta
povečala obseg projektne dejavnosti v sodelovanju z najboljšimi tujimi
institucijami in delež sredstev, pridobljenih v okviru mednarodnih projektov.
2.6.2 Ukrepi
28. ukrep: Oblikovanje Nacionalne strategije za
internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva
-
Najpozneje do leta 2013.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, znanost) v sodelovanju z vsemi
visokošolskimi partnerji in Svetom RS za visoko šolstvo.
-
Pojasnilo: Strategija bo oblikovana zaradi pomembnosti
internacionalizacije visokega šolstva in naše prednostne usmeritve nanjo.
Strategija bo natančneje opredelila elemente internacionalizacije slovenskega
visokega šolstva, prednostne geografske regije in področja sodelovanja z njimi
ter osnovne ukrepe in mehanizme za doseganje zastavljenih ciljev. Bo tudi
izhodišče za financiranje mednarodnih sporazumov in programov sodelovanja ter mednarodne
mobilnosti, ki se zagotavlja iz proračunskih virov. Pripravilo jo bo
ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo ob sodelovanju vseh visokošolskih
deležnikov ter Sveta RS za visoko šolstvo, sprejela pa jo bo Vlada RS.
29. ukrep: Priprava mednarodne institucionalne strategije z
lastnimi prednostnimi usmeritvami v visokošolskih institucijah ob upoštevanju
Nacionalne strategije za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva, ki
bo del širšega poslanstva in razvojnega načrta institucije
-
Najpozneje do leta 2014.
-
Odgovornost: visokošolske institucije, NAKVIS.
-
Pojasnilo: Visokošolske institucije bodo poiskale svojo vlogo v
strategiji internacionalizacije ter natančneje opredelile svoj načrt na tem
področju.
-
Institucionalni načrt bo osnova za sredstva iz novega razvojnega dela
financiranja, ki jih bodo visokošolske institucije lahko pridobile za svoj
načrt mednarodnih aktivnosti.
30. ukrep: Vzpostavitev sodelovanja z regijo Zahodnega
Balkana kot primerom dobre prakse na področju regijske mobilnosti do leta 2020
-
Do leta 2013 bodo na vzajemni podlagi uvedeni enaki pogoji študija za
državljane držav Zahodnega Balkana glede plačevanja šolnine, kot veljajo za
domače študente in študente držav članic EU.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo), CMEPIUS, Javni sklad za razvoj
kadrov in štipendiranje, visokošolske institucije.
-
Pojasnilo: Slovenija prepoznava strateško usmerjenost na regijo
Zahodnega Balkana tudi na področju visokega šolstva. Za pritegnitev študentov
iz te regije ter za oblikovanje dobre regionalne prakse je treba poleg
izboljševanja kakovosti slovenskega visokega šolstva omogočiti tudi privlačne
pogoje za študij študentov iz omenjene regije. V ta namen bodo uvedene posebne
štipendijske sheme oziroma ciljno financiranje iz obstoječih virov, pri tem
bodo še posebej spodbujeni doktorski in podoktorski kandidati.
31. ukrep: Odprava administrativnih ovir in koncentracija
virov financiranja za mednarodno mobilnost
-
Najpozneje do leta 2013.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, socialne zadeve), CMEPIUS, Javni
sklad za razvoj kadrov in štipendiranje.
-
Pojasnilo: Financiranje mednarodne mobilnosti trenutno poteka prek
različnih institucij (Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije,
Cmepius,..), podeljevanje pa je med seboj neusklajeno. V prihodnje bo temeljilo
na Nacionalni strategiji za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva.
V prihodnje bodo finančni viri in podporne institucije delovale komplementarno
za podporo enotni politiki internacionalizacije visokega šolstva.
32. ukrep: Vzpostavitev posebne ciljne podpore za mobilnost:
a.
za slovenske študente v tujino
b.
za najboljše tuje študente v Slovenijo
-
Od leta 2013.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, socialne zadeve), CMEPIUS, Javni
sklad za razvoj kadrov in štipendiranje.
-
Pojasnilo: Za omogočanje in spodbujanje večje mobilnosti študentov je
treba ciljno usmeriti sredstva za podporo študiju v tujini ter za tuje študente
za študij v Sloveniji ter smiselno zagotoviti dodatna sredstva.
-
Financiranje ukrepa: Dodatna sredstva se zagotovijo skladno z
razpoložljivimi proračunskimi sredstvi, vključno s sredstvi koncesij, ki
izhajajo iz Zakona o malem delu oziroma ustreznega predpisa.
33. ukrep: Slovenski visokošolski učitelji in sodelavci bodo
redno odhajali na izmenjave v tujino za daljše obdobje oziroma se usposabljali
v tujini
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu v letu 2011.
-
Odgovornost: visokošolske institucije, Vlada RS (visoko šolstvo).
-
Pojasnilo: Poleg privabljanja tujih strokovnjakov za delo v Sloveniji je
treba spodbujati tudi slovenske kadre za delo in izpopolnjevanje v tujini. Le
dolgoročne izmenjave (vsaj eno leto) zagotavljajo polno in celovito. Vsak
slovenski visokošolski učitelj bo moral preživeti določeno obdobje v tujini ter
se nenehno usposabljati in razvijati z mednarodnimi izmenjavami oziroma
gostovanji v tujini, sobotno leto bo torej postalo obvezno. Nujna je
institucionalna prilagoditev praks za izrabo obstoječih možnosti in shem, ki
trenutno niso v celoti izkoriščene, oblikovane pa bodo tudi nove.
-
Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
34. ukrep: Vzpostavitev posebnih ukrepov za pritegnitev tujih
strokovnjakov:
a.
posodobitev plačnega sistema zaposlenih v visokem šolstvu in omogočanje
višjega plačila za najboljše tuje (in domače) strokovnjake, kot je omogočeno
danes
b.
omogočanje drugih podpornih mehanizmov za tuje strokovnjake (nastanitev,
pomoč pri pridobivanju delovnega dovoljenja, pomoč pri varstvu otrok ipd.)
c.
odprava ovir pri pridobivanju dovoljenj za bivanje za tuje strokovnjake
in študente
-
Ukrep se uveljavi postopoma od leta 2011.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, notranje zadeve, javna uprava),
visokošolske institucije.
-
Pojasnilo: Za dvig kakovosti slovenskega visokošolskega in
raziskovalnega prostora se mora pritegniti najboljše tuje strokovnjake. V ta
namen je treba omogočiti privlačne pogoje dela, in sicer primerno plačilo ter
druge oblike podpore. Oblikovana bo zakonodajo in pogoji za omogočanje
privlačnih pogojev dela na visokošolskih institucijah, le-te pa bodo nudile
podporne mehanizme ob izbiri tujih strokovnjakov. Prav tako bodo odstranjene
ovire in poenostavljeni postopki za pridobivanje dovoljenj za bivanje za tuje
strokovnjake in študente.
-
Financiranje ukrepa: oblikovano v novi finančni perspektivi Evropskega
strukturnega sklada in vse programske možnosti, ki že obstajajo znotraj
programov Evropske unije in z novim razvojnim delom financiranja.
35. ukrep: Republika Slovenija bo podpirala dejavnosti dveh
mednarodnih ustanov na področju visokega šolstva, ki lahko pomembno prispevata
k večji internacionalizaciji sistema:
a.
ICPE kot primer ciljno usmerjene podpore sodelovanja s pomembno državo
(Indijo kot eno od naglo razvijajočih se držav BRIK – Brazilija, Rusija,
Indija, Kitajska) ter
b.
Evro-sredozemsko univerzo, ki kot ena od prioritet Unije za Sredozemlje
odpira možnosti za mreženje slovenskih univerz z univerzami iz 42 drugih v
obsežen proces vključenih držav
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo) in visokošolske institucije.
-
Pojasnilo: V podporo ciljni in načrtovani usmeritvi internacionalizacije
se prepoznava vloga posameznih mednarodnih ustanov pri prispevanju k razvoju
visokošolskega sistema v celoti. Zato bo okrepljena podpora obstoječim
ustanovam strateškega pomena, ki lahko izboljšajo sodelovanje slovenskih
visokošolskih institucij z regijami z visokim potencialom.
36. ukrep: Omogočanje poučevanja v tujih jezikih
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu leta 2011; ukrep bo uveljavljen od
leta 2012.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo), visokošolske institucije, Rektorska
konferenca RS in Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
-
Pojasnilo: Za doseganje vrhunske kakovosti, internacionalizacije in
mednarodne privlačnosti bodo visokošolske institucije lahko izvajale študijski
proces tudi v tujih jezikih. Pri tem se bodo še posebej usmerile na tretjo in
drugo študijsko stopnjo. Visokošolski učitelji, ki bodo izvajali pedagoški
proces v tujem jeziku, bodo izkazovali primerno znanje tujega jezika. Ukrep bo
ob dvigu privlačnosti slovenskega visokošolskega prostora vplival tudi na
pridobivanje jezikovnih, medkulturnih in drugih generičnih kompetenc študentov
in osebja. Pri tem bo zagotovljen razvoj slovenskega jezika in terminologije v
visokem šolstvu in znanosti tudi z dostopnostjo študijskih vsebin v slovenskem
jeziku. V primeru poučevanja v tujih jezikih dostopnost študijskih vsebin v
slovenskem jeziku pomeni: individualne konzultacije ali vaje v slovenskem
jeziku, študijska literatura ali povzetki predavanj v slovenskem jeziku in
podobno. Visokošolske institucije bodo prav tako nudile podporo svojim
študentom in osebju za tuje jezike ter študentom iz tujine za slovenski jezik.
-
Financiranje ukrepa: z osnovnim in novim razvojnim delom financiranja.
37. ukrep: Povečanje obsega raziskovalne dejavnosti, izvedene
v transnacionalnih projektih oziroma aktivnostih
-
Do leta 2020 (postopna rast do leta 2020).
-
Odgovornost: visokošolske institucije.
-
Pojasnilo: Trenutno je v Sloveniji iz evropskih projektov pridobljenih
12 % raziskovalnih sredstev.
Povečati se želi mednarodno sodelovanje na raziskovalnem področju. V ta namen
si bodo raziskovalne organizacije prizadevale doseči cilj podvojiti sredstva iz
evropskih projektov oziroma podvojiti raziskovalno dejavnost, ki se izvaja v
transnacionalnem okolju.
38. ukrep: Fleksibilno in odprto priznavanje v tujini
pridobljenega izobraževanja za namene zaposlovanja
-
Z novim Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja v letu 2011.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo).
-
Pojasnilo: Trenutni postopki za priznavanje izobraževanja v tujini za
namen zaposlovanja so administrativno obremenjujoči in dolgotrajni. Nova
ureditev bo priznavanje za namen zaposlovanja prenesla na delodajalce, v
primeru reguliranih poklicev bodo sodelovala pristojna ministrstva oziroma
zbornice, nacionalni informacijski center (ENIC-NARIC) pa bo nudil informacije
o tujem izobraževanju v obliki vrednotenja in informacij javnega značaja.
Sistem priznavanja za namen nadaljnjega izobraževanja bo ostal na ravni
odgovornosti visokošolskih institucij.
2.7 Socialna razsežnost
V prihodnjem desetletju se želi omogočiti širok dostop do
terciarnega izobraževanja in študij omogočiti vsem, ki imajo interes in so
sposobni študirati, ter jim zagotoviti pogoje za uspešno dokončanje študija.
Kljub velikemu porastu števila študentov in razmeroma visoki vključenosti
generacije v terciarno izobraževanje še ni oblikovanih mehanizmov spremljanja
študentskega telesa ter sistemsko prepoznanih ovir k študiju in njegovemu
zaključku. Podatki kažejo, da je odstotek tistih, ki ne zaključijo študija,
visok (35 %), še posebej ob
primerjavi z nekaterimi drugimi državami Evropske unije ali OECD. V ta namen se
želi poenotiti sistem socialnih transferjev za študente v enotnejšo obliko.
Prav tako se bodo oblikovali sistemi spremljanja študentskega telesa in
odkrivanja ovir k študiju ter sproti, na podlagi ugotovitev, sprejemali ukrepe
in prilagajali sistem socialnih transferjev. Visokošolske institucije bodo
oblikovale institucionalne prakse pri sledenju svojim študentom.
Večja pozornost bo namenjena ustrezni zastopanosti oziroma
vključevanju posameznih družbenih skupin v visoko šolstvo. Razviti je potrebno
mehanizme prepoznavanja skupin, ki so podpovprečno zastopane v visokem šolstvu,
in preučiti razloge za tovrstne razlike. Oblikovane bodo spodbude za njihovo
vključevanje, kar bo tudi stalna dejavnost visokošolskih institucij.
Visokošolske institucije bodo razvile in zagotavljale
podporne centre študentom in osebju: karierni centri oziroma karierno in
akademsko ter psihološko svetovanje, visokošolske knjižnice, ki bodo omogočale
dostop do gradiva vključno s sodobno opremo IKT, športne zmogljivosti in
strokovno izvedene športne aktivnosti. Visokošolske institucije bodo spodbujene
za uvedbo športne vzgoje kot obveznega ali izbirnega predmeta v študijskih programih.
Omogočeni bodo pogoji za bogatejšo ponudbo vseživljenjskega
učenja na terciarni ravni tudi s posodobitvijo postopkov za akreditacijo
študijskih programov za pridobitev izobrazbe in izpopolnjevanje ter s
spodbujanjem fleksibilnih učnih poti in javnosti odprtim dostopom do objektivne
informacije o ponudnikih visokošolskega izobraževanja v Sloveniji. Pri tem bodo
visokošolske institucije in višje strokovne šole spodbujene, da omogočajo
fleksibilne učne poti ter priznavajo predhodno pridobljeno znanje in
kompetence, ki pa vsekakor morajo ustrezati postavljenim akademskim standardom.
Neformalno in priložnostno učenje bo tako pravica posameznika in predmet
presoje visokošolskih institucij.
Aktivna vloga posameznika – študenta je pomembna za
osebnostni razvoj in uveljavitev v družbi. Z vključevanjem v programe interesne
dejavnosti, ki so namenjeni predvsem študentom in se izvajajo na univerzah
oziroma drugih visokošolskih institucijah kot dodatna dejavnost na področjih
neformalnega izobraževanja, kulture, umetnosti, športa in na drugih področjih,
lahko posameznik uveljavi oziroma uresniči svoje cilje. Z aktivno vključenostjo
v takšne programe sistematično pridobiva in krepi vrednote, ki krepijo
akademski duh in posameznika uveljavljajo kot intelektualca v družbeni
piramidi. Znanje in izkušnje, ki jih na ta način pridobiva, pa so pomembni pri
nadaljnjem delu posameznika. Cilj je oblikovati posameznika, ki bo s svojo
aktivno vlogo pripomogel k razvoju akademskega, kulturnega in družbeno
kritičnega okolja, kar bo nedvomno vplivalo na družbeno-ekonomski in socialni
položaj celotne družbe.
Omogočiti se želi študij brez šolnin, vendar pravičneje in v
luči vseživljenjskega učenja. Država bo posamezniku plačala stroške študija za
prvo študijsko stopnjo kadar koli v življenju, vendar le štiri oziroma pet let
v polnem obsegu oziroma 240 ali 300 ECTS glede na dolžino trajanja študijskega
programa, kar pomeni eno leto več, kot bo nominalna dolžina študija, pri čemer
se bo ta dolžina ustrezno prilagodila za programe, ki izobražujejo za evropsko
regulirane poklice. V primeru prilagojenega študija bodo stroški študija na
leto sorazmerno nižji, država pa bo financirala stroške za 240 ali 300 ECTS za
prvo študijsko stopnjo (pri »delnem študiju« torej več kot štiri ali pet nominalnih
let). Posameznik bo lahko koristil pravico 240 ali 300 ECTS za izobraževanje na
prvi stopnji študija kadar koli v življenju, lahko bo tudi vstopal in izstopal
iz sistema. Če bo ponavljal ali se prepisal večkrat, tako da bo skupaj njegovo
izobraževanja trajalo več kot štiri oziroma pet let, bo stroške študija za čas
nad 240 oziroma 300 ECTS kril sam, pri čemer omejitev ne bo veljala v izjemnih
osebnih situacijah (npr. za študente s posebnimi potrebami, študente starše),
ki bodo obravnavane individualno in bodo na tej podlagi določeni pogoji za
dokončanje študija, čas njegovega trajanja in čas prejemanja socialnih
transferjev, ki bo v teh primerih lahko daljši od štirih oziroma petih let.
Šolnine v primeru daljšega študija se bodo določile celostno tako, da ne bodo
diskriminatorne glede na področje študija. Pravico do kritja stroškov
izobraževanja na prvi študijski stopnji bodo lahko koristili vsi posamezniki,
ki še ne bodo imeli dosežene izobrazbe na tej ravni, oziroma tisti, ki jim
država še ni financirala študija na tej ravni. Štiri ali pet let oziroma
ustrezno obdobje za študente reguliranih poklicev EU in študente s posebnimi
potrebami jim bodo pripadale tudi vse druge socialne ugodnosti, torej
štipendije, subvencije za prehrano, prevoze, bivanje ipd. skladno z zakonodajo
na področju socialnih transferjev.
Na drugi stopnji študija bo država financirala stroške
študija posamezniku za 60 ali 120 ECTS glede na dolžino izbranega študijskega
programa oziroma eno ali dve leti kadar koli v življenju, vendar bo posameznik
ob neuspešnem zaključku sredstva vrnil državi. Obdobje, v katerem bo moral
posameznik zaključiti študij, preden jih bo vrnil, bo pet let več, kot je
vpisal zadnje ECTS. Višina šolnine za vračanje v primeru neuspešnega zaključka
se bo določila celostno tako, da ne bo diskriminatorna glede na področje
študija. Socialne ugodnosti, povezane s statusom študenta, bo lahko posameznik
na drugi študijski stopnji koristil eno ali dve leti skladno z zakonodajo na
področju socialnih transferjev. Tudi te omejitve bodo prilagojene v primeru
zgoraj opisanih izjemnih osebnih situacij. Skupaj za prvo in drugo študijsko
stopnjo bo država torej krila stroške študija posamezniku za 360 ECTS z izjemo
daljših programov, ki izobražujejo za EU regulirane poklice.
Na tretji stopnji študija bo na novo celostno urejen sistem
financiranja doktorskega študija, pri čemer bodo vse obstoječe sheme med seboj
poenotene oziroma komplementarne: shema mladih raziskovalcev, mladi
raziskovalci v gospodarstvu in nova inovativna shema sofinanciranja doktorskega
študija. Shemo mladih raziskovalcev oziroma sistem financiranja doktorskega
študija je treba spremeniti tako, da bo usmerjen na študenta. Država bo zaradi
zagotavljanja ustreznega števila raziskovalcev in obnove kadrov financirala
stroške doktorskega študija določenemu številu kandidatov kadar koli v
življenju. Posameznik bo sredstva ob neuspešnem zaključku vrnil državi. Višina
šolnine za vračanje v primeru neuspešnega zaključka se bo določila celostno
tako, da ne bo diskriminatorna glede na področje študija. Vsekakor pa bo
število mest za doktorski študij omejeno skladno z zmogljivostmi, ki jih imajo
univerze, vključno s številom mentorjev. Pri določanju števila kandidatov, ki
jim bo država financirala stroške doktorskega študija, bo pri izbiri področij
varovan celostni razvoj vseh disciplin, sredstva bodo namenjena tudi področjem,
ki bodo določena kot nacionalne prioritete. Izbiro kandidatov bodo opravljale
univerze oziroma izvajalci doktorskega študija.
Država bo krila stroške študija skladno z opisanim sistemom
za študij na javnih visokošolskih institucijah, lahko pa tudi na
koncesioniranih institucijah. Pri tem bodo natančno opredeljena merila za
izbiro koncesioniranih institucij, in sicer za izbiro in ohranitev koncesij. Država
bo torej financirala študij za študente na zasebnih visokošolskih institucijah
(podelila koncesijo zasebnim visokošolskim zavodom) le v primeru programov, ki
se ne izvajajo na javnih in je za njih izkazana potreba v slovenskem prostoru
ter kakovostna izvedba.
2.7.1 Cilji
-
Dostop do visokega šolstva – povečevati vključenost generacije v
terciarno izobraževanje.
-
Pravičneje in v luči vseživljenjskega učenja omogočiti študij brez
šolnin na prvi študijski stopnji ter ob uspešnem študiju na drugi in tretji študijski
stopnji.
-
Vzpostaviti enoten in transparenten sistem socialnih transferjev za
študente, vezanih na pravico koriščenja za določeno število let.
-
Prepoznavati in spodbujati večjo vključenost manj zastopanih skupin
prebivalstva in vzpostavljati enake možnosti.
Merila:
Delež prebivalstva med 30. in
34. letom s terciarno izobrazbo bo do leta 2020 vsaj 40‑odstoten.
V letu 2020 bo vključenost
generacije v terciarno izobraževanje od 19 do 24 let 75‑odstotna.
V letu 2020 bo 20 % vseh
študentov v terciarnem izobraževanju starejših od 29 let.
2.7.2 Ukrepi
39. ukrep: Financiranje študija na prvi in drugi študijski
stopnji kadar koli v življenju ob določenih pogojih
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu leta 2011 in novim sistemom
financiranja od leta 2011; ukrep bo uveljavljen najpozneje v študijskem letu
2013/2014.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo).
-
Pojasnilo: Financiranje bo z vidika študenta od študijskega leta
2013/2014 potekalo kadarkoli v življenju ne glede na starost po naslednjem
ključu:
a.
Država bo financirala študij do največ 240 ali 300 vpisanih ECTS glede
na dolžino študijskega programa za prvo stopnjo študija kadar koli v življenju,
če posameznik še ne bo imel dosežene te ravni izobrazbe in če mu država še ni
financirala študija na tej ravni. Izjema bo študij za regulirane poklice, ki
traja dlje časa – v tem primeru bo država financirala študij v trajanju
celotnega študija z ustreznim dodatnim časovnim obdobjem (1 leto oz. 60 ECTS).
Omejitev bo smiselno prilagojena za študente s posebnimi potrebami, ki bodo
obravnavani individualno in jim bodo na podlagi individualne strokovne presoje
določeni pogoji za dokončanje študija in morebitni daljši čas trajanja
financiranja.
b.
Država bo financirala šolnino za 60 ali 120 vpisanih ECTS glede na
dolžino študijskega programa za drugo stopnjo študija kadar koli v življenju za
uspešen študij, če posameznik še ne bo imel dosežene te ravni izobrazbe in če
mu država še ni financirala študija na tej ravni. Če posameznik ne bo zaključil
študija v času od zadnjih vpisanih ECTS plus pet let, bo vrnil šolnino.
Vračanje šolnine bo urejeno tako, da bo posameznik začel z odplačevanjem, ko bo
dosegel določen redni dohodek in bo sposoben odplačati ta sredstva. Izjema bo
študij za regulirane poklice, ki traja dlje časa – v tem primeru bo država
financirala študij v trajanju celotnega študija z ustreznim dodatnim časovnim
obdobjem (1 leto oz. 60 ECTS). Omejitev bo smiselno prilagojena za študente s
posebnimi potrebami, ki bodo obravnavani individualno in jim bodo na podlagi individualne
strokovne presoje določeni pogoji za dokončanje študija in morebitni daljši čas
trajanja financiranja oziroma pogoji za vračilo šolnine v primeru
nezaključenega študija.
c.
Skupaj za prvo in drugo študijsko stopnjo bo država torej krila stroške
študija posamezniku za 360 ECTS z izjemo daljših programov, ki izobražujejo za
EU regulirane poklice.
40. ukrep: Celostna ureditev sistema doktorskega študija, ki
bo temeljila na spodbujanju odličnosti in nagrajevanju rezultatov
-
V letu 2011 bodo pregledani in usklajeni predpisi, ki urejajo izvajanje
in (so)financiranje doktorskega študija v Sloveniji. V celoti bo ukrep
uveljavljen najpozneje od študijskega leta 2014/2015.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, znanost), ARRS, TIA, visokošolske
institucije.
-
Pojasnilo: Na tretji stopnji študija bo na novo celostno urejen sistem
financiranja doktorskega študija, pri čemer bodo harmonizirane vse sheme
financiranja doktorskega študija (shemi mladih raziskovalcev in inovativna
shema financiranja doktorskega študija). Država bo zaradi zagotavljanja odlične
izvedbe doktorskega študija zagotovila financiranje stroškov študija in
življenjskih stroškov ustreznega števila doktorskih kandidatov – raziskovalcev,
vendar bo posameznik ob neuspešnem zaključku sredstva vrnil državi.
Visokošolski zavodi bodo zagotavljali primerno izvajanje doktorskega študija,
temelječega na znanstvenoraziskovalnem delu in prispevku v zakladnico znanja.
Pri tem bo merilo določanja vpisnih mest za doktorski študij primerna
zmogljivost visokošolskih zavodov, vključno s številom mentorjev.
41. ukrep: Vzpostavitev sistema vračanja sredstev ob
nedokončanem študiju po študijskih programih druge in tretje stopnje
-
S spremembo Zakona o visokem šolstvu v letu 2011, izvedbeni predpis v
letu 2012; ukrep bo uveljavljen najpozneje od študijskega leta 2013/2014.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, finance), DURS.
-
Pojasnilo: Posameznik bo v primeru nezaključenega študija na drugi in
tretji študijski stopnji državi vrnil stroške študija po zgoraj opisanem
sistemu. Obdobje, ki se bo štelo za zaključek študija, bo praviloma pet let po
študijskem letu, v katerem je posameznik vpisal zadnje ECTS za drugo in
praviloma eno leto za tretjo študijsko stopnjo. Višina šolnine za vračanje v
primeru neuspešnega zaključka se bo določila celostno tako, da ne bodo
diskriminatorne glede na področje študija.
42. ukrep: Vzpostavitev enotnega in transparentnega sistema
socialnih transferjev za študij, vezanih na pravico koriščenja določenega
števila let
-
S spremembo zakonodaje pod okriljem MDDSZ; ukrep bo uveljavljen
najpozneje v študijskem letu 2013/2014.
-
Odgovornost: Vlada RS (socialne zadeve).
-
Pojasnilo: Sistem socialnih transferjev bo harmoniziran tako, da bodo
posamezne ugodnosti dodeljene enotno, vključno s študentskimi namestitvenimi
zmogljivostmi. Za slednje bo do leta 2015 namenjenih 1.500 novih ležišč, do
leta 2020 pa 4.500.
-
Enoten in transparenten sistem socialnih transferjev za študij bo urejen
po naslednjem ključu z izjemo študija za regulirane poklice ter za študente s
posebnimi potrebami:
- za 1.
študijsko stopnjo bo obdobje prejemanja socialnih transferjev 4 ali 5 let glede
na dolžino študijskega programa;
- za 2.
študijsko stopnjo bo obdobje prejemanja socialnih transferjev 1 ali 2 leti
glede na dolžino študijskega programa;
- za 3.
študijsko stopnjo bo uvedena enotna shema financiranja študija in stroškov
življenja posameznika za določeno število kandidatov. V primeru, da posameznik
ne bo prejemal financiranja iz omenjene sheme, bo doktorskim študentom
omogočeno prejemanje socialnih transferjev 3 oziroma 4 leta glede na dolžino
doktorskega programa.
Socialne transferje bodo posamezniki prejemali skladno z
zakonodajo na področju socialnih transferjev, ki zaenkrat zagotavlja finančno
podporo mladim. Za posameznike v kasnejšem obdobju življenja bodo oblikovane
druge oblike socialnih transferjev, kot so razna javna povabila in razpisi v
povezavi z Evropskim socialnim skladom, programi in podpora Zavoda RS za
zaposlovanje in podobno.
43. ukrep: Uvedba posebnih posojilnih shem
-
S spremembo zakonodaje pod okriljem MDDSZ; ukrep bo uveljavljen
najpozneje v študijskem letu 2013/2014.
-
Odgovornost: Vlada RS (socialne zadeve, visoko šolstvo).
-
Pojasnilo: Posebne posojilne sheme bodo dodatna oblika pomoči in ne
nadomestilo štipendij. Obrestno mero bo subvencionirala država in bo za
posameznika nižja kot običajna obrestna mera.
44. ukrep: Vključevanje manj zastopanih skupin prebivalstva v
terciarno izobraževanje
-
Začetek analize v letu 2012, izvajanje spodbud od leta 2015.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, socialne zadeve).
-
Pojasnilo: Ukrep pomeni izvedbo analize strukture študentskega telesa z
namenom ugotoviti zastopanost posameznih skupin prebivalstva in prepoznati manj
zastopane skupine v visokem šolstvu. Po analizi strukture študentskega telesa
in prepoznavi manj zastopanih skupin prebivalstva bodo oblikovane spodbude za
dodatno podporo vključevanja teh skupin v visoko šolstvo. Za to bo namenjenih
dodatnih 1,5 milijona EUR letno. Visokošolske institucije bodo spodbujene k
razvoju načinov privabljanja, vključevanja in pomoči pri zaključevanju študija
za manj zastopane skupine prebivalstva. Za to aktivnost bodo lahko pridobile
sredstva v okviru novega razvojnega dela financiranja.
-
Financiranje ukrepa: Novih 50.000 EUR za raziskavo, sredstva za dodatne
podpore vključevanja prepoznanih skupin bodo namenjena iz novega razvojnega
dela financiranja.
45. ukrep: Spremljanje študentskega telesa in ovir za dostop
v terciarno izobraževanje ter podporni servisi študentom in osebju
-
Začetek sistemskega spremljanja od leta 2013.
-
Odgovornost: Vlada RS (visoko šolstvo, socialne zadeve), visokošolske
institucije.
-
Pojasnilo: Študentsko telo, njegova sestava ter ovire k dostopu in
dokončanju študija bo sistematsko spremljano. Na podlagi analiz bo nenehno
prilagajan sistem socialnih transferjev in morebitnih dodatnih spodbud k
študiju. Visokošolske institucije bodo oblikovale institucionalne prakse pri
sledenju svojim študentom. Visokošolske institucije bodo razvile podporne
servise študentom in osebju v smislu oblikovanja kariernih centrov oziroma
kariernega in akademskega ter psihološkega svetovanja, kakovostne, na
standardih temelječe in mednarodno primerljive knjižnične podpore in
zagotavljanja športnih zmogljivosti s primerno kadrovsko podporo.
-
Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
46. ukrep: Institucionalno spremljanje obštudijskih
aktivnosti
-
Od leta 2012.
-
Odgovornost: visokošolske institucije, NAKVIS.
-
Pojasnilo: Tiste obštudijske dejavnosti, ki so organizirane prek univerz
in drugih visokošolskih institucij ali so organizirane preko drugih organizacij
in prepoznane s strani visokošolskih institucij kot relevantne za pridobivanje
raznovrstnih kompetenc, lahko institucije zapišejo v prilogi k diplomi ter s tem
omogočijo pregled vseh institucionalno podprtih aktivnosti posameznika v
transparentni obliki. V prilogo k diplomi se vključijo tudi dosežki
posameznikov na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, umetnostnih
dosežkov, športa in ostalih relevantnih tekmovanjih ter drugi vrhunski dosežki.
Visokošolske institucije v te namene ne bodo oblikovale novih storitvenih
dejavnosti.
3. NORMATIVI IN STANDARDI
1.
Prva stopnja: traja 180 do 240 ECTS
2.
Druga stopnja: traja 60 do 120 ECTS
3.
Enoviti magistrski študiji – samo regulirani poklici EU
4.
Tretja stopnja: od 180 do 240 ECTS
5.
Redni študij traja 60 ECTS na leto, prilagojeno izvajanje oziroma »delni
študij« traja 30–45 ECTS na leto
6.
Standard za posamezne visokošolske institucije:
a. univerze morajo
obsegati vsaj štiri znanstvena področja oziroma discipline (FRASCATI) in vsaj
pet izobraževalnih področij (ISCED)
b. univerze morajo
vsaj 50 % kadra zaposlovati v
oblikah rednega delovnega razmerja za večinski delež
c. za strokovne
študijske programe morajo visokošolske institucije izkazovati aktivno
sodelovanje z gospodarstvom in najmanj 50 %
kadra, ki poučuje na strokovnih študijskih programih, mora imeti vsaj triletne
delovne izkušnje iz »neakademskega« okolja, tj. iz gospodarstva ali
negospodarstva
4. PODROČJA NACIONALNEGA POMENA
Zagotovljen bo celovit razvoj vseh študijskih,
znanstvenoraziskovalnih, umetniških in strokovnih področij v slovenskem
visokošolskem prostoru.
V povezavi z RISS bodo prednostna področja oziroma področja
nacionalnega pomena identificirana na podlagi pobud posameznih deležnikov in
utemeljena s primerjalnimi analizami kompetenc na posameznih področjih. Namesto
določitve prednostnih področij od-zgoraj-navzdol, kar bi izvedla politika,
lahko sicer podprte z izvedenskimi mnenji v študijah tehnološkega predvidevanja
ali mnenji gospodarstva in raziskovalcev, bo razvoj področij pametne
specializacije vzpostavljen kot stalen in odprt proces, ki vključuje vse
ključne deležnike. Uporaba koncepta specializacije se udejanja prek večjega
obsega javnih sredstev na izbranih področjih.
5. SPREMLJANJE URESNIČEVANJA NPVŠ
Za uspešno doseganje ciljev NPVŠ je treba zagotoviti sprotno
spremljanje uresničevanja in izvajanja zadanih ukrepov glede na dogodke in
kontekst v prihodnosti.
Zaradi nerazdružljive povezanosti visokošolskega in
raziskovalno-razvojnega prostora bo zagotovljeno skupno spremljanje obeh
programskih dokumentov s področja visokega šolstva ter raziskovalne in
inovativne dejavnosti. Neodvisna skupina ekspertov bo skupaj spremljala
doseganje postavljenih ciljev in učinkov ter izvajanje ukrepov. Letno bo
podajala poročilo pristojnim svetovalnim telesom Vlade RS za področja visokega
šolstva, znanosti in tehnologije. Po skupni obravnavi bodo telesa poročala
Vladi RS o izvajanju programov in podala predloge dopolnitev oziroma
prilagoditev ukrepov za učinkovitejšo izvedbo obeh dokumentov. Vlada RS bo
poročilo poslala v obravnavo Državnemu zboru vsako drugo leto skupaj s predlogi
za ukrepanje. V letu 2015 bo izvedena temeljita ocena NPVŠ 2011–2020, ki bo
vključevala vrednotenje ukrepov in doseganje ciljnih vrednosti ter bo podlaga
za posodobljen NPVŠ za obdobje 2015–2020, če bo ta potreben.
6. OKVIRNI OBSEG SREDSTEV ZA URESNIČEVANJA NPVŠ
V predlogu nacionalnega programa je smiselna navezava na
celotno področje terciarnega izobraževanja, ki ga poleg visokošolskih
institucij tvorijo tudi višje strokovne šole. Pri finančnem delu NPVŠ 2011–2020
se za osnovni cilj postavlja doseči 1,3 % BDP iz proračunskih virov za
terciarno izobraževanje in do leta 2020 2,0 % BDP iz proračunskih virov. Zato
so v nadaljevanju prikazana skupna sredstva za terciarno izobraževanje, ki
vključujejo sredstva za visokošolsko izobraževanje, višješolsko izobraževanje,
transfere gospodinjstvom s področja terciarnega izobraževanja, študijske pomoči
in stroške delovanja ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, za to delovno
področje. Natančneje pa so izpostavljene vrednosti najpomembnejših ukrepov
nacionalnega programa visokega šolstva.
Prikazane so finančne ocene za visokošolsko izobraževanje, torej
temeljni in razvojni steber, ki izhajata iz 13. ukrepa NPVŠ 2011–2020, ostali
zgoraj omenjeni izdatki ter natančnejši prikaz dodatnih finančnih sredstev, ki
so poleg temeljnega in razvojnega stebra predvideni pri posameznih ukrepih, to
sta 2. in 26. ukrep. Financiranje ostalih ukrepov se predvideva v razvojnem
stebru financiranja ali iz drugih virov.
V tabeli 1 »Ocena sredstev za dosego ciljev Resolucije o
nacionalnem programu visokega šolstva« so prikazani podatki o ocenjeni
nominalni vrednosti bruto domačega proizvoda do leta 2015, ter ciljni
vrednosti, ki se sledita z nacionalnim programom visokega šolstva, to je doseči
1 % BDP proračunskih sredstev za visokošolsko izobraževanje9 do leta
2015, kar bi po sedanjih ocenah BDP bilo 471.177.483 EUR (v tekočih cenah), ter
2 % BDP proračunskih sredstev za celotne proračunske izdatke za terciarno
izobraževanje do leta 2020, kar bi po sedanjih ocenah BDP v letu 2015 bilo
942.354.967 EUR (v tekočih cenah).
V tabeli 2 »Sredstva za ukrepe, ki zahtevajo dodatno financiranje
izven ukrepa 13«, je prikazana dinamika financiranja ukrepov, ki zahtevajo
dodatna sredstva ob temeljnem in razvojnem stebru financiranja, do leta 2015.
Tabela 1: Ocena sredstev za dosego ciljev
Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva
|
2011
|
2012
|
2013
|
2014
|
2015
|
Nominalni BDP v EUR
|
37.226.883.413
|
39.032.875.521
|
41.466.300.106
|
44.203.535.586
|
47.117.748.333
|
1 % BDP -cilj za
visokošolsko izobraževanje v 2015
|
372.268.834
|
390.328.755
|
414.663.001
|
442.035.356
|
471.177.483
|
2 % BDP -cilj za terciarno
izobraževanje v letu 2020
|
744.537.668
|
780.657.510
|
829.326.002
|
884.070.712
|
942.354.967
|
|
|
|
|
|
|
|
2011
|
2012
|
2013
|
2014
|
2015
|
Visokošolsko izobraževanje
|
352.021.508
|
391.536.864
|
412.716.551
|
434.078.719
|
471.177.483
|
Delež v BDP (v %)
|
0,95
|
1,00
|
1,00
|
0,98
|
1,00
|
Višješolsko izobraževanje
|
18.501.659
|
18.001.659
|
18.451.700
|
18.949.896
|
19.499.443
|
Delež v BDP (v %)
|
0,05
|
0,05
|
0,04
|
0,04
|
0,04
|
Socialni transferi terciarnega
izobraževanja
|
90.805.958
|
146.824.405
|
150.495.015
|
154.558.381
|
159.040.574
|
Delež v BDP (v %)
|
0,24
|
0,38
|
0,36
|
0,35
|
0,34
|
Skupaj
|
461.329.125
|
556.362.928
|
581.663.267
|
607.586.996
|
649.717.500
|
Delež v BDP
|
1,24
|
1,43
|
1,40
|
1,37
|
1,38
|
Stroški MVZT za VŠ
|
917.494
|
917.494
|
926.669
|
926.669
|
926.669
|
Delež v BDP (v %)
|
0,00
|
0,00
|
0,00
|
0,00
|
0,00
|
Skupaj vse
|
462.246.619
|
557.280.422
|
582.589.936
|
608.513.665
|
650.644.169
|
Delež v BDP (v %)
|
1,24
|
1,43
|
1,40
|
1,38
|
1,38
|
Opombe:
-
Visokošolsko izobraževanje vključuje program Visoko šolstvo, zmanjšan za
stroške delovanja MVZT za VŠ in povečan za skrb za slovenščino.
-
Socialni transferi terciarnega izobraževanja vključujejo
subvencioniranje prehrane študentom, subvencioniranje prevozov študentom,
subvencioniranje bivanja študentom ter štipendije študentom.
Tabela 2: Sredstva za ukrepe, ki
zahtevajo dodatno financiranje izven ukrepa 13
|
2011
|
2012
|
2013
|
2014
|
2015
|
Ukrep 2 - vzpostavitev
institucij
|
0
|
0
|
0
|
5.000.000
|
10.000.000
|
Ukrep 27 - oprema
|
0
|
0
|
0
|
15.000.000
|
10.000.000
|
Skupaj
|
0
|
0
|
0
|
20.000.000
|
20.000.000
|
7. Izvedbeni cilji, nosilci in kazalniki – povzetek
Visokošolski
sistem
|
UKREP
|
NOSILEC
|
KAZALNIK
|
1. ukrep
|
Nova opredelitev pogojev za
ustanavljanje in delovanje posameznih vrst visokošolskih institucij
|
Vlada RS, visokošolske
institucije, NAKVIS
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v letu 2011; ukrep bo za nove institucije uveljavljen od leta 2012
oziroma od uveljavitve zakona, za spremembo obstoječih institucij pa v času
reakreditacije v obdobju 2012– 2020
|
2. ukrep
|
Nova opredelitev binarnosti –
ločitev univerzitetnih in strokovnih študijskih programov
|
Visokošolske institucije,
Vlada RS, NAKVIS, delodajalci, lokalno okolje
|
Vsebinska, izvedbena in
organizacijska ločitev strokovnega in univerzitetnega študija na prvi
študijski stopnji se uvede z Zakonom o visokem šolstvu leta 2011; ukrep bo
uveljavljen postopoma ob akreditaciji in reakreditaciji v obdobju 2013–2020.
Diverzifikacija druge študijske stopnje se uvede z Zakonom o visokem šolstvu
leta 2011
|
3. ukrep
|
Spodbujanje sistema notranje
organiziranosti univerz in visokošolskih institucij, ki bo omogočal boljše
sodelovanje oddelkov in/ali članic ter institucij med seboj
|
Visokošolske institucije,
NAKVIS
|
Začetek spremembe
organiziranosti v letu 2011, sistem bo vzpostavljen najpozneje do leta 2014
|
4. ukrep
|
Izboljševanje sodelovanja
visokošolskih institucij z javnimi raziskovalnimi zavodi
|
Visokošolske institucije in
javni raziskovalni zavodi, Vlada RS, NAKVIS
|
Prehod oziroma izmenjava
kadrov in število skupnih projektov – ureditev do leta 2016.
|
5. ukrep
|
Izboljševanje sodelovanja
visokošolskih institucij z gospodarstvom in negospodarstvom
|
Visokošolske institucije,
NAKVIS
|
Prehod oziroma izmenjava
kadrov in število skupnih projektov – od leta 2011
|
6. ukrep
|
Ureditev kadrovskega področja
|
Vlada RS, visokošolske
institucije, raziskovalni zavodi, sindikati s področja visokega šolstva
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v letu 2011 ter druge relevantne zakonodaje; ukrep bo uveljavljen v
obdobju 2012 – 2020
|
7. ukrep
|
Oblikovanje možnosti, da
zaposleni na visokošolskih institucijah lahko izstopijo iz sistema javnih
uslužbencev
|
Vlada RS, visokošolske
institucije, raziskovalni zavodi, sindikati s področja visokega šolstva
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v letu 2011 ter druge relevantne zakonodaje; ukrep bo uveljavljen od
leta 2012
|
8. ukrep
|
Sprememba izobrazbene zahteve
za zaposlovanje v javni upravi
|
Vlada RS
|
Sprememba zakonodaje pod
okriljem
MJU; najpozneje do leta 2013
|
Struktura
študija in visokošolskih kvalifikacij
|
UKREP
|
NOSILEC
|
KAZALNIK
|
9. ukrep
|
Oblikovanje nacionalnega
ogrodja kvalifikacij
|
Vlada RS
|
Zakonodajni okvir v letu 2011
– nova uredba (ali zakon) o nacionalnem ogrodju kvalifikacij
|
10. ukrep
|
Ureditev strukture študija
|
Vlada RS, visokošolske
institucije, NAKVIS
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v letu 2011; ukrep bo za nove študijske programe uveljavljen ob prvi
akreditaciji, za obstoječe pa ob reakreditaciji do leta 2016
|
11. ukrep
|
Ureditev načina izvajanja
študija: študijski program za pridobitev izobrazbe obsega 60 ECTS na leto ob
polni obremenitvi oz. 30 do 45 ECTS na leto ob delni/zmanjšani obremenitvi
|
Vlada RS, visokošolske
institucije, NAKVIS
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v letu 2011; ukrep bo uveljavljen najpozneje v študijskem letu
2013/2014
|
12. ukrep
|
Sprememba vstopnih pogojev in
vpisnih mest
|
Vlada, visokošolske
institucije, NAKVIS
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v letu 2011; ukrep bo uveljavljen najpozneje od študijskega leta
2013/14
|
Financiranje
|
UKREP
|
NOSILEC
|
KAZALNIK
|
13. ukrep
|
Vzpostavitev sistema
financiranja visokošolskih zavodov tako, da bo spodbujal razvoj in upošteval
tudi elemente kakovosti in sodelovanja z okoljem
|
Vlada RS, visokošolske
institucije
|
Uredba o financiranju javnih
visokošolskih in drugih zavodov od leta 2011 ter sprememba Zakona o visokem
šolstvu in Zakona o raziskovalni dejavnosti v letu 2011
|
14. ukrep
|
Vzpostavitev sistema
spremljanja učinkovitosti porabe javnih sredstev v visokem šolstvu
|
Vlada RS, visokošolske
institucije
|
Enotna metodologija
spremljanja rezultatov in učinkov v letu 2011 preko letnih delovnih načrtov
visokošolskih institucij
|
15. ukrep
|
Vzpostavitev evidenčnega in
analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji
(informacijski sistemeVŠ)
|
Vlada RS
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v poglavju evidence v letu 2011 in sprememba Pravilnika o razvidu
visokošolskih zavodov v letu 2011; vzpostavitev eVŠ v letu 2012
|
16. ukrep
|
Zagotovitev okvira za razvoj
donatorstva
|
Vlada, DURS
|
Vzpostavljen okvir najpozneje
do leta 2015
|
Različnost in
raznolikost
|
UKREP
|
NOSILEC
|
KAZALNIK
|
17. ukrep
|
Oblikovanje poslanstev
visokošolskih institucij in profilacija institucij
|
Visokošolske institucije,
NAKVIS
|
Različna poslanstva in
strategije visokošolskih institucij do 2013.
|
Kakovost in
odgovornost
|
UKREP
|
NOSILEC
|
KAZALNIK
|
18. ukrep
|
Sprejetje etičnih kodeksov
visokošolskih institucij
|
Visokošolske institucije
|
Potrjeni in sprejeti ter
uveljavljeni etični kodeksi visokošolskih institucij do leta 2012.
|
19. ukrep
|
Spodbujanje vseh
visokošolskih institucij in višjih strokovnih šol, da v celoti izpolnijo 1.
del Evropskih standardov in smernic za kakovost v visokem šolstvu ter da
okrepijo svoj notranji sistem zagotavljanja kakovosti in javno in transparentno
objavljajo informacije o svoji kakovosti
|
Visokošolske institucije,
NAKVIS
|
Od leta 2012 visokošolske
institucije objavljajo zlahka dostopne informacije o svoji kakovosti in
izpolnijo 1. del Evropskih standardov in smernic za kakovost v visokem šolstvu
|
20. ukrep
|
NAKVIS bo razvil in nenehno
posodabljal zunanji sistem zagotavljanja kakovosti
|
NAKVIS
|
Od leta 2011 posodabljanje
meril in procesov za akreditacijo visokošolskih institucij in študijskih
programov
|
21. ukrep
|
Spodbujanje NAKVIS-a, da se zunanje
evalvira ter kandidira za vključitev v EQAR in članstvo v ENQA
|
NAKVIS, MVZT
|
Priprava na zunanjo
evalvacijo v letih 2011 in 2012; zunanja evalvacija v letu 2012 (oz. 2013);
kandidiranje za vključitev v EQAR in članstvo v ENQA v letu 2012 oziroma 2013
|
22. ukrep
|
Prehod od programske
akreditacije k institucionalni
|
Vsi visokošolski deležniki
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v letu 2011; ukrep bo uveljavljen od leta 2017
|
23. ukrep
|
Olajšanje postopkov za
spreminjanje študijskih programov in oblikovanje skupnih študijskih programov
|
Vlada RS, NAKVIS
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v letu 2011, sprememba meril in drugih aktov NAKVIS; ukrep bo
uveljavljen postopoma od leta 2012 do 2020
|
24. ukrep
|
Spodbujanje didaktičnega
usposabljanja in podpora pedagoškemu kadru
|
Visokošolske institucije,
NAKVIS
|
Število pedagoškega osebja,
udeleženega v izobraževanjih in drugih podpornih aktivnostih
|
25. ukrep
|
Povečanje kadrovskih
zmogljivosti na visokošolskih institucijah
|
Vlada RS, visokošolske
institucije
|
Izboljšanje razmerja med
študenti in visokošolskimi učitelji (na 15) do leta 2020
|
26. ukrep
|
Izboljšanje prostorskih
razmer in opremljenosti institucij
|
Vlada RS, ARRS, visokošolske
institucije, raziskovalni zavodi
|
K a: razvoj raziskovalne
infrastrukture od 2011. K b: Analiza potreb in nakup pedagoške opreme od 2013
|
27. ukrep
|
Institucionalna prilagoditev
na vseh področjih delovanja visokošolskih institucij za uporabo novih
tehnologij in opreme IKT
|
Visokošolske institucije
|
Od leta 2012
|
Internacionalizacija
|
UKREP
|
NOSILEC
|
KAZALNIK
|
28. ukrep
|
Oblikovanje nacionalne
strategije za internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva
|
Vlada RS ob sodelovanju vseh
visokošolskih partnerjev in Sveta RS za visoko šolstvo
|
Nacionalna strategija za
internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva do leta 2013
|
29. ukrep
|
Priprava mednarodne
institucionalne strategije z lastnimi prednostnimi usmeritvami v
visokošolskih institucijah ob upoštevanju nacionalne strategije za
internacionalizacijo slovenskega visokega šolstva, ki bo del širšega
poslanstva in razvojnega načrta institucije
|
Visokošolske institucije,
NAKVIS
|
Institucionalne strategije za
internacionalizacijo, skladne z nacionalno do leta 2014
|
30. ukrep
|
Vzpostavitev sodelovanja z
regijo Zahodnega Balkana kot primerom dobre prakse na področju regijske
mobilnosti do leta 2020
|
Vlada RS, CMEPIUS, Javni
sklad za razvoj kadrov in štipendiranje, visokošolske institucije
|
Študenti iz regije Zahodnega
Balkana študirajo po enakih pogojih kot domači študenti od leta 2013 na
podlagi recipročnosti. Sprejem meddržavnih sporazumov do konca leta 2012
|
31. ukrep
|
Odprava administrativnih ovir
in koncentracija virov financiranja za mednarodno mobilnost
|
Vlada RS, CMEPIUS, Javni
sklad za razvoj kadrov in štipendiranje
|
Lahki in transparentni
postopki za pridobivanje štipendij za mobilnost na enem mestu za vse
mobilnosti ter povečanje sredstev za podporo mobilnosti do leta 2013
|
32. ukrep
|
Vzpostavitev posebne ciljne
podpore za mobilnost za slovenske študente v tujino in za najboljše tuje
študente v Slovenijo
|
Vlada RS, CMEPIUS, Javni
sklad za razvoj kadrov in štipendiranje
|
Lahki in transparentni
postopki za pridobivanje štipendij za mobilnost na enem mestu za vse
mobilnosti ter povečanje sredstev za podporo mobilnosti od leta 2013
|
33. ukrep
|
Spodbujanje slovenskega
osebja za izmenjavo in usposabljanje v tujino za daljše obdobje
|
Visokošolske institucije
|
Povečanje izmenjav
slovenskega visokošolskega osebja od leta 2011
|
34. ukrep
|
Vzpostavitev posebnih ukrepov
za pritegnitev tujih strokovnjakov
|
Vlada RS, visokošolske
institucije
|
Sprememba zakonodaje in
drugih ureditev za pridobivanje dovoljenj za bivanje postopoma od leta 2011.
10 % zaposlenih na slovenskih visokošolskih institucijah v letu 2020 bo
tujcev
|
35. ukrep
|
Podpiranje dejavnosti dveh
mednarodnih ustanov na področju visokega šolstva, ki lahko pomembno
prispevata k večji internacionalizaciji sistema
|
Vlada RS in visokošolske
institucije
|
Podporne aktivnosti k
delovanju dveh mednarodnih ustanov
|
36. ukrep
|
Omogočanje poučevanja v tujih
jezikih
|
Vlada RS, visokošolske
institucije, Rektorska konferenca RS in Slovenska akademija znanosti in
umetnosti
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu leta 2011; ukrep bo uveljavljen od leta 2012
|
37. ukrep
|
Povečanje obsega raziskovalne
dejavnosti, izvedene v transnacionalnih projektih oziroma aktivnostih
|
Visokošolske institucije
|
Sredstva za mednarodno
sodelovanje. Delež sredstev JRO, pridobljenih iz programov OP EU. Število
znanstvenih objav v soavtorstvu s tujimi državljani – rast do leta 2020
|
38. ukrep
|
Fleksibilno in odprto
priznavanje v tujini pridobljenega izobraževanja za namene zaposlovanja
|
Vlada RS
|
Sprememba Zakona o
priznavanju in vrednotenju izobraževanja v letu 2011
|
Socialna
razsežnost
|
UKREP
|
NOSILEC
|
KAZALNIK
|
39. ukrep
|
Financiranje študija na prvi
in drugi študijski stopnji kadar koli v življenju ob določenih pogojih
|
Vlada RS
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu leta 2011 in nov sistem financiranja od leta 2011; ukrep bo
uveljavljen najpozneje v študijskem letu 2013/2014
|
40. ukrep
|
Celostna ureditev sistema
doktorskega študija, ki bo temeljila na spodbujanju odličnosti in
nagrajevanju rezultatov
|
Vlada RS, ARRS, TIA,
visokošolske institucije
|
Pregled in uskladitev
predpisov, ki urejajo izvajanje in (so)financiranje doktorskega študija v
Sloveniji v letu 2011. V celoti bo ukrep uveljavljen najpozneje od
študijskega leta 2014/2015
|
41. ukrep
|
Vzpostavitev sistema vračanja
sredstev ob nedokončanem študiju po študijskih programih druge in tretje
stopnje
|
Vlada , DURS
|
Sprememba Zakona o visokem
šolstvu v letu 2011, izvedbeni predpis v letu 2012; ukrep bo uveljavljen
najpozneje od študijskega leta 2013/2014
|
42. ukrep
|
Vzpostavitev enotnega in
transparentnega sistema socialnih transferjev za študij, vezanih na pravico
koriščenja določenega števila let
|
Vlada RS
|
Sprememba zakonodaje pod
okriljem MDDSZ; ukrep bo uveljavljen najpozneje v študijskem letu 2013/2014
|
43. ukrep
|
Uvedba posebnih posojilnih
shem
|
Vlada RS
|
Sprememba zakonodaje pod
okriljem MDDSZ; ukrep bo uveljavljen najpozneje v študijskem letu 2013/2014
|
44. ukrep
|
Vključevanje manj zastopanih
skupin prebivalstva v terciarno izobraževanje
|
Vlada RS
|
Začetek analize v letu 2012,
izvajanje spodbud od leta 2015
|
45. ukrep
|
Spremljanje študentskega
telesa in ovir za dostop v terciarno izobraževanje
|
Vlada RS, visokošolske
institucije
|
Začetek sistemskega
spremljanja od leta 2013
|
46. ukrep
|
Institucionalno spremljanje
obštudijskih aktivnosti
|
Visokošolske institucije,
NAKVIS
|
Institucionalno spremljanje
in prepoznavanje obštudijskih dejavnosti od leta 2012
|
8. Priloge
8.1 Slovar
ARRS
Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije
BDP
bruto družbeni proizvod
CEDEFOP
the European Centre for the Development of
Vocational Training
(http://www.cedefop.europa.eu/EN/)
CMEPIUS
Center Republike Slovenije za mobilnost in
evropske programe
DURS
Davčna uprava Republike Slovenije
ECTS
European Credit Transfer and Accumulation
System
ENQA
the European Association for Quality
Assurance in Higher Education
(http://www.enqa.eu/)
Evropski standardi in smernice
Standards and Guidelines for Quality
Assurance in the European Higher Education Area
EQAR
the European Association for Quality
Assurance in Higher Education
(http://www.eqar.eu/)
FRASCATI
Mednarodna standardna klasifikacija
raziskovalnih področij (Standard Practice for Surveys of Research and
Development)
horizontalna
raznolikost
raznolikost med študijskimi programi znotraj
posamezne ravni študija, npr. študijski programi prve študijske stopnje so med
seboj različni po vsebini, usmeritvi, načinu dela
IKT
informacijsko-komunikacijska tehnologija
ISCED
Mednarodna standardna klasifikacija
dejavnosti
priložnostno
učenje
priložnostno učenje in pridobljeno znanje ob
vsakodnevnem udejstvovanju posameznika
institucionalna
akreditacija
proces evalviranja visokošolskih institucij
(univerz, fakultet, visokih strokovnih šol) za presojo njihove kakovosti ter
ugotavljanja njihovega služenja študentom in družbi. Rezultat procesa je
»podeljena akreditacija« oziroma status akreditirane institucije
MDDSZ
Ministrstvo za delo, družino in socialne
zadeve
MJU
Ministrstvo za javno upravo
MVZT
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo
NPVŠ
Nacionalni program visokega šolstva
NAKVIS
Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem
šolstvu
neformalno
učenje
vse tisto učenje, ki je opravljeno v okoljih
zunaj sistema za pridobivanje formalne izobrazbe oziroma ravni izobrazbe.
Vključuje torej razne tečaje, seminarje, usposabljanja, konference in podobno
negospodarstvo
negospodarske dejavnosti (SSKJ). V kontekstu
tega dokumenta so to družbene dejavnosti, ki se ne opravljajo z namenom
pridobivanja dobička (dejavnosti, ki ji izvajajo npr. izobraževalne, kulturne
ustanove, javna uprava)
pametna
specializacija
koncept, ki se je razvil v okviru razprav o
vlogi Evropskega raziskovalnega prostora in nakazuje pomembno spremembo
organiziranosti raziskovalno-razvojne dejavnosti v smeri oblikovanja takšnih
nacionalnih in regionalnih vizij in strategij, ki bodo osredotočene na
specifična razvojna področja
priznavanje
predhodno pridobljenega znanja (RPL – »Recognition of prior learning«)
proces priznavanja tistega znanja, ki ga je
posameznik pridobil po različnih poteh v predhodnem udejstvovanju. Zaobjema
formalno, neformalno in priložnostno učenje oziroma znanje, pridobljeno po vseh
treh poteh
PKM
pariteta kupne moči
programska
akreditacija
proces evalviranja študijskih programov za
presojo njihove kakovosti. Rezultat procesa je »podeljena akreditacija« oziroma
status akreditiranega študijskega programa
redni študij –
delni študij
redni študij pomeni študij s polno obremenitvijo,
torej 60 ECTS na leto oziroma vpisanih 60 ECTS na leto
delni študij bo po novem praviloma le
prilagojeno izvajanje študija v manjšem obsegu, praviloma med 30 in 45 ECTS na
leto
RISS
Raziskovalna in inovacijska strategija
Slovenije
študent
oseba, vpisana na visokošolske institucije in
višje strokovne šole, ne glede na življenjsko obdobje ali način izvajanja
študija (polni – delni študij, študij na daljavo, vseživljenjsko učenje)
vključenost
generacije (ang. Gross Enrolment Ratio)
celotno število študentov v državi, deljeno s
številom državljanov te države v določeni starostni skupini, tipično, ko
zapustijo srednjo šolo (npr. 19 do 24 let)
vseživljenjsko
učenje
»Vseživljenjsko učenje je dejavnost in
proces, ki zajema vse oblike učenja, bodisi formalno bodisi neformalno in
aformalno ter naključno ali priložnostno (Dodatek, 10, str. 35–36). Poteka v
različnih učnih okoliščinah, od rojstva prek zgodnjega otroštva in odraslosti
do konca življenja, s ciljem, da se zboljšajo posameznikovo znanje in
spretnosti. Z učenjem pridobivamo tudi interese, značajske poteze, vrednote,
odnos do sebe in drugih ter druge osebnostne lastnosti. (Dodatek, 11, str.
36–37)« Vir: Strategija vseživljenjskega učenja v Sloveniji, MŠŠ, 2007; stran
10
tipična generacija
tiste generacije, ki se ponavadi vpisujejo na
visokošolske institucije, torej za starostno skupino od 19 do 24 let
8.2 Izhodišča za NPVŠ
Izhodišča NPVŠ 2011–2020 so dosegljiva na spletni strani:
http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/visoko_solstvo/IZHODI%C5%A0%C4%8CA_ZA_NACIONALNI_PROGRAM_-_v30.6.pdf
8.3 Podatki
Oblikovani so:
1. temeljit
pregled stanja visokega šolstva s statističnimi podatki (http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/visoko_solstvo/statistika_visokega_solstva_07072010.pdf);
2. analiza
izvajanja iztekajočih se NPVŠ in NRRP (http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/visoko_solstvo/Analiza_NRRP_in_NPVS.pdf);
3. analiza
ekspertnih mnenj o visokem šolstvu v Sloveniji (http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/visoko_solstvo/PREGLED_PRISPEVKOV_EKSPERTOV.pdf);
4. analiza
mreže visokošolskih zavodov in študijskih programov v RS 2010 (http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/doc/dokumenti_visokosolstvo/KNJIZNICA/Mreza_VSZ_2010.pdf).
Prav tako
so pripravljene še druge analize visokošolskega sistema (http://www.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/visoko_solstvo/statistika_in_analize_s_podrocja_visokega_solstva/):
5.
financiranje visokega šolstva za tretje tisočletje;
6.
modeli učinkovitega menedžmenta visokošolskih zavodov;
7.
model za manadžement znanja v visokošolskem zavodu;
8.
mreženje za vseživljenjsko učenje;
9.
socialno stanje študentov – EVROŠTUDENT.
Poleg vseh mnenj so upoštevane še mednarodne
evalvacije in poročila mednarodnih institucij za Slovenijo:
10.
poročilo Evropske komisije za Slovenijo iz leta 2010: The efficiency and
effectiveness of tertiary education systems: Country notes;
11.
evalvacija OECD ob vstopu Slovenije v OECD: OECD ekonomski pregledi 2009;
12.
mednarodne statistične in druge baze ter podatke o visokem šolstvu
(OECD, EUROSTAT, EURYDICE).
8.4 Relevantna mednarodna
poročila in deklaracije
8.4.1 Dokumenti bolonjskega procesa
Vsi dokumenti (obe deklaraciji ter pet komunikejev) so
dosegljivi na spletni strani:
http://www.ehea.info/
8.4.2 Relevantni dokumenti Evropske unije
Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo
rast:
http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf
Strategija Izobraževanje in usposabljanje 2020:
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2009:119:0002:0010:SL:PDF
8.4.3 Drugi dokumenti
Komunike Svetovne konference o visokem šolstvu 2009 (UNESCO):
http://www.unesco.org/fileadmin/MULTIMEDIA/HQ/ED/ED/pdf/WCHE_2009/FINAL%20COMMUNIQUE%20WCHE%202009.pdf
Visoko šolstvo do 2030 (OECD):
http://www.oecd.org/document/11/0,3343,en_2649_39263238_41788555_1_1_1_1,00.html
http://www.oecd.org/document/18/0,3343,en_2649_35845581_43908242_1_1_1_1,00.html
8.4.4. Študije in podatki
- Eurydice
http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/index_en.php
- Eurostat
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/
- OECD
http://www.oecd.org/statsportal/0,3352,en_2825_293564_1_1_1_1_1,00.html
- Evropska komisija
http://ec.europa.eu/education/index_en.htm
8.5 Dogodki in prejeta mnenja
o osnutku NPVŠ 2011-2020
Organizirani posveti in obravnave osnutka NPVŠ:
-
SAZU, 20. 9. 2010
-
2. delovna skupina Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, 20. 9. 2010
in 12. 10. 2010
-
na Univerzi v Mariboru, 22. 9. 2010
-
na Univerzi v Ljubljani, 23. 9. 2010
-
na Inženirski akademiji Slovenije, 28. 9. 2010
-
na Univerzi na Primorskem, 29. 9. 2010
-
s sindikati v visokem šolstvu, 4. 10. 2010
-
s Skupnostjo samostojnih visokošolskih zavodov, 5. 10. 2010
-
na Svetu RS za visoko šolstvo, 6. 10. 2010
-
na Svetu Vlade RS za študentska vprašanja, 13. 10. 2010
-
na skupni seji Sveta RS za visoko šolstvo in Sveta za znanost in
tehnologijo RS, 20. 10. 2010 in 22. 12. 2010
-
s predstavniškimi telesi delodajalcev, 25. 10. 2010
Odzvali smo se vabilom in se udeležili razprav:
-
na senatu Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, 4. 10. 2010
-
s Skupnostjo višjih strokovnih šol, 5. 10. 2010
-
z Regijskim študijskim središčem Celje, 5. 10. 2010
-
z Odborom za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, 6. 10. 2010
-
z Dolenjsko akademsko iniciativo, 13. 10. 2010
-
na posvetu Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 18. 10. 2010
-
na družboslovnem večeru Fakultete za uporabne družbene študije v Novi
Gorici, 3. 11. 2010
V okviru javne razprave smo pisno prejeli naslednje
komentarje:
-
Franček Drenovec, datum objave: 29. 9. 2010
-
Skupnost višjih strokovnih šol, datum objave: 7. 10. 2010
-
Društvo mladih raziskovalcev Slovenije, datum objave: 8. 10. 2010
-
Študentska organizacija Slovenije, datum objave: 14. 10. 2010
-
Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, dekan Robert Blinc, datum
objave: 15. 10. 2010
-
DOBA – Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor, datum
objave: 15. 10. 2010
-
Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov Slovenije, datum objave: 15.
10. 2010
-
Koordinacija študentskih svetov RS, datum objave: 15. 10. 2010
-
Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, datum objave: 15. 10. 2010
-
dr. Irena Šumi, Evropski center Maribor, datum objave: 15. 10. 2010
-
Društvo študentov invalidov Slovenije, datum objave 15. 10. 2010
-
Umetniške akademije Univerze v Ljubljani, datum objave: 18. 10. 2010
-
Univerza v Ljubljani, datum objave: 20. 10. 2010
-
Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor, datum objave: 20. 10. 2010
-
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, datum objave: 20. 10. 2010
-
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, datum objave: 20. 10.
2010
-
Univerzitetna knjižnica Maribor, datum objave: 20. 10. 2010
-
Mladinski svet Slovenije, datum objave: 20. 10. 2010
-
dr. Matej Makarovič, dr. Matevž Tomšič, dr. Borut Rončević, dr. Janez
Povh, dr. Boris Bukovec, datum objave: 25. 10. 2010
-
dr. Tomaž Savšek, datum objave: 26. 10. 2010
-
Fakulteta za državne in evropske študije ter Evropska pravna fakulteta v
Novi Gorici, datum objave: 27. 10. 2010
-
Univerza na Primorskem, datum objave: 28. 10. 2010
-
Rektorska konferenca Republike Slovenije, datum objave: 2. 11. 2010
-
dr. Marko Kos, datum objave: 6. 12. 2010
-
SATENA, datum objave: 6. 12. 2010
-
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, datum
objave: 3. 1. 2011
-
Predlog za sveženj kulturnopolitičnih ukrepov Vlade RS Nacionalnega
sveta za kulturo, Miran Zupanič, prejetega v okviru medresorskega usklajevanja
s strani Ministrstva za kulturo dne 31. 1.2011
Št. 602-04/10-42/48
Ljubljana, dne 24. maja 2011
EPA 1690-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik
__________________________
1 Vsi podatki so na voljo v »Statističnih
podatkih o visokem šolstvu« ter drugih analizah in dokumentih (Prilogi 8.3 in
8.4), dostopnih na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/nacionalna_programa_v_pripravi/javna_razprava_o_osnutku_npvs_2011_2020/
2 Mreža visokošolskih zavodov in študijskih
programov v RS v letu 2020 (Priloga 8.3): http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/doc/dokumenti_visokosolstvo/KNJIZNICA/Mreza_VSZ_2010.pdf
3 Seznam vseh dogodkov in prispevkov je v
Prilogi 8.5.
4 http://www.svrez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/Strategija_razvoja_Slovenije/SRS_dispozicija__17feb2011.doc
5 http://www.svrez.gov.si/si/delovna_podrocja/nova_evropska_razvojna_strategija_do_leta_2020/strategija_evropa_2020/
6 http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/visoko_solstvo/IZHODI%C5%A0%C4%8CA_ZA_NACIONALNI_PROGRAM_-_v30.6.pdf
7 Zapis od tu naprej v oklepaju pomeni
pristojna ministrstva za navedena področja pri posameznih ukrepih. V tem
primeru gre za pristojno ministrstvo za visoko šolstvo.
8 Zakon o visokem šolstvu: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO172.html
9 Kot je pojasnjeno v prvem odstavku
poglavja, so sredstva za visoko šolstvo del sredstev za terciarno izobraževanje
in zatorej nižja.